Leto _ year 44 ^AREC 1995 m ■ 1 S 1 THOUGHTS Naslovna slika: Slovenska mati — "žena, vzgojiteljica za mir" dneva miru 1995. (Ilustracija je delo ameriške Slovenke Nancy Bukovnik.) + + + KAR hitro je prišla tokrat na vrsto nova Itevilka MISLI. Z njo sem moral malo pohiteti, Če hočem, da bo velikonočna po domovih pred prazniki. Morda se mi bo posrečilo — če ne bo prillo kaj vmes. . . Da, večkrat pride kaj vmes, kar se niti ne tiSe urednika ali upravnika, četudi končno vse pade nanj. "Le zakaj je prav meni poslal Utiri prazne strani?. . — "Saj sem vendar poravnal naročnino, pa mi poSlje osem strani dvojnih, osem drugih pa manjka..." Prav to zadnje se je zgodilo pri zadnji številki. Pa ne le enemu naročniku. Računam, da je krog sto izvodov imelo drugo sekcijo strani dvojno, tretja pa je manjkala. Tako sem ugotovil, ko mi je v knjigoveznici povedal, da mi je pripravil nekaj nad sto izvodov manj, ker mu je zmanjkala druga sekcija strani (seveda, ko je Ha v vezavo tudi namesto tretje), druge pa ostale. Žal pri pakiranju za poito ni mogoče vsak izvod posebej pregledati. Smo pa naknadno tiskali drugo sekcijo ter iz ostankov ostalih dobili okrog sto dobrih izvodov. Kdor se je doslej javil, da je dobil pokvarjeno februarsko številko, je takoj dobil nadomestek. Rad vsakemu ustreiem, seveda pa brez irale prijave ne morem vedeti, kdo je o-Škodovani nesrečnik. Le naj se javi, pa mu bom pomoto knjigoveznice lahko in z veseljem popravil. Upam, da velikonočna številka ne bo doživela kaj sličnega. — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine^ osnovnih Sol Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Ma"' rija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel it1 nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opren’’ ljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE -Knjiga zanimivih esejev Dr.M Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz žiV' ljenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. Za njmiva študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stafl{ Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev ) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. Obsežno delo dr. J. Kolarič podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj jc 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiogra fija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunst' lja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. - Kuharska knjiga o dom* Jih jedeh. - Cena deset dolarjev. /Takoj posla. Čakamo novo pošiljko-/ PISMA MRTVEMU BRATU Topli spomini na brata Avtor j£ duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarje* JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika M' na Burnika — Legiša. Ves dobičfek je namenjen Ijuoljanski otročki bol' niŠnici. Cena 10 dolarjev. ■ 1 ■ "1 O I "I (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versk' A O X. J- jn kulturo življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slov«1! ian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Ba*1 Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vij 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1995 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, le*3* sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v A' straliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sat" Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distincti0’ Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2l“* J 6ofyie % mioli P) ta ! ^človeJ&e 3 Leto 44 Št. MAREC 1995 Poziv Državnemu zboru in pristojnim oblastem Slovenije — stran 65 Zdaj znam — pesem — Tone Kuntner — stran 67 Slomlek o domovinski ljubezni — stran 67 Nepismenost je res rev&ina ~ Papež ob postu 95 — stran 68 Cvetni romarji — črtica — Joža Liko viž — stran 70 Praznovali ne bodo le komunisti — Pogovor Iva Žajdela z dr. T. Velikonjem — stran 72 Veliko veselega sem doživel.. . ~ jz v "Družini" — stran 73 Središče si/. Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 75 S ta bat Mater — odlomek — stran 76 Pusti post?! — Iz "Družine" — Franci P e trii — stran 77 izpod Triglava — stran 78 Na poti do oltarja — O prvi avstr, blaženi — P. Valerijan — stran 80 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P. Tone — stran 82 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 85 Naše nabirke — stran 85 ^a trajne sadove papeževega obiska — Slov. 'škofje — stran 86 Središče svete Družine, Adelaide - P. Janez - stran 88 Razpis Štipendij RS - minister ~ Dr. Slavko Gaber — stran 89 Z vseh vetrov — stran 90 Kotiček nalih mladih — stran 92 Krijem avstralske Slovenije — stran 93 a sPet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 96 Poziv Državnemu zboru in pristojnim oblastem države Slovenije Petdeset let po koncu komunistične revolucije podpisani Slovenci zahtevamo, da Državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije izpolnijo svojo dolžnost. V času, ko mineva: - 50 let po vzpostavitvi komunistične totalitarne oblasti nad slovenskim narodom, usodo in premoženjem slovenskih ljudi; - 50 let po koncu druge svetovne vojne, ki se je nadaljevala kot hladna vojna med demokracijo in komunizmom; - 5 let po političnem preobratu in pričetku demokratičnih sprememb v Sloveniji; - 4. leto veljavnosti ustave države Slovenije, ki pomeni prelom s preteklostjo; žal pa so iz le-te ostale številne nepopravljene krivice in premnoge žrtve brez povrnjene časti, to pa podaljšuje razdor in onemogoča spravo med Slovenci; zahtevamo: - da Državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije izpolnijo dolžnost, ki jim jo nalagajo črka in duh slovenske ustave ter določila mednarodnega prava v skladu z Listino Združenih narodov, Deklaracijo Evropskega sveta in Helsinškimi listinami, tako da: - izrecno obsodijo komunistično partijo, ker je med vojno in okupacijo zlorabila slovensko željo po svobodi in narodnoosvobodilni boj v svoje revolucionarne namene; - obsodijo zločine, ki so jih izvajali nosilci revolucije nad slovenskim narodom pod pretvezo osvobodilnega boja, hoteč uničiti svoje idejne in politične nasprotnike; - priznajo, da je bil slovenski odpor proti komunizmu med drugo svetovno vojno samoobrambno in domoljubno dejanje; - razglasijo poboj domobrancev in vseh drugih nasprotnikov komunističnega totalitarizma za zločin proti človeštvu; - obžalujejo nasilje komunistične države in teptanje temeljnih človekovih pravic po končani vojni; - sprejmejo ukrepe, da bo neodvisna sodna oblast raziskala zločine med revolucijo in po njej; - sprejmejo zakone, ki bodo pretrgali povezavo s prejšnjo totalitarno ureditvijo in odpravili politične, gospodarske in druge privilegije nekdanjih oblastnikov in njihovih naslednikov; ’ - razveljavijo razsodbe, ki so jih po vojni izrekla sodišča na podlagi revolucionarnih zakonov, omogočijo poravnavo moralne in materialne škode, ki je bila povzročena premnogim Tu je na Pozivu današnjemu vodstvu Slovenije ob letošnji petdesetletnici — prvih petdeset podpisov iz vseh delov sveta. Doma se jim je pridružilo že na tisoče novih podpisnikov, ki podpirajo zahteve kot tehtne in pravične. Če bodo sprejete, bo z njimi Sloveniji zagotovljena bodočnost brez travme: z roko v roki bomo šli lepšim časom naproti. Kdor bi želel dati Pozivu svoj podpis ter pridobiti za to tudi svoje enakomisleče rojake — MISLI imajo podpisne pole in jih na željo rade volje pošljejo vsakemu prosilcu. Dipl. inž. Jože Strgar Ljubljana dr. Mate Roesmann Cleveland, ZDA Bazilij Valentin OFM Kew, Avstralija dr. Peter Urbanc Toronto, Kanada akad. dr. Peter Gosar Ljubljana prof. dr. Milan Komar Buenos Aires, Argentina pisatelj Zorko Simčič Ljubljana Ivan Korošec Buenos Aires, Argentina prof. dr. Janez Juhant Ljubljana Rudi Kolarič Cleveland, ZDA prof. Justin Stanovnik Ljubljana prof. Tine Vivod Buenos Aires, Argentina prelat dr. Janez Gril Ljubljana dr. Aleksander Zorn Pariz, Francija Slovencem med revolucijo in po njej, in zagotovijo enake socialne in druge pravice pod enakimi pogoji vsem žrtvam vojne in revolucije; - sprejmejo zakone, ki bodo v državi Sloveniji uveljavili pravno državo v skladu z ustavo, konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Svet Evrope) in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (Združeni narodi). Podpisani pričakujemo, da bodo predstavniki države Slovenije zadostili pravici! Na slovenski zemlji in v zdomstvu leta 1995. prelat Jože Mavsar Helena, Montana, ZDA prof. dr. Anton Stres Ljubljana dr. Katarina Bogataj-Gradišnik Ljubljana Rudolf Smersu Buenos Aires, Argentina akad. dr. Kajetan Gantar Ljubljana dr. Marko Kremžar Buenos Aires, Argentina prelat dr. Ignacij Čretnik Pariz, Francija Emil Cof Buenos Aires, Argentina dr. Peter Klopčič Toronto, Kanada nadškof msgr. Alojzij Turk Novo mesto Cvetko Falež Fadden, Avstralija dipl. inž. Jernej Dobovšek Buenos Aires, Argentina dr. Tine Velikonja Ljubljana Slavko Urbančič Buenos Aires, Argentina Marija Vodišek Ljubljana Jože Škerbec Buenos Aires, Argentina Dušan Lajovic Mortlake, Avstralija Jože Kastelic Toronto, Kanada Janez Rihar Ljubljana nadškof dr. Franc Perko Beograd dr. Janez Zorec Pariz, Francija akad. dr. Stane Gabrovec Ljubljana dr. Jože Bernik Chicago, ZDA pisatelj Jože Snoj Ljubljana Pavlina Dobovšek Buenos Aires, Argentina dr. Peter Remec New York, ZDA msgr. dr. Janez Zdešar MU.nc.hen, Nemčija doc. dr. Ivan Štuhec Maribor dr. Avguštin Kuk Toronto, Kanada dr. Stanislav Frank Seaton, Avstralija prof. Vinko Ošlak Celovec, Avstrija dr. Ivan Likar Koper dipl. iur. Lidija Drobnič Ljubljana dr. Albin Medved ZDA dr. Marjan Struna Pariz, Francija pisateljica Nada Matičič Ljubljana ZDAJ ZNAM Zdaj znam izmeriti neizmerljivo. Po vas si jemljem mero za ljubezen, za zvestobo, srčnost in pogum; po vas presojam svoja hrepenenja in preverjam njihovo veljavo; po vas postavljam ceno za poStenje in iskrenost; po vas deljave merim in bližine med ljudmi; po vas tehtam prijateljstvo in bratstvo, po vas, po vas, ki ste prelili svojo kri za domovino. Zahvaljeni za ta merila, bratje! TONE KUNTNER KAJ ima torej storiti, kdor domovino ljubi? Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domo-V'ne Poviša; srce ga bo bolelo, če jo nadloga ali nesreča zadene; vse njene prigodke bo v srcu občutil. Prerok eremija je v srcu občutil vse nadloge svoje domovine in je žaloval nad njenim razdejanjem v svojih žalostnih Pesmih. Jezus je jokal nad Jeruzalemom. Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca vse želi, kar je zanjo dobrega in koristnega. Svojo domovinsko ljubezen ai tudi s tem skazujemo, da ji vse dobro in koristno iz srca želimo. Ali ne bilo bi dosti vse vesele in žalostne prigodke svoje domovine v srcu čutiti in ji vse dobro in koristno iz Sr°a želeti; dober deželan je tudi pripravljen z besedo in dejanjem v potrebi svoji domovini po svoji mobi Pomagati, in skrbi, vse ovrniti in obvarovati, kar bi ji bilo Škodljivega in nevarnega. Tudi s tem tedaj skalimo omovinsko ljubezen, da radi in radovoljno vse storimo, kar srečo domovine poviša, in si prizadevajmo, vso °do od nje odvrniti. e P3 tudi prigodbe svoje domovine v srcu čutimo, ji dobro želimo in smo pripravljeni, k pridu domovine Po svoji moti pomagati, je vendar le sam ljubi Bog, ki zamore domovini vse, kar ji k časti in sreči služi, dati, e hudo in nesreče od nje odvrniti, jo blagodariti in osrečiti. Kdor svojo domovino resnično ljubi, bo tedaj svoje želje za srečo domovine k Bogu pohljal, večkrat presrčno bo zanjo molil. Molimo tudi mi večkrat Za Svojo ljubo domovino in prosimo Boga, od katerega vse dobro pride, naj blagoslovi njo in vse njene Prebivalce. ANTON MARTIN SLOMŠEK Predvelikonočni motiv sredi slovenske vasi "Gospodov Duh . . . me je posvetil. Poslal me je, da oznanim blago vest ubogim, da slepim prinesem vid" (Lk 4, 18). Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem postnem času želim skupaj z vami premišljevati o malo znanem zlu, ki pa zelo številnim revuim ljudem preprečuje napredek, zmago nad odrinjenostjo in resnično osvoboditev. V mislih imam nepismenost. Moj častivredni predhodnik, papež Pavel VI., je naglašal, da "lakota po znanju ni manj moreča kakor lakota po živilih: nepismen človek je nezadostno hranjen duh" (Okrožnica o delu za razvoj narodov št 35). ZLO NEPISMENOSTI Ta strašna nadloga čvrsto drži velikanske množice ljudi v stanju nerazvitosti in vnebovpijoče bede, ki jo nerazvitost povzroča. Številna pričevanja z raznih cclin kot tudi srečanja, ki sem jih imel med svojimi apostolskimi potovanji, me potrjujejo v prepričanju, da tam, kjer je nepismenost, bolj kot drugod vladajo lakota, bolezni, umrljivost otrok, poniževanje, izkoriščanje in drugo vsakovrstno trpljenje. Človek, ki ne zna ne brati ne pisati, se bo le z veliko težavo privadil na sodobne načine dela. Takorekoč obsojen je na nepoznanje svojih pravic in dolžnosti ter je zato resnični revež. Zavedali se moramo, da je nepismenih več sto milijonov odraslih in da je več deset milijonov otrok, ki ne morejo hoditi v šolo, ker ni nobene v bližini ali pa jim to onemogoča revščina. Tako ostanejo okrnjeni v svojem osebnem razvoju in ne morejo uveljavljati svojih osebnih pravic. Cele množice takšnih ljudi Papeževo pismo Nepismenost . ^ je resnična za postni cas 1 revščina dvigajo roke proti nam in nas prosijo za dejanj£ bratske ljubezni. PISMENOST V SLUŽBI DRUŽINE Če imajo osebe, družine in skupnosti dostop do pouka, vzgoje in različnih stopenj izobrazbe, bodo na vseh področjih gotovo lažje napredovale’ Pismenost omogoča osebi, da razvije svoje zmožnosti, obogati svoje odnose z drugimi in da darovi, ki jih je prejela, obrodijo sad. V tej zvezi pravi drugi vatikanski koncil:"K sami človeški osebi spada, da sc do prave in popolne človečnost povzpne samo po kulturi"(CS 53,1). Umska izobrazba je odločilna prvina za rast takšne človeške kulture, ki omogoča večjo samostojnost in svobodo. Omogoča tudi boljše oblikovanje lastne vesti i® polno dojemanje lastnih odgovornosti na moralneni in duhovnem področju. Vsaka prava vzgoja jc namreč hkrati duhovna, umska in moralna. Izmed vprašanj, ki dandanes vznemirjajo ljudi, se večkrat izpostavlja vprašanje demografskega razvoja (rast prebivalstva). Na tem področju )c pomembna pomoč družinam, da bi same sprejemalo odgovornost. Junija 1994 so zbrani kardinali enoglasno izjavili, da sta "vzgoja in razvoj veliko učinkovitejša odgovora na demografske težnje kol pa vse prisile in umetne oblike demografskega nadzora" (Izjava kardinalov v podporo varstva družine, 14. junija 1994). Če se družinski člaiii znajo posluževati tudi pisnega sporazumevanja, to utrjuje tudi samo ustanovo družine. Tako sc jim n* treba pasivno podrejati programom, ki bi jim bili sicer vsiljeni in bi omejevali njihovo svobodo ter odgovorno uravnavanje lastne rodovitnosti. Tako pa tudi sami postanejo dejavniki lastnega razvoja. PISMENOST V SLUŽBI MIRl’ Težke življenjske razmere naših bratov in sester, ki so odrinjeni od današnje kulture, nas zavezujejo k dejanjem solidarnosti do njih. Samo s konkretnim1 pobudami za to, da bi revne ljudi naučili brati ifl pisati, jim pomagamo izpopolnili njihove umsko sposobnosti in zaživeti bolj samostojno. Pismenost in šolanje sta glavna dolžnost in naložba (investicija) za prihodnost človeštva, za "celoten razvoj vsega človeka in vsega človeštva", kot je Prav naglaševal papež Pavel VI. (Okrožnica o delu 23 razvoj narodov št. 42). Za vsako ljudstvo velja: čim več je ljudi, ki so deležni zadostne izobrazbe, tem lažje bo celotna skupnost odločala o svoji usodi. V tem pogledu P^menost prispeva k sodelovanju med narodi in k svetovnemu miru. Enako dostojanstvo oseb in ljudstev zahteva, da sc mednarodna skupnost z vsemi silami trudi premagati krivične neenakosti, zaradi katerih še vedno ostajajo v nevednosti bilijoni ljudi. Ob tej priložnosti z hvaležnostjo mislim na osebe *n organizacije, ki delajo na področju solidarnosti in Pismenosti. Posebej se obračam na socialne in Verske ustanove, na učitelje in študente kol tudi na Vsc ljudi dobre volje. Vabim jih, naj še velikodušneje delijo z drugimi svoje gmotne in kulturne dobrine, najprej v svojem okolju, ^odpirajo pa naj tudi delovanje organizmov, ki se Posebej trudijo za pismenost v raznih delih sveta. PISMENOST V SLUŽBI E VAN GELIZACIJE Napredek v pismenosti bo prispeval tudi k P°globljeni evangelizaciji, če bo pomagal vsakemu ra,u in sestri na še bolj oseben način sprejeti krščansko oznanilo in poslušanje božje besede dopolniti še z branjem. Ce bo več ljudem odprt neposreden dostop do Svetega pisma - kolikor mogoče v njihovem jeziku -, bo to le še obogatilo razmišljanje pri ljudeh, ki iščejo smisel in pravo smer svojemu življenju. Spodbujam pastirje Cerkve, naj si to veliko služenje človeštvu vzamejo k srcu in ga podpirajo. Ta naloga povezuje oznanjevanje veselega oznanila s posredovanjem znanja, s pomočjo katerega si bodo naši bratje in sestre mogli osebno prisvojiti pomen tega oznanila, mogli bodo okušati njegovo bogastvo in ga kot sestavni del vgraditi v svojo kulturo. Danes delati za širjenje pismenosti pomeni prispevati h graditvi občestva v pristni in dejavni bratski ljubezni. Prosim Boga, naj na priprošnjo blažene Device Marije, Jezusove in naše matere, posluša naš glas in se dotakne src, da bi postni čas v letu 1995 zaznamovali kot nov korak na poti spreobrnjenja, ki ga je naš Gospod Jezus oznanjal na začetku svojega mesijanskega poslanstva, in ki je naslovljeno na vse narode (prim. Mt 4, 12-17). V tem upanju vam iz srca podeljujem apostolski blagoslov. JANEZ PAVEL II. Svete ^•Sarje, "*Sa najvišja pot ^90 m/ e Na Žalostni gori so vnovič udarili zvonovi. Milo in slovesno se je razlegala njihova pozdravna pesem, namenjena cvetnim romarjem, ki so se Zgrinjali proti božjepotnemu središču. Romarji so prihajali prek barskih strženov in trdili, oni od Vrhnike z ladjami, Ižanci s klokajočimi vozovi, Goričevci, Rakičani in Meniševci, dobri, slabi in stanovitni, ki se jih potrpežljivi Bog ne naveliča. Predpoldan cvetnega petka je bežno minil, romarji so se komaj zvrstili. Kdo bi ostal doma, saj Marija na gori nikogar ne zavrže! Tako sem se tudi jaz pridružil nad prevaljskimi ledincami zakasneli družbi domačih romarjev. Bregovi Žalostne gore so bili svetli in mikavni. Vse je bilo bistro, vse se je oglašalo v brezimnih spevih in se zahvaljevalo Bogu za prerojenje. Veter je pometal poslednje ostanke trohnobe in odnašal preperelo listje v gluhe grape. Leščevje se je odelo v mehko zelenilo, lipe so že poganjale, soseska kosov se je razletela po skritih gnezdih. V bukovju so vriskali pastirji, ki so nabirali brinje, bršljan in mačice, da bo dehtela njihova butara cvetne nedelje kakor košček raja. Nekateri romarji so vzdignili Marijino pesem "Marija skoz ’ življenje..." Odmev pobožnega napeva je hitel pred nami kakor sel, ki se bo dotaknil rdečih banderc pred cerkvijo in oznanil zbranim, da prihaja nova družba vernih romarjev. vetai %' ozidjem. Reber nas je upehala, čvrsto sonce je razgrelo naša čela. Stopnišče, ki vodi v cerkev, se mi je zdelo odmaknjeno grehu in prahu, ostalo je še vedno nekam strmo, skoraj nepristopno posvetnih ljudem. Nič nečistega se mu ni moglo približati, stopinje romarjev so se blestele na njem. Starke so počivale na vsaki stopnici, se pobožno pripogibale in križale. Izza ozidja so gledala na nas dekleta, ki so si nadela pisane robce, hreščeče koželjnice i'1 cenen nakit. Pod platnenimi strehami sejmarskih šotorov so se menjaje vrstili medeni odpustki, mikavni medaljončki in oljčne vejice. Pri zakristiji je vihtel deček v rdečem oblačilu posodico z Živo žerjavico. Veter se je s svojimi nevidnimi ustnicami nasrkal vonjav kadila, se bežno poigraval z jabrank1 (leskovimi mačicami) in končno minil v modrem ozračju, ki je presihalo nekje med rakiškimi košeninami v bleščečo sinjino. Tam je bilo nebo podobno negibnemu pajčolanu, ki zastira našim očem večnost. Praznična ubranost, ki je odsevala v oknih svetišča, vrh lin in vsepovsod, nas je navdala S svetim navdušenjem. Zvonovi so ponovili svoj pozdravni spev, sedaj še bolj slovesno, povzdigujoč naše duše in prošnje. Bronasti bratje so z gromkim glasom raznašali cvetno blagovest, kakor da že slutijo velikonočno zarjo z Alelujo, ki nas bo ob tednu razveselila. Hosana, hosana! Vrh stopnišča so se nabrali prosjaki, ki so s Pojočim glasom blagrovali zdrave in srečne, Prekludali zakrp ane malhe in razkazovali revne ude. Njihove oči so se blestele v solzah in upanju, da >odo obilno obdarovani. Na trati okoli cerkve so se Zadrževale družbe romarjev, nekateri so opravljali svojo pobožnost pred postajami križevega pota, ki je ostal še vedno častitljiv in svet. Podobe so ohranile nekdanji sij in posebnost. Jezusov obraz je ostal r°tak, Judje krvoželjni, pogledi rimskih čuvajev srepi, jeruzalemske žene pa blede in preplašene. Stopil sem v zakristijo, sveto opravilo se je Zacelo, romarji so povzdignili srca in roke. Zadišalo Po kadilu, zmeda današnjih dni je nehala '"rtvičiti naše duše, ki so se obrnile k Mariji. V °Zračju se je zganilo nekaj belega in sladkega, niilost božja se je bližala in nas zedinila v tem svetišču v bratovsko občestvo cvetnih romarjev. Srce °b srcu, solza ob solzi! Zaskrbljeni gospodarji, Pastirji v zaguljenih čevljih, matere z drobnimi 0 >r(izi, plašna dekleta, čolnarski hlapci in podpeški mnarji, kramparji z železnice, kajžarji, ki P°Jedajo luštrekov kropček, otroci, vsi, prav vsi, ki ,,lsnio pozabili ponavljati prastari amen. Sonce se je krulo skozi priprta okenca. Bistri žarki so se l,sočkrat raziskrili na ramenih lestenca in se razpršili v neznatne pramenčke, ki so v snopih padali na oltar in se končno ujeli v zlati obrezi evangeljske knjige. Njeni robovi so skrivnostno zagoreli, kakor da jih je prekalil plamen iz božjih rok. Po končani maši so se romarji našli pod stopniščem in za šotori. Razvezali so cule in srca; znanci so obujali spomine. Tudi jaz bi se rad pridružil komu, da bi nežno pokramljala. Strt od zmede časov in ljudi, sam s seboj navzkriž, sem si zaželel domače, odkritosrčne besede. Naslonil sem se na ozidje. Pred mano so ležale tihe lehe, zrnice, čudovita stržena, zasanjana Ljubljanica, družine brez, božja pomoč, gore s svetlimi bregovi, oblaki s prijaznimi lici, domačije, la kličejo romarje... Romarji so se razhajali, pesem zvonov jih je spremljala preko brežin in dolov. Večerilo se je, Bog se je vnovič dvignil sredi stvarstva in šel s svojim pravičnim prstom od zvezde do zvezde. Na barskih trdinah so se svedrali tanki dimčki: bele sence so vstajale in minevale sredi nepristopnega rakitovja. To so bile molitve vračajočih se romarjev, darovanih v solzah in ljubezni za verne duše. Tako je minilo cvetno romanje, nato se je spočel čar velikega tedna, poln luči in odpuščanja. JOŽA LIKOVIČ tUlMS Kapatica Žalostna Matars boija prad vhodom v stiiki samostan / ^ * * "*■ mm Praznovali ne bodo le komunisti V ljubljanskem Slovencu je izšel pogovor z dr. TINETOM VELIKONJEM, predsednikom Nove slovenske zaveze. S svojo ustanovo se trudi, da bomo na letdšnjo 50-letnico gledali tudi z naše strani. Osrednji spomin obletnice bo 25. junija na grobovih žrtev v Kočevskem rogu. Še prej bo simpozij o državljanski vojni med okupacijo in še več drugih pomembnih prireditev. DRUŠTVO Nova slovenska zaveza združuje vse tiste, ki jih je med vojno in po ujej prizadela komunistična revolucija. Ixtos ga čaka veliko dela. Poleg tega, da se bo moralo odzivati na ponarejena slavja nekdanjih komunistov in njihovih partizanskih borcev, ga čaka zahtevno delo pri postavljanju spominskih plošč (predvsem v Ljubljani) in organiziranju slovesnosti ob 50. obletnici pobojev domobrancev in drugih žrtev komunizma. I>etos čaka NSZ veliko dela, pri čemer mislim najprej na nadaljnje postavljanje spominskih plošč. Spoznali smo, da je skrajni čas, da vrnemo vsem, ki so med državljansko vojno umrli na protikomunistični strani, pravico do javnega imena in vsaj simboličnega groba. Večino dela opravljajo domači ljudje. Zbirajo se po župnijah in podružnicah, z našo pomočjo ustanovijo odbor in ta si razdeli delo. Treba je zbirati in preveriti podatke o umrlih, saj so seznami, po katerih so žrtve klicali na morišča, uničeni. Večkrat so težave, kadar je treba dobiti pisno privoljenje za vpis umrlega na ploščo ali za to dobiti denar. Ne gre samo za vpis na spominsko ploščo, gre za javno izpostavitev umrlega, razglasitev, da je mrtev in tudi podatka, kako je umrl, saj so uradno ti ljudje še vedno živi. Ob tem moram opozoriti na neko sprevrženost. Vsi smo načelno za spravo med mrtvimi, zavedamo pa se, da sprave med živimi ne bomo dočakali. Za zdaj se moramo vsaj med seboj kulturno pogovarjati. Vendar ni nihče uradno protestiral ob podlih razlagah (Stane Potočar, Danica Simčič), da so te plošče neke vrste sramotilni stebri, češ da so tisti, ki so na njih napisani, zdaj izpostavljeni javni sramoti. Izgloda tako, kot da morilci niso skrili grobov pomorjenih in uničili njihovih seznamov z namenom skriti svoj zločin, ampak iz srčne dobrote, ker so želeli sorodnikom prihraniti ponižanje ob obisku grobov svojih dragih. Izprijena je bila tudi parlamentarna razprava o zakonu o popravi krivic, ki ga je v proceduro vložila Slovenska ljudska stranka. Predlog je že v svoji osnovi namenjen predvsem internirancem na Golem otoku in povojnim političnim zapornikom, zdaj pa so ga tako oskubili, da ni vreden počenega groša. Mučenim in umorjenim so črtali celo pravico do dobrega imena. Zal je igral pri tem čudno vlogo Franc Bučar: zakon je kot celoto podprl, potem pa se je v starčevskem samoljubju nesrečno obregnil ob enega od členov in dosegel nekaj, česar gotovo ni pričakoval. Vrniva se k spominskim ploščam, ki jih pripravljate. Navedel bi Ljubljano s 700 imeni, Senjcrnej s skoraj 500 imeni, Žužembek, kjer bo napisanih več kot 200 imen, Šentrupert z okrog 200 imeni. Na postavitve se pripravljajo tudi v Gorenji vasi v Poljanski dolini, v Ribnici, na Brezovici, v Šentjoštu. Za vse nimamo seznamov, saj obstaja tudi Društvo za obeleženje zamolčanih grobov, ki ga vodi Franc Perme. To društvo se ukvarja s postavljanjem župnijskih spominskih plošč in znamenj na grobiščih in moriščih (Mozelj, Travna gora, Vrh nad Trbovljami, Mačkovec...), od njih pa podatkov ne dobimo. Gorenjskih domobrancev je bilo pobitih več kot tisoč, vendar jih je doslej navedenih na spominskih ploščah komaj tretjina. Bela krajina je krvavela predvsem na začetku, treba pa bo tudi na Štajersko, kjer bomo za začetek popisali domačine, ki so bili po vojni pomorjeni v Šoštanju. Tudi Primorska še čaka. urednik Misli in šc nekateri avstralski rojaki. - Op. ur.) V naslednjih mesecih bomo skušali zbrati čim več podpisov, doma in v tujini, nato pa ga bomo izročili parlamentu. Spomladi bo Teološka fakulteta v Ljubljani pripravila simpozij o državljanski vojni in pri tem zlasti o vlogi Cerkve in škofa dr. Gregorija Rožmana. Osrednja slovesnost bo v Kočevskem rogu 25. junija. Žalno mašo bo daroval nadškof dr. Alojzij Šuštar, povabili pa smo tudi druge slovenske škofe, tudi zunaj Slovenije. Prizadevamo si, da bi bil kulturni program primeren zgodovinskemu trenutku. Po izkušnjah zadnji let se zbere takrat okrog brezna Pod Krenom brez posebnega oglašanja in vabljenja od pet do deset tisoč ljudi. Verjetno je, da se bo naslednja leta to število zmanjševalo. Za letos pa bi želeli, da nas pride toliko kot prvič leta 1990. Predvsem bi bilo pomembno, da bi organizirali avtobusne prevoze iz vseh večjih krajev. Upamo, da bo takrat že stala spominska kapelica, vsaj toliko, da bo dajala zavetišče s svojo streho. Pogovarjal sc je Ivo Žajdela 1‘i'ipravljate tudi slovesnosti ob 50. obletnici Pobojev domobrancev in drugih žrtev komunizma. /-a slovesnosti ob 50. obletnici, zmage revolucije 111 pobojev domobrancev je ustanovljen spominski odbor, ki ga kot. prvi med enakimi vodi dr. Janez r'l> v njem pa sodelujemo tudi člani NSZ. V odboru je še nekaj duhovnikov, zastopniki •^•oljskega središča za Slovence po svetu in nistva Slovenija v svetu, saj pričakujemo prihod Vccjega števila izseljencev z vseh celin, največ pa iz druženih držav Amerike in iz Argentine. Odbor najprej namerava na državni zbor nasloviti poziv, naj se ob 50. obletnici vrhunca °niunistične revolucije loti nekaterih opravil, če ^snično želi prispevati k spravi. V tujini so poziv Ze objavili (V tej številki Misli nam služi za Uvodnik. - Op. ur.), mi tu v Sloveniji pa ga bomo la teden s tridesetimi prvimi podpisniki. (Kot vidite v »vodniku, je bil poziv v Sloveniji že objavljen s Pe,desetimi prvimi podpisniki, med katerimi je tudi Romarji glavnemu moriJču Kočevskega roga Veliko lepega JZ sem doživel Izprašajmo si vest, če smo ras vredni pohvale, ki smo jo dobili s tem člankom v Družini! O O O ki KO neki more biti srcu in očem popotnika, Sc je iz Slovenije namenil v to daljno deželo, "j° Pa se mu ob spuščanju kovinske zračne Ve^ > Da koncu poleta odpre razgled na tri eM CSt0? Sydney, najstarejše, živahno in veselo st | 'j°nsk° mesto ob morju, mesto s svojimi ^“Pnicami, hišami z vrtovi, z lepimi zalivi ob i» zelenjem v parkih, mesto, razprostranjeno v Pr!rrU 70 kilometrov. Sydney, veličastna in NjStava “H*16. na kateri živi 14 milijonov Staro-Novonaseljencev. (Popravek: nas je že kar nekaj Cc kot 17 milijonov. - Op. ur.) V Sydncy, med svoje rojake, se je namenil Jože Hozjan, župnik iz Beltinec. Vročina je sedaj tam, ki doseza tudi do 40 stopinj; velike poletne počitnice, čas dopustov. "Srečaval sem se z našimi ljudmi, spoznaval njihovo življenje in delo, poslušal njihove zgodbe, prisluhnil utripu slovenske župnije sv. Rafaela. Na Randwicku sem bil z njimi, ko se je 19. januarja pri maši papeža Janeza Pavla II. - z njim je somaševalo tudi 60 avstralskih škofov - zbralo 250.000 vernikov. Kakšen val ploskanja je bil, ko je na koncu sveti oče dejal tudi v slovenščini: Hvaljen Jezus in Marija! Tani, na avstralski zemlji, sem doživel v polnosti, kaj pomeni materna beseda." Januarski papežev obisk je veljal le mestu Sydncyu, kjer je med blažene prištel redovnico Mary MacKillop - to je prva blažena, rojena na avstralskih tleh; njeni starši so prišli iz Škotske. Tako se je Cerkev po Kristusovem namestniku poklonila veliki avstralski družini mnogih narodnosti. "Mnogo, mnogo lepega sem doživel. Vse bo neizbrisno ostalo v meni, kakor bodo tudi vsa imena mojih rojakov vsak dan nepreklicno z mano ob daritvenem oltarju, v osebni molitvi. Znano je, kako zelo so cenjeni naši rojaki po svetu. Zame je bilo poučno naključno srečanje z nekim Estoncem, s katerim sem se srečal na letu v Evropo. Dejal mi je med drugim: Lahko ste srečni, Slovenci. Samostojno državo imate, gospodarsko dokaj utrjeni, ljudje pa delovni in prijazni!" Avstralski Slovenci ljubijo slovenstvo, domačo pesem, drug drugega spoštujejo, radi se obiskujejo, prisrčni so, gostoljubni, kakor doma ne znamo več biti. V stiski drug drugemu pomagajo. "Duha občestvenosti, vzajemnosti, strpnosti sem odkrival domala na vsakem koraku. Kljub velikim razdaljam se pogosto obiskujejo, poiščejo drug drugega. Skoraj ni nedelje, da sc ne bi udeležili skupne slovenske maše, četudi imajo do sto in še več kilometrov do slovenske cerkve; pridejo, potrudijo se, samo da so spet v družbi svojih rojakov." V Sydneyu delujeta dve slovenski društvi, vendar je med obema strpnost. Radio Sydney ima tedensko dvakrat po eno uro oddajo v slovenskem jeziku. "Povedo o tem, kaj je novega v Sloveniji, tudi o strankarski dejavnosti - nestrankarsko. Tudi med ljudmi ni nobenih napetosti, ki bi imele izvor v politični naravnanosti. Ta vzajemnost je morebiti tudi zasluga frančiškanskih očetov, ki so bili začetniki slovenskih skupnosti." Rojake tam močno povezuje Cerkev ter druge skupne dejavnosti. Duhovnikovo delo je zelo zahtevno, saj mora svoje župljane obiskovati; te razdalje pa so včasih strahotno velike. Močna vez med vsemi je tudi glasilo MISLI, ki so letos vstopile v 44. leto izhajanja. "Legendarna osebnost med našimi rojaki v Avstraliji je vsekakor p. Valerijan Jenko, ki jim je daroval vse svoje življenjske moči. Njegovo ime slednji rojak z velikim spoštovanjem izgovarja. Srečanje s tem frančiškanskim duhovnikom je vsekakor moje veliko in neizbrisno doživetje." Sydney (okraj Merrylands s slovensko cerkvijo), Adelaida, Melbourne, Perth ter še mnoga druga avstralska mesta in naselja so posejana z domovi naših rojakov. Velika celina je njihova druga domovina. Zgradili so si tudi svoje cerkve in kulturne domove. V Sydneyu je slovenska župnija posvečena sv. Rafaelu. Na pokopališču (obseg 300 ha) so si oskrbeli tudi zase prostor - Slovenske Zale, kjer bodo počivali ali pa že počivajo njihovi rajni. Vsemu navkljub, misel na dom pa je še vedno živa. "Sredi leta ni ravno dobro oditi iz svoje župnije, take kot so Beltinci, pa še posebej nc. Toda naključje je tako hotelo. Mnogo mnogo lepega in spodbudnega sem doživel med rojaki, duhovno bogatejši sem se vrnil!" Del velemesta Sydneya z zalivom in edinstveno Opero, ki se je uvrstila med "čuda sveta”. » POKOJNI - O svojem sinu MAKSIMILIJANU ARMAN, ki je preminul v prometni nesreči 11. Januarja v Queenslandu, je v prejšnji številki Poročala že naša dolgoletna naročnica Ana Čarman, ogrebna maša je bila opravljena v cerkvi Sv. "ha, New Farm, pokopan pa je bil na Pineroo P°kopališču. Poleg mame zapušča pokojni brata udija ter več polbratov in sester. Iskreno sožalje vsem, zlasti pa mami, ki bo Milana gotovo zelo Pogrešala. V soboto 25. februarja zjutraj je v bolnišnici ^ydneyskega okraja Fairfield umrla MILENA ^AVKO r. Čeme. Bila je hčerka Jožeta Černeta in Marije r. Jug. Luč sveta je zagledala dne 3. junija 20 v Solkanu pri Gorici, kasneje pa je živela v ^cngšu. Dne 29. julija 1945 se je v Domžalah Poročila s Friderikom, po rodu iz Domžal. Leta 59 je Mavkova družina emigrirala na ladji airsea" v Avstralijo. Živela je v raznih okrajih jydneya - v Pennshurstu, Canterburyju, Summer lllu, v Canley Heights in zadnjih šest let v ounyrigg-u. Pokojnica je 24. februarja utrpela n'°zgansko kap. Po prevozu v bolnišnico ji je avstralski duhovnik podelil sveto maziljenje, ^slednje jutrcTpa je mirno zatisnila oči za ta svet. -ogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi na PePdnično sredo, 1. marca, nato smo jo spremili na Zadnji zemeljski poti - na Forrest Lawn Cemetery, Jer jc sledila upepelitev. - Pokojnica zapušča moža nderika, hčerko Mileno poročeno z Miranom ^carjem, vnukinjo Natalie por. Macinnis, ter vnukinjo Majo. ^ KRSTA - Rennca Anne Uljan, Merrylands, ^W. Oče Robert, mati Tania r. Topolovec, otrovala sta Josip Ojurovič in Doris Licciardello. -kV- Rafael, Merrylands, 8. januarja 1995. . Anton Blecsing, Wentworthville, NSW. ce Martin John, mati Jenny Stariha, botra pa sta 'la Mark in Irena Stariha. - Sv. Rafael, Merrylands, 12. marca 1995. v POROKE - Dušan Car, Blacktovvn, NSW, sin •efana in Nežke r. Kern, rojen in krščen v ankovi, Prekmurje, in Emanuela Powell. Priči sta 1 a James Kapac in Virginija Ronald. - Cerkev Ljube Gospe od Zmage, Horsley Park, NSW, ne 4. februarja 1995. Martin Stilp, Robertson, NSW, sin Herberta in udburge r. Krebs, rojen in krščen v Wollongongu, w *n Sonia Maria Komel, hči Antona in p avnJe r- Švare, rojena in krščena v Wollongongu. n^i sta bila Raymond in Widetta Stilp. - Slovenska cerkev Vseh svetnikov, Figtree, NSW, dne 18. SV. RAFAEL Fr. Tomaž Menart, O. F. M., Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Ftd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P.O. Box 280, Merrylands, N. S. W. 2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne St. Raphael C on ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478 februarja 1995. Pavel Mirko Lukežič, Waitara, NSW, sin Mirka in Marije r. Verzel, rojena v Sydneyu in krščen v Merrylandsu, in Mia Louise Smith, Waitara, NSW, hčerka Alberta in Katarine Ane r. Makovec, rojena v Sydneyu in krščena v Merrylandsu. Priči sta bila Nikola Jakovljevič in Vesna Lukežič. - Sv. Rafael, Merrylands, NSW, med poročno mašo 19. februarja 1995. Edward Robar, Orchard Hills, NSW, sin Maksa in Jožice r. Klobasa, in Sonia Maria Fred, Cambridge Park, NSW, hčerka Alojza in Dore r. Makorič. Priči sta bila Nicholas Barlovv in Nada Fred. - Sv. Rafael, Merrylands, med poročno mašo dne 4. marca 1995. David Joseph Och, Bankstown, NSW, sin Egidija in Giovanne r. Bertoldi, in Karen Šajn, Georges Hall, NSW, hčerka Antona in Anice r. Miklavec. Priči sta bila Bruce Keech in Judi Šajn. -Sv. Rafael, Merrylands, med poročno mašo dne 11. marca 1995. Iskrene čestitke vsem omenjenim parom z željo za obilico božjega blagoslova na skupni življenjski poti! SURFERS PARADISE pride na vrsto za slovensko mašo v soboto pred peto postno nedeljo, 1. aprila ob 7.30 zvečer. Zbrali se bomo spet v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac. -BRISBANE sledi naslednji dan, v nedeljo 2. aprila, ob 11.30 dopoldne na običajnem kraju, cerkev Matere božje v South Brisbane. Obvestite se med seboj! ETNIČNA MAŠA bo letos prvič na Zlati obali in sicer v nedeljo 28. maja ob enajstih dopoldne. Zberemo se ob banderu Marije Pomagaj ter sv. Cirila in Metoda, saj upam, da nam ga bodo Brisbančani posodili za to izredno priliko, na katero so tudi oni vabljeni, da se nam pridružijo. Prav bi bilo, da se drugim dostojno in v lepem številu ter z narodnimi nošami predstavimo kot samostojna narodnost. Naj to - že drugo - vabilo najde dober odziv pri vseh tamkajšnjih rojakih! FIGTREE (Wollongong) ima redno službo božjo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Torej: 9. aprila (cvetna) in 23. aprila (obe redni nedeljski maši), na velikonočno nedeljo, 16. aprila, pa izredna ob 11.30 dopoldne. - Na veliki petek (14. aprila) bo bogoslužno opravilo s pasijonom po sv. Janezu in delitvijo obhajila ob sedmi uri zvečer. -Blagoslov velikonočnih jedil bo na veliko noč po slovesnem Vstajenju in sveti maši. CANBERRA je na vrsti za slovensko mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob šestih zvečer v Garranu, torej tudi na samo velikonočno nedeljo, 16. aprila. Naslednja maša bo 21. maja. MERRYLANDS ima v letošnjem postnem času postno pobožnost vsako sredo zvečer ob sedmih združeno z mašo. - Na veliki četrtek bo ob sedmih zvečer spominska maša Gospodove zadnje večerje, nato pa češčenje Najsvetejšega, molitve za Cerkev in duhovnike. - Na veliki petek bo slovesno opravilo z obhajilom vernikov ob treh popoldan. Ob štirih bo izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa v božjem grobu. Ob sedmih zvečer bomo imeli križev pot. -Na veliko soboto bo ves dan češčenje Najsvetejšega v božjem grobu. Blagoslov velikonočnih jedil bo ob dveh in ob petih popoldne. Obredi velikonočne vigilijc bodo ob sedmih zvečer. Začno sc zunaj z blagoslovom ognja in zaključijo v cerkvi s slovesno mašo. - Na veliko noč bo slovesno Vstajenje s procesijo in sveto mašo ob osmih zjutraj. Druga praznična maša tega dne bo ob desetih dopoldne. -Na velikonočni ponedeljek bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob šesti uri zvečer. Nato se ob pol osmi uri prične v dvorani že tradicionalno PIRIIOVANJE, pri katerem bo igral ansambel "Veseli Gorenjci". NEWCASTLE ima slovensko službo božjo na velikonočno nedeljo (16. aprila), nato pa spet na nedeljo 30. aprila, obakrat ob šesti uri zvečer v Hamiltonu. Povejte o slovenski maši še drugim rojakom, ki ne bodo brali tega obvestila. Po maši je vedno tudi srečanje v dvorani ob domači zakuski. PERTH (WA) in WAGGA WAGGA (NSW) prideta na vrsto za obisk duhovnika nekoliko kasneje. Podrobnejši spored pa bo objavljen v velikonočnem "Rafaelu". O IGRALSKI DRUŽINI našega verskega sydneyskega središča sv. Rafaela bi rad dodal tole: po uspeli premieri veseloigre Micki je treba moža v naši dvorani, je nastopila še v Wollongongu, Melbournu, Newcastlu, dne 22. aprila pa bodo na odru tudi v Adelaidi. Povsod žanjejo naši igralci lepe uspehe. Čestitamo jim z željo, da bi še naprej tako pridno skrbeli za kulturo v obliki odrskih prireditev! P. VALERIJ AN Komu potok solz ne lije, ko bridkosti zre Marije, grenke nad morja bridkost? Kdo prisrčno ne ?aluje, ko to Mater premišljuje, njenih bi>li velikost? Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce. Sinu tvojemu so rane v odrešenje moje dane; tudi mene naj bole. / Iz Stabat Mater/ Opasti ZOPET smo slišali pri pcpcljenju besede:"Pomni elovek, da si prah in da se v prah povrneš! -^Preobrni se in veruj evangeliju!" Ta božji klic, ki Sc ponavlja vsako leto ob vstopu v postni čas, je ^edno živ in pereč, prav posebej pa še v postnem času. Najpomembnejše ob njem pa je, kako "dineva v našem življenju. Postni čas nam ponuja Vsako leto priložnost, da bi napravili iz sebe nekaj n°vega, drugačnega, boljšega. Ob pogledu na Poteklo preživljanje postnega časa v svojem 0scbnem življenju kristjani spoznavamo, kako Veliko jc odvisno od tega, ali znamo vztrajati, ali 'Oianio za postni čas izbran poseben načrt in koliko Sc ga držimo. Kljub slabim izkušnjam, ki jih imamo 'Horda za seboj, ne smemo izgubiti poguma in sc ''dati malodušju. Iz evangelija vemo, da je apostol eter p0 celonočnem brezuspešnem lovu na Jezusovo besedo še enkrat vrgel mreže in bil Uagrajen z obilnim ribjim lovom. ludi mi moramo poskusiti še enkrat, kljub drugačnim - strah, obup in skrb zbujajočim kamenjem. Ob omembi postnega časa dandanes marsikdo zdolgočaseno zavzdihne:"Pusti no post!" Pa ne Sanio zato, ker se pustna zabava in veseljačenje •ztečeta v pepelnično resnost, ampak predvsem, ker •Mnogi ne vedo, kaj početi v postnem času. Nimajo volje in ne resnega namena "odriniti na globoko", v Svet duhovnega, ponotranjenega dogajanja. Kljub razkristjanjenju ostaja v naših skupnostih še veliko 'radicioualno krščanskega, ki pa mu velikokrat manjka duha. Kaj zaznamuje postni čas? Poglobljeno uhovno življenje, premišljevanje božje besede, Molitev, pritrgovanje v jedi in drugem ugodju zato, va bi kaj daroval bližnjemu v potrebi. Po mnogih ^Pnijah so še vedno zelo žive in obiskane P°božnosti križevega pota ob petkih in nedeljah, Ponekod poskrbijo tudi za postna spokorna °goslužja. To so ustaljene poti za duhovno Poglabljanje kristjana v postnem času. loda ali se današnji slovenski človek sploh še zmeni za vabilo Cerkve v postnem času? Duhovniki tarnajo, da celo v dobrih krščanskih družinah ne Vedo več, kaj pomeni post in kaj zdržek pri jedi in *c zato tega kaj slabo držijo. Prenova, ki je po rugem vatikanskem koncilu prinesla veliko olajšav post ? v primeri s prakso posta v prejšnjih časih, prav gotovo ni imela namena odvzeti postenju pomembne vloge v verskem življenju. Spoznanje, ki ga dobimo ob današnji pomanjkljivi praksi postenja, je: več, ko človek ima, teže sc čemu odpove! Porabniška miselnost danes človeka zapeljivo vabi: Pusti, opusti post! Po drugi strani pa nikdar še nismo bili tako bombardirani z različnimi reklamami za hujšanje kakor prav zdaj. Na vsakem koraku se ponujajo sredstva za hitro shujševanje, poudarja se vitka linija in čilost. Uspešnost trženja takih ponudb razodeva, kako sc mnogi postijo in stradajo, pa četudi zgolj zaradi zunanjega videza. V tem se vidita vsa beda in zmešnjava v duhovni naravnanosti današnjega človeka. Da je nekaj narobe v duhovni orientaciji kristjana, se kaže tudi na področju njegovega delovanja. Še vedno se mnogi izmikajo prevzeti odgovornost v življnenju skupnosti, ker je pač laže čemeti v svojem kotičku in od tam presojati dogajanja okrog sebe. Za letošnji post so zato slovenski škofje napisali posebno pismo o božjem ljudstvu, kjer največji poudarek dajejo prav sodelovanju vseh v delu za božje kraljestvo na zemlji. Kot posebno nalogo slovenskih katoličanov med drugim navajajo sodelovanje v javnem, tudi političnem življenju, saj gre za skrb za občo blaginjo. Pozivajo k povezanosti vseh kristjanov (ne glede na politično usmeritev) v prizadevanju za prekvašenje slovenske družbe z evangelijem. Notranja razdeljenost, pomanjkljiva izobrazba in vedenje o stvareh, majhno število tistih, ki se oglašajo v naši javnosti in zagovarjajo krščanska načela, slabi krščansko podobo slovenske družbe. Postni čas naj služi tudi pripravi na pogumen nastop v javnosti. Ves postni čas naj bi bil poglobyeno odrešenjsko dogajanje v posameznikih, družinah, verskih skupnostih in v vsem slovenskem narodu, doma in po vsem svetu, kjer žive Slovenci. Storimo vse, da bi v tem času začutili božjo svetost in veličino, svojo majhnost in grešnost in potrebo po spreobrnjenju ter drugačnem življenju. IZPOD TRIGLAVA 1250 LET KRŠČANSTVA bo slovenski narod obhajal prihodnje lelo - kar lepa zgodovinska doba od pokristjanjenja do danes. Gotovo ta visoki narodni jubilej daje napovedanemu papeževemu obisku poseben pomen. Slovenci smo bili prvi slovanski narod, ki je sprejel krščansko vero. In le temu dejstvu sc imamo zahvaliti, da smo kot narod preživeli - to bo priznal vsak iskren zgodovinar. V Sloveniji so že začeli s pripravljalnimi sejami glede na papežev obisk. Najprej jc bil govor o duhovni pripravi. Osebni molitvi za uspeh obiska bo sledila skupna molitev po župnijah. Govorijo o vseslovenskem misijonu, ki naj bi zajel vse župnije in vse vernike. S pomočjo tega misijona naj bi se spravili najprej z Bogom, nato pa tudi med seboj. Poglobili naj bi svojo vero in poživili molitev za Cerkev in slovenski narod. Priprava naj bi pripomogla tudi k spravi med zgodovinsko obremenjenimi stranmi v našem narodu. Omenjeno jc bilo tudi, da bi bil res lep duhovni dar papežu -milijon rožnih vencev po papeževem namenu. V teku enoletne priprave in z vseslovensko molitveno akcijo bi jih gotovo ne bilo pretežko zbrati. OSEMDESETLETNICO jc obhajal 28. februarja v zamejski Gorici primorski duhovnik in kulturni delavec dr. Kazimir Humar. Dolga Tobin Brothers ■ Viktorijtkim Slovencam na uslugo v času žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 555 9088 CRANBOURNE (059) % 7211 NOBLE PARK 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 1277 EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 364 8711 GARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 748 7900 GLENROY 306 7211 Frances Tobin MAIVERN 576 0433 A Associates ^6 8144 TOBIN BROTHERS PTT LTD (afda) desetletja ni bilo v primorskem zamejstvu važnejše slovenske zadeve, kjer naš jubilant ne bi bil aktivno prisoten. Bil je med ustanovitelji tednika "Slovenski Primorec" (1945) in nato tednika "Katoliški glas", kateremu je dobrih 40 let posvečal vse svoje moči. Nič manjša ni bila jegova zavzetnost pri Katoliškem tiskovnem društvu, pri Zvezi katoliške prosvete ter pri nakupu, gradnji in vodstvu gori.škega Katoliškega doma. Leta 1954 jc od msgr. Mirka Brumata "podedoval" vodstvo dekliške Marijine družbe, bil je ustanovitelj slovenskih katoliških skavtov, katehet po slovenskih šolah, dobrotnik slovenskih misijonarjev... Ob visokem jubileju so se zamejski Slovenci zahvalili Bogu, da jim jc dr. Humarja "podaril". Naj ga ohrani še dolgo, saj je slovenskemu zamejstvu njegovo pričevanje še kako potrebno. To želimo jubilantu kakor našemu zamejstvu tudi avstralski Slovenci. ČETUDI JE ŽE KASNO, bo do letošnjega junija, do spominske petdesetletnice množičnih povojnih pokolov, zgrajena spominska kapela na skupnih grobiščih v Kočevskem rogu, kakor tudi sakralni spomenik na Teharjah. Tako so obljubili tudi najvišji slovenski državni voditelji in zagotovili potrebna denarna sredstva. Na razpis jc bilo za spominsko kapelo v Kočevskem rogu, pri glavnem grobišču Pod krenom, predstavljeno 28 natečajnih del slovenskih arhitektov. Natečajna komisija jc nekatera izbrala in nagradila. Vsi arhitekturni predlogi so bili letos v začetku februarja razstavljeni v Kočevju, dne 15. februarja pa so odprli razstavo istih del v Škofovih zavodih sv. Stanislava v Šenvidu. Tako so si jo mogli ogledati mnogi Ljubljančani, ki jim je bilo Kočevje predaleč. Ima pa ta razstava tudi simbolni pomen, saj so prav Škofovi zavodi leta 1945 bili zapori, od koder so komunisti svoje žrtve vozili na morišče v Kočevski rog... KARITAS je dobrodelna ustanova Cerkve na Slovenskem, ki je začela po padcu komunizma delovati po župnijah vseh treh slovenskih škofij. Ljubljanska škofijska Karitas je imela nedavno svojo letno skupščino, na kateri so izvolii novo vodstvo in pregledali poročila župnijskih oddelkov Karitasa. I/. teh jc razvidno, da je lani pri Karitasu ljubljanske škofije iskalo pomoč 7,545 socialno ogroženih, bolnikov in invalidov, poleg tega pa jc ljubljanska veja Karitasa z živežem in življenjskimi potrebščinami oskrbovala še 2,702 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Ljubljanska Karitas je lani dobila 30,198.600 tolarjev prostovoljnih darov in Ves ta denar je bil porabljen izključno v skladu z nanieni darovalcev. Eno redno zaposleno osebo je Plačevalo mesto Ljubljana, plače ostalih zaposlenih (Poleg mnogih prostovoljcev) pa so pokrivali z desetodstotnim obračunom skladov in dotacij iz tujine. PREKO OBMEJNIH PREHODOV je prišlo v ai>skcm letu v Republiko Slovenijo 95,7 milijona Potnikov, kar je 13% več kot v letu 1993. Samo v anskem deccmbru je prišlo preko mejnih prehodov v Slovenijo 7,5 milijona potnikov, kar je za 14% Vcč kot v istem mesecu leto poprej. Kar 70% Potnikov je bilo v vozilih s tujo registracijo. SLOMŠKOV MUZEJ na Ponikvi pri fobclnem je 4. februarja proti jutru uničil požar. _arani so z domačim župnikom Antonom Kraševcem na čelu z veliko ljubeznijo uredili lične Prostore ter tudi pomagali zbrati nad 300 starin, da Se nc bi uničile. Zdaj se čudijo, kako naj bi ogenj tastal. Upravičeno sumijo in tudi več znamenj kaže Ua 'o, da je morala biti na delu zločinska roka Požigalca. Stalna razstava je bila v lepo urejenem gospodarskem poslopju Slomškove domačije. V ^četku predlanskega avgusta jo je odprl rojak dr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenika v Rimu. PREMIK k popolnejši demokratizaciji so Pokazale decembrske občinske volitve - prve rajcvne demokratične volitve v Sloveniji v več kot Petdesetih letih. Stranke Slovenske pomladi so obile 48.11% glasov, stranke slovenske levice pa '•9%. Slovenski krščanski demokrati so dobili kar “•4% glasov in postali s tem najmočnejša , ovenska stranka, četudi jim pred volitvami ni a/alo ravno najboljše. Upani, da se ne varamo in iz uspeha ecembrskih volitev sklepamo, da bo pri političnih v°litvah prihodnje leto v Sloveniji prišlo do resničnih premikov v smeri demokratizacije. IJUBIJANA je lani praznovala častitljivo 850 -etnteo, kar je bilo njeno ime prvič imenovano črno J13 belem v neki listini. Ob vseh slovesnostih je bilo 1(11 precej pisanja, odkod pride ime naže Prestolnice in o razvoju njenega imena. '‘redno je reka, ki se danes imenuje Ljubljanica, obila urejeno rečno strugo in kanale, je ob počnem deževju pogosto poplavljala. Ob tem ejstvu naj bi se po mnenju prevladujoče večine jr^ših jezikoslovcev ime mesta pričelo. Osnova naj 1 bila latinsko-romanska zveza: alluvio (kar pomeni Vsa dela so pod garancijo! Melboumskrim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET. CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.: 359 1179 A H : 470 4095 v prevodu poplava) in dodatek -ana. Ime pa naj bi se razvilo takole: alluviana - la luviana - la lubiana - Lubiana - Lubljana - IJUBIJANA. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA je imela 15. februarja letos v Ljubljani svojo skupščino in je dobila novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Janez Bogataj, rojen 1947 v Ljubljani (Trnovo), profesor etnologije na ljubljanski univerzi in avtor več etnoloških knjig. Podpredsednik je Branko Dolenc iz Nove Gorice. Izvršni odbor sestavlja sedem članov, katerim so dodani še štirje predstavniki SIM za mesta Maribor, Koper, Kamnik in Kočevje. Tajnika in glavnega urednika bo izvršni odbor izbral na osnovi javnega razpisa. Dvajset članov iz raznih delov sveta predstavlja izseljenski svet. Za Avstralijo so v njem Lojze Košorok (NSW), Ivo Ixber (Vic), Mirko Cuderman (Qld) in Vida Končina (SA in WA). Novi predsednik je obljubil svoje prizadevanje, da se bo Matica razvijala v ustanovo, ki bo odprta prav za vsakega Slovenca. Ixpo se sliši in čas je že, da SIM res postane to, kakor jo novi predsednik želi imeti in si jo že dolgo žele vsi izseljenci. Preteklost je razočarala marsikoga in dosedanji razvoj v petih letih demokracije tega tudi še ni pokazal. Vsaj ne v taki meri kot bi moral. Zato je -razumljivo - še precej nezaupanja, kako se bo njeno delovanje razvilo. f*....... -i n i l ■ Trrrrrrrrrtfffjjjffftffffffifffj DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Bnmswick 30S6 Telephone: 387 8488 AVSTRALIJA JE D* J° pRVO BLAŽENO - MARY MacKILLOP SKRB ZA VERSKO VZGOJO OTROK Fr. Julian Woods in Mary MacKillop sta priznana kot ustanovitelja avstralskih sester sv. Jožefa, ali kakor jih kratko imenujemo: jožefink. V njunem življenjepisu se tu in tam omenja Fr. Woods na prvem mestu, kot ustanovitelj, Mary MacKillop pa le kot soustanoviteljica. Vzrok temu je dejstvo, ker je bil prvi duhovnik ter je kot tak opravil nujne formalnosti v zvezi s Cerkvenim priznanjem redovne kongregacije jožefink. Na splošno pa se smatra, da je bi. Mary MacKillop ustanoviteljica. Fr. Woods, ki je bil njen duhovni voditelj in svetovalec, pa je brez dvoma pri vsem tem igral važno vlogo. Ijahko trdimo, da bi brez njegove pomoči Mary MacKillop težko uspela. Ideja o ustanovitvi sester sv. Jožefa je bila kot odgovor na nujno potrebo za versko vzgojo katoliških otrok, ki so bili marsikje brez krščanskega nauka. Da bi ustanovili lastne katoliške šole, je bila tisti čas še kaj predrzna misel. Saj bi vse finančno breme viselo zgolj na ramah staršev, gospodarsko na splošno slabo stoječih, in na Cerkvi, ki je imela polno drugih začetnih težav. Pričakovati kakršno koli pomoč od države pa je bilo nekaj negotovega če ne celo nemogočega, saj je državna oblast gledala postrani na razvoj katoliške Cerkve. Državna pomoč je zavisela od dobre volje tistih, ki so bili na oblasti. Governer kolonije je bil raje nasproten, kot pa naklonjen katoliškim šolam. Ko so s šolami le poskusili, je proti koncu leta 1840 Cerkev za vzdrževanje dobivala skromno le podporo s strani države. A že leta 1851 je bila vsaka državna pomoč verskim šolam ukinjena. Uvedli so neopredeljen šolski sistem. V šolah so sicer smeli dnevno brati sveto pismo, niso pa dovolili verskega pouka otrok. CERKVENO VODSTVO ADE1AIDSKE ŠKOFIJE Osem let po ustanovitvi južnoavstralske kolonije je prišel v Adelaido prvi katoliški škof. To je bilo leta 1844. Škof Francis Murphy je dobil razsežno cerkveno pokrajino, peščico duhovnikov in samo 1200 vernikov, povečini Ircev. Ti so šteli petnajst odstotkov celotnega prebivalstva. Tako razmerje je ostalo vse do prvih desetletij našega stoletja. Leta 1951 je takoimenovana "Zlata mrzlica" (Gold rush) z izseljevanjem prebivalstva skoraj uničila težko začeti misijon. Tedaj mu je oblast ponudila pomoč, toda pogoji so bili popolnoma nesprejemljivi in jih je škof Murphy odklonil. Umrl je leta 1858. Na adelaidskem škofijskem sedežu mu je sledil škof Patrick Bonaventure Geoghegan. Bil je član frančiškanskega reda in se je za duhovniški poklic pripravljal na Portugalskem. Kot duhovnik je osem let deloval na Irskem, leta 1839 pa je prispel v Melbourne kjer je začel pastoralno delo kot prvi katoliški duhovnik in zgradil prvo cerkvico na kraju, kjer danes sredi mesta stoji cerkev sv. Frančiška. Oče naše blažene se je takoj po prihodu spoznal s tem duhovnikom in je postal njegov pomočnik. Ko je Fr. Geoghegan leta 1859 postal adelaidski škof, si je zadal kot najnujnejšo nalogo poskrbeti za katoliške šole. Z navdušenjem je govoril o potrebi verske vzgoje za šolsko mladino. Verniki so ga pri tem podprli in ustanovil je v škofiji neodvisni katoliški šolski sistem. Predlagal je, naj bi se ustanovile verske šole v vsakem kraju, kjer je duhovnik in žive katoliške družine. Škofija je imela takrat le enaindvajset cerkva in trinajst duhovnikov. V dobrih dveh letih je škofu uspelo ustanoviti devetnajst šol, število cerkva pa je poskočilo na enainštirideset. Čeprav je bila škofija neprestano v finančnih težavah, je bil večji problem kot to ■ pomanjkanje duhovnikov in učiteljev. Škof je imel močno oporo v nekaterih energetičnih duhovnikih, med katerimi je bil tudi Fr. Woods, ki je služboval v Penoli. Leta 1962 je škof Geoghegan odpotoval v Evropo, da bi dobil kaj duhovnikov in učiteljev za svojo škofijo. ZMradi bolezni se ni vveč vrnil in je po dveh letih v Evropi umrl. Tretji škof v Adelaidi je bil prav tako član frančiškanskega reda, Ij)wrence Bonaventure Sheil, irskega rodu (1866 -1872). Pred prihodom v Avstralijo je preživel nekaj časa v Rimu kot študent, obenem pa je tudi že poučeval. Nato je nekaj let deloval na Irskem, končno pa se odzval povabilu in se podal v Avstralijo. Takoj po prihodu je bil postavljen v Melbournu za rektorja semenišča sv. Frančiška, ki so ga pozneje preimenovali v St. Patrick Seminary. Sheil se je po sedmih letih zaradi bolezni odpovedal rektorski službi. Za seboj je pustil precej dolga, za katerega odgovorni škof ni vedel. Kljub temu je bil po nekaj letih delovanja v Ballaratu imenovan za adelaidskega škofa. Škof Sheil je takoj po nastopu službe spoznal teŽak položaj pomanjkanja verske vzgoje. V škofiji Pa sta bili dve osebi, ki sta bili pripravljeni Pomagati pri reševanju tega problema. To sta bila l'r- Julian Woods in naša blažena Mary MacKillop. Ta dva sta v Penoli pričela organizirati družino deklet, ki naj hi kot sestre sv. Jožefa Presvetega Srca skrbele za vzgojo mladine. Škof Je Poklical Fr. Woodsa iz Penole v Adelaido ter ga 'menoval za ravnatelja katoliške zgoje. Tako je Postala Adelaida zibelka sester jožefink, dočim je Penola obdržala čast njihovega rojstnega kraja. SES TRE JOŽEFINKE ZAORJEJO LEDINO Pod vodstvom Fr. Woodsa in bi. Mary MacKillop so začeli ustanavljati šole po raznih krajih, kjer so živele katoliške družine v otroki. Sestre so živele preprosto in v težkih razmerah. Z. ljudmi so delile slabo in dobro. Trpele so vročino ‘n mraz, sušo in z njo prah, ki ga je dvigal veter. Naša blažena Mary se je zavedala da cerkvena °blast v Rimu kaj malo ve o Avstraliji in tukajšnjih raZmerah. Zato je sestavila posebno pismo, v katerem dokumentira življenje avstralskih novonaseljencev. Takole se predstavi na začetku Pisma: "To Vam piše Avstralka, ki je bila rojena in ^Rojena sredi mnogih preizkušenj in težav, katere "0fn skušala opisati. " Ko priporoča svojo sestrsko redovno ustanovo kot rešitev problema verske Vz8°je, pri tem poudarja: "Marsikaj, kar hi se zdelo v Evropi neprimerno, velja za Avstralijo prav nasprotno." h Južne Avstralije so se jožefinke razširile tudi P° drugih kolonijah: kmalu jih najdemo v O^eenslandu, v Sydneyu, Bathurstu in drugih krajih N.S.W., v Viktoriji in celo v Novi Zelandiji, povsod so pomagale ljudem v kakršni koli sili. Poleg šol so začele ustanavljati po redko naseljenih Podeželskih predelih tudi sirotišnice in domove za °nemogle. DUH MATERIALIZMA IN PASTIRSKO PISMO ŠKOFOV ^ lažje razumevanje težkega vzgojnega dela bi. Mary MacKillop in njenih sester, se ustavimo pri Judeh pete celine tistega obdobja. Ko so se n°vonaseljenci izkopali iz začetnih težav, so spoznali, da jim nova dežela nudi ogromne možnosti blagostanja. Tudi katoličani niso bili izvzeti. Prevzemati jih je začela močna narodna zavest. Takoimenovana "zlato manij a" in hlepenje po pridobitništvu je mnogim zasenčilo smisel za duhovne vrednote. Njihovo mišljenje je prevzel svobodomiselni duh in jih prepričeval, da za verske zadeve ni mesta v javnem življenju. lMa 1879 so avstralski škofje s skupnim pastirskim pismom odločno nastopili proti materializmu. Obsodili so sovražno zadržanje proti katoliški Cerkvi in sploh proti moralnim vrednotam. V pismu izrecno omenjajo, da vzgojni sistem brez Boga in morale vodi k razkroju družbe in k narodnemu ponižanju ter propadu. Omenjajo versko zavednost prednikov, ki so s ponosom branili svojo versko pripadnost ter bili za vero in Boga pripravljeni tudi trpeti. Škofje vidijo v brezverskem vzgojnem sistemu veliko nevarnost za svoje vernike, za njihovo zakramentalno življenje, za duhovniške in redovniške poklice. S tem pastoralnim pismom so škofje zadeli nasprotnike krščanstva v živo. Slišati so morali obtožbe, da je pismo "grobi izbruh nespravljivosti in nelojalnosti". Še dolga leta po objavi pastirskega pisma so dolžili katoliško Cerkev nestrpnosti. Portret bi. MARY MacKILLOP v času, ko se je kot dekle šele odločala za redovni poklic. SV. CIRIL in METOD _ MELBOURNEj Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A Beckett St., Kevv. Vic. 3101 Tel (03) 853 8118 m (03) 853 /787 Mobile: 015 555 840 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15 A Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 Fax ; (03) 853 6176 Med novokrščcnci jc tokrat deklica Natasha Frančiška Maver. Krst smo imeli v naši cerkvi na nedeljo, 12. marca. Nataša se je rodila staršema Rudiju Mavru in Teresi Ernestini r. Jofre, ki je po rodu iz Čila. Želimo ji, da bi ob zgledu staršev in botrov ter z božjim blagoslovom postala dober človek in dober kristjan. Tokrat med novoporočenimi pari omemjamo kar tri iz Geelonga: Dne 7. januarja sta se v cerkvi sv. Petra in Pavla poročila Frank Iskra in I^orraine Whall. Frank je sin pokojnega Antona in Milke r. Štefančič. Družina se je v Geelong priselila iz Južne Avstralije. Frank je bil rojen v Mount Gambierju in krščen v Nangwarryju, kjer so Iskrovi živeli. Njegova zakonska družica je angleškega rodu. Drugi par se je poročil 5. februarja v isti cerkvi. To sta Silvo Červek in Tanja Seljak. Silvo, iz Sv. Lovrenca na Pohorju, je prišel petleten s svojimi starši v Avstralijo. Dom so si uredili v North Altoni. Tanja izhaja iz znane geelongške družine Ladislava in Veronike r. Čeh. Tri tedne pozneje, 26. februarja, se je poročila še starejša Seljakova hčerka. Pred oltarjem glavne geelongške cerkve St. Mary’s sta si obljubila zakonsko zvestobo Vera Seljak in 1’etcr Mills, avstralskega rodu. Vsem trem parom iskrene čestitke in božjega blagoslova na začeti poti. Pokojnim iz naše srede sta se tokrat pridružila še dva. V Collingwoodu je umrl 16. ali 17. februarja FRANC STRAFELA. Našli so mrtvega na njegovem domu, zadetega od srčne kapi. Rojen je bil 31. marca 1906 v Borovcih pri Ptuju. V Avstralijo je prišel že leta 1948 ali 49 iz Nemčije. Poznali so ga le redki Slovenci. Pogrebne molitve, ki ji jc vodil predstavnik Salvation Army, so bile 28. februarja v pogrebnem zavodu Em Jensen & Son v Prestonu. Njegovo truplo so upepelili naslednji dan v Favvknerju. /aro so položili na pokopališče v Carltonu, kjer že počivata dve ali tri njegove življenjske družice, ena izmed njih aborigenskega rodu. Za njim žaluje nečak Ivan, ki živi v Sydncyu, in sorodniki v domovini. V Henry Pride Geriatric Centre v Kew jc 27. februarja umrla MARGARETA RUPIČ, ki jc zadnja leta živela v našem Domu matere Romane. Skupaj z drugimi oskrbovanci doma je redno sleherni petek prejemala sveto obhajilo. Zaradi starostne oslabelosti so jo morali odpeljati v bolnišnico. Tam se jc njeno zemeljsko življenje končalo. Rojena je bila 21. februarja 1906 v družini Kangler v Oplotnici pri Slovenski Bistrici. Poročila sc je na Hrvaško. V Avstralijo je prišla za sinom, ki jc že nekaj let med pokojnimi. Pogrebna maša za pokojno Margareto jc bila 6. marca v hrvaški cerkvi v Clifton Hillu; tako si je želela. Zdaj počiva na pokopališču v Favvknerju. Pokojna vam priporočamo v molitev, vsem domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Že prejšnji mesec so sc odprla vrata nedeljske Slomškove šole v našem središču. Zaenkrat imamo enajst učencev. Iz Slovenije sc je vrnila Veronika Smrdel, ki zdaj poučuje. Veronika je bila skupaj z Jelko Kutin v poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani. Meseci bivanja v domovini staršev so obogatili njeno znanje slovenskega jezika. V času njene odsotnosti jo jc v Slomškovi šoli nadomeščala njena sestra Barbara, ki tudi zdaj nadaljuje s poučevanjem najmlajših. Veroniki in Barbari iskrena hvala za dosedanje delo. Želimo jima, da bi še naprej to, kar sta sc naučili od svojih staršev in učiteljic, posredovali mlajšemu rodu. Pouk je vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. Prvoobhajancev letos ne bomo imeli, saj sta se k pripravi prijavila le dva; počakala bosta do prihodnjega leta. Začeli pa smo s srečanji pri birmanski skupini. Pri mladinski maši na prvo postno nedeljo so se birmanci predstavili naši skupnosti. Skozi vse leto sc bodo pripravljali na ta zakrament. Pri tej pripravi jih podprimo z našimi molitvami in dobrim zgledom. Ob koncu leta nas bo obiskal ljubljanski pomožni škof Lojze Uran in jim podelil zakrament sv. birme. Dobro uro vožnje iz Melbourna leži naravni park 'erderger Gorge. Pred začetkom akademskega leta sni° z mladimi odkrivali zanimivosti tega kraja. Posušena rečna struga v globoki soteski, jezera v rečnih rokavih in skalni grebeni nad njimi, opuščeni rudniški rovi... Simon, David in Toni so se P°nierili v skokih s skalnih pečin v vodo. Lahko bi Ilas bilo več, a precej mladih v počitniških dneh Jela. Mesec februar je bil kulturno obarvan. Za kulturnim večerom ob Prešernovem dnevu in Predstavitvijo nekaterih novejših knjig, nas je °biskala še Igralska družina Marrylands iz %dneya. Zadnjič so nastopili pri nas pred dvemi *cji s Svojeglavčkom. Tokrat so zaigrali veseloigro Vinka Koržeta Micki je treba moža. Predstavi sta v soboto 18. februarja zvečer ter naslednji dan P° deseti maši in kosilu za upokojence. Bogat kmet Matevž, vdovec, išče primernega zeta ln sc pri tem ne ozira na želje svoje edinke. Ta je svoje srce že podarila revnemu sosedu, ki ga oče ne '»ara. Zaljubljenca si izmislita zvijačo, ki ju pripelje srečne poroke. V igri nastopajo še hlapci in dekle, vaška klepetulja, tepček, godec, starešina in drugi. 'laka je zgodba, ki sc .konča s poročno Ustijo. Gledalci so z zanimanjem spremljali dogajanje na odru in v zadnjem dejanju celo sodelovali s petjem. Med igralci je več mladih kot pred leti. Režiser van Koželj jih že kar nekaj časa uspešno vključuje v družbo starejših igralcev. Skupne vaje, nastopi, gostovanja, vožnje z avtobusom in srečevanja z r°jaki v drugih krajih ustvarjajo družinsko ozračje, ki ga ni čutiti le pri igri. O tem ste se lahko sami prepričali ob srečevanju z njimi. Predstavi sta bili le v našem središču. Zakaj? Osebni dogovor je dostikrat učinkovitejši od sestankov. Postavitev odra je bila tokrat precej zahtevna, zato bi bilo težko pripravljati oder dvakrat. Med nami je vse manj tistih, ki obiskujejo kulturne prireditve. O finančnih uspehih sc tu ne da govoriti. Morda se še spominjate gledališkega igralca Toneta Gogale, ki nam je lansko leto predstavil monodramo o Andreju Smoletu. Odigral je štiri predstave, vsako na drugem odru. Glede na obiskovalce bi zadostovala ena predstava. Pri veseloigri Micki je treba moža je bil obisk kar dober, čeprav je bilo še prostora v dvorani. Četudi bi bili predstavi na dveh odrih, bi težko govorili o večjem obisku. Za dobro počutje gralcev je pomembna tudi hrana. Tudi za to smo poskrbeli s Francko Anžin, Društvom sv. Hme in drugimi gospodinjami. V nedeljo so poleg upokojencev in igralcev nahranile še veliko drugih gostov, čeprav niso pričakovale takšnega obiska. Igralski družini iz Sydneya sc iskreno zahvaljujemo za obisk z, željo, da pridejo med nas tudi z naslednjo predstavo. Hvala tudi vsem, ki ste poskrbeli, da so se med nami dobro počutili. V postnem času ste povabljeni k večernim mašam ob petkih, ki so združene s križevim potom. Čas priprave na veliko noč je namenjen tudi odpovedi v materialnih stvareh. V ta namen avstralska Cerkev že vrsto let organizira Project Compassion -nabiralno akcijo v pomoč lačnim. Sparovčki so Sydney ski igralci na našem °dru v Kew 2 veseloigro Micki je treba mo£a". V zadnjem dejanju P® je le prišlo do svatbe . . . vam na voljo v naši ccrkvi pod koroni ali v zakristiji; dobite jih lahko tudi v drugih cerkvah. Zakrament svete spovedi je sestavni del priprave na veliko noč. Ob nedeljah imate priložnost za spoved pred obema mašama. Spored spovedovanja v drugih cerkvah, kjer navadno lahko srečate slovenskega duhovnika, boste dobili z velikonočnim pismom. Za bolnike in ostarele pa lahko pokličete enega od patrov v Baragovem domu. V soboto 25. marca bomo šli na izlet v Ballarat. Obiskali bomo Begonia Festival - jesensko razstavo cvetja. Na poti domov sc bomo ustavili še v Daylesfordu, ki je znan po svojih mineralnih vrelcih. Odhod zjutraj ob osmih izpred cerkve v Kewju. Cena $ 13. Prijavite se lahko po mašah v zakristiji ali po telefonu. Kličite Baragov dom. Ker je ta dan praznik Gospodovega oznanjenja, imamo tudi večerno mašo. V času pred prazniki je treba urediti tudi zunanjost našega središča. Predpraznično čiščenje bomo imeli tokrat v soboto, 1. aprila. Lepo ste povabljeni k sodelovanju. Naslednji dan je tiha nedelja. Za ta dan pripravljamo razstavo Veliki teden pri nas doma. Na mizah bi radi predstavili domače praznovanje velikega tedna. Butarice, pirhi, potice, jerbasi z žegnom, raglje, domači prti z motivi velikega tedna... vse to bi radi zbrali in pokazali tistim, ki tega še ne poznajo. Če imate doma kaj primernega, nam to posodite za razstavo. Društvo sv. Iimc za ta dan pripravlja prodajo potice, Angelca Povh pa bo spet cvrla krofe. Na cvetno nedeljo bomo imeli pri maši (v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini) blagoslov butaric in zelenja. Butarice bomo delali v soboto 8. aprila popoldne. Škarje in zelenje prinesite s seboj. Na cvetno nedeljo navadno delimo oljčne vejice. Če ima kdo oljko doma in je potrebna obrezovanja, je naprošen, da nam za to priložnost prinese kaj vejic. Seveda ne šele v nedeljo. Ali pa naj nam sporoči, da jih pridemo iskat. Blagoslov butaric in drugega zelenja bo letos tudi v Gcclongu in St. Albansu, ker je cvetna nedelja ravno druga v mesecu. Pred mašo se zberemo pred cerkvenimi vrati, kjer bo blagoslov, nato gremo v sprevodu v cerkev. Oljčne vejice ali drugo zelenje prinesite s seboj. Podrobneje boste o velikonočnem bogoslužju obveščeni v aprilskih Mislih in v pismu, ki vam ga navadno pošljemo pred prazniki. Še nekaj novic o opravljenih delih. Alex Bratina, Štefan in Mark Cek so pred dnevi namestili ventilatorje v naši cerkvi. V poletnih dneh se cerkev hitro segreje in je včasih težko zdržati v njej do konca maše. Ventilatorji bodo vsaj delno poskrbeli za hlajenje. Pri tem bomo skušali najti pravo mero za vse, saj nekateri prepiha ne prenesejo, drugi pa ne morejo brez njega. - Anton Bme je v učilnici Slomškove šole namestil leseno talno oblogo, naredil pa bo še police v mali zakristiji. Članice Društva sv. lime, pravijo, da bodo poravnale račune. Vsem skupaj iskrena hvala za vse! P. TONE Na soboto pred Cvetno nedeljo v razredu Slomškove šole — nad tri sto butaric pripravijo vsako leto članice Društva svete Ema s pomočnicami Jo/ko KraoHi /ŽALE / I*rvi dan dela je bil zame zelo naporen. Dodelili so me k betonski brigadi". Duhovniki smo bili namreč razdeljeni v tri delovne brigade. Najmlajši smo imeli najtežje delo, pripadali smo betonski brigadi". Duhovniki srednjih let so pripravljali malto in ^ejali pesek, najstarejši pa so pripadali tako imenovani "kripel-r>gadi". Opravljali so le lažja dela. Pobirali so trske, čistili po Rradbišču, pometali in podobno. Najmlajši smo delali pri izkopu Sranioza, odvažali gramoz iz jame, betonirali, nakladali opeko in J° vozili na dvigalo in podobno. Ko smo betonirali ploščo ali ■^ozni venec, je bilo treba kar gibati. Delovni čas je trajal osem, "ekaj časa pa deset ur. Imeli smo delovno normo. Kar smo Presegli in nadure so nam plačali, tako da smo nekateri zaslužili *udi nad 2000 dinarjev. Takrat je bilo to kar precej. S tem denarjem smo si kupili kak priboljšek v taboriščni "trgovini". Delali smo s polno paro, ker smo hoteli zavezati jezike Pa*nikom in ljudem na upravi. Rekli so namreč, da so nas poslali lla delo, da se tudi "farji naučijo delati". Nalašč smo presegali ^'‘rino, da smo jim dokazali, da se ne bojimo fizičnega dela in da !m° sinovi delovnih ljudi. Obljubljali so, da bomo prej izpuščeni, C® bomo pridno delali. Pri prvi amnestiji pa smo spoznali ničevost teh obljub, ker so poslali domov največje lenuhe in deloinržneže. Pozneje smo nekoliko varčevali s svojimi močmi. a/niki so nam zaupali, nič nas niso silili k delu, ker smo si Pridobili ugled s svojo pridnostjo. Stavba je neverjetno hitro rastla iz tal. V enem tednu je v Srobem zrastla za eno nadstropje. Vrh ogrodja, po katerem je teklo dvigalo, je navadno sprejemal malto in opeko Stanko Kapš zdaj župnik v Horjulu). Na dvigalo smo pripeljali po tri ^ttiokolniee materiala. Včasih so ostale samokolnice na stavbi, Cr jih niso pravočasno vračali. Spodaj smo kričali:"Samokolnice! aPš! Samokolnice!" NASE nabirke TISKOVNI SKLAD PATRA BERNARDA ŽA NAŠE “MISLI”: 150,— Julijana in Egidij Kolaricf; $40,— Viljem Mrdjen, Franc Valenčič, Anica Mukavec, Maks Brunčič; $30,— Luisa Prpič; $20.— Terezija Umek, Lado Sluga, Lojzka Husarek, Jože Štemberger, Marjan PaŽek, Jože Balažič, Mihaela Semelbauer, Danilo KreSeviC, Mario Marši?:, Emilia Walls, Gabriel Čefarin; $15.— Ivan Cetin, Milena Baetz; $12.— Slavka Kruh; $10,— Alojz Ličen, Milena Brgoč, Štefanija Mazzitelli, Edvard PersiČ, Miroslav Bole, Štefka Tom-Si. marec 1995 po župnijah imeli duhovne obnove, neke vrste misijone, čeprav misijonov v pravem pomenu besede ne bo mogoče izvesti po vsej Sloveniji. Pri tem naj sodelujejo zlasti mladinske in molitvene skupine. 3. Prizadevanje za spravo v vseh njenih razsežnostih. V letu 1995 bomo praznovali 50. obletnico konca druge svetovne vojne. To je za slovenski narod Še posebno pomembno leto v znamenju sprave in odpuščanja. Zato želimo, da bi bila sprava in odpuščanje v družinah, med raznimi skupinami in v celotnem slovenskem narodu posebno pomembna naloga v duhovni pripravi. 4. Povezava vseh nalih rojakov po svetu s Slovenci v domovini. Nedvomno se bodo naši duhovni pripravi pridružili tudi Slovenci po svetu in se udeležili, kolikor bo le mogoče, tudi obiska svetega očeta v Sloveniji. 5. Ekumenski pomen papeževega obiska, kakor se to dogaja v vsaki deželi. 6. Prizadevanje za mir z Bogom, med seboj in v družbi ter spoštovanje drugače mislečih. Papežev obisk ne sme biti samo kratek dogodek, ki sicer najde velik odmev v javnem življenju, temveč mora obroditi trajne sadove. Zato bomo v prihodnjih mesecih na različnih področjih in ob različnih priložnostih se veliko govorili o duhovni pripravi in trajnih sadovih papeževega obiska. Vabimo duhovnike, redovnike in redovnice, župnijske pastoralne svete, molitvene skupine, bolnike in vse vernike, da čim bolj goreče in zavzeto sodelujete v duhovni pripravi. Ko se vam za vaše molitve in sodelovanje vnaprej iskreno zahvaljujemo, vas vse prisrčno pozdravljamo in kličemo na vas božji blagoslov. Na 20. redni seji Slovenske škofovske konference v Kopru, dne 20. februarja 1995. VAŠI ŠKOFJE C5—i SVETA DRUŽINA ADELAIDE i Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Fami!y Slovene Mission, 51 Young Ave, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VValland, S. A., 5007) Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 NAJPREJ, kaj je bilo novega na našem misijonu: v nedeljo 2. marca je bil med mašo sprejet v občestvo katoliške Cerkve in v našo skupnost Neven Anton Jesenko. Starši so Frank Jesenko in Irena r. Ivančič, liotra sta bila Marijan Jesenko in Mary Ivančič. Mislim, da je bil stari oče Tone Jesenko, ki jc predsednik odbora našega verskega središča, kaj ponosen ob tem dogodku. Saj je bil njegov vnuček krščen pri krstnem kamnu, ki ga je on koval. Naj pri tem poudarim, da naša cerkev - razkošno ali pa skromno, kakor hočete -razodeva na vsak pogled Tonetova dela. Vsekakor je bil krst lepa nedeljska slovesnost, pri kateri so svojci in verska skupnost lepo sodelovali. Končno je sleherni krst poroštvo življenja naše narodne skupnosti. Staršem in starim staršem novokrščenca čestitam, malemu Nevenu Antonu pa želim obilico telesnega in duhovnega zdravja. Naj bi ga v življenju spremljal božji blagoslov. Isto nedeljo je bila razstava ročnih del v tukajšnjem Slovenskem klubu. Razstavljena so bila dela naših rojakov. Razstavljeni predmeti od šivanja do slik, keramike, slekla... bilo je nekaj čudovito lepega. Začutil si, koliko skrbi in truda je bilo Victoria Square, središče mesta Adelaide vloženega v to prireditev, da jc bila razstava res na estetski višini. Izdelki so bili ocenjeni od neodvisnih sodnikov tuje narodnosti, ki so občudovali razstavljene predmete in zaznali marljivost slovenskih rok za slehernim izmed njih. Na razstavni mizi se je lepo podala slovenska biblija Jurija Dalmatina z letnico 15X4 (seveda faksimile) in nekaj lepih cerkvenih izdelkov: pirhov, sveč in vezenih prtov. Komisija jim je prisodila prvo nagrado. Najbrž jc bilo prvič, da jc misijon tako dobil javno priznanje. Hvala za to čast! % Vsekakor gre pohvala in čestitka Slovenskemu klubu in organizatorjem za to veliko delo. Naj bi se kaj podobnega večkrat ponovilo, saj imamo kulturnih prireditev žal tako malo. lipam tudi, da bo pri prihodnji razstavi med predmeti več slovenske umetnosti, ki bo izžarevala našo lastno tradicijo. Saj smo tako bogati v lej kulturni razsežnosti, ki daje svojo enkratnosl našemu narodu in njegovi zgodovini. Kot sem omenil že v prejšnji številki Misli, je v naši cerkvi ves postni čas vsak petek zvečer križev pot s sveto mašo. Naj bi si res vsaka družina vsaj enkrat v postnem času vzela čas za to postno pobožnost, /lasti starši z malimi otroki naj bi Z udeležbo pokazali malčkom pomen križa in našega odrešenja in vrednoto molitve. Seveda, če otrok ne vidi vzora v svojih starših, jc malo verjetno, da bo kasneje razumel smisel trpljenja in mu bo molitev v življenju kaj pomenila. Podobno je s starši, ki se odcepljajo od slovenske skupnosti in s tein - hočeš ali nočeš -potujčijo svoje otroke. Lahko rečemo, da so taki starši grobarji slovenstva, pa tudi vere, saj pozabljajo na vzgojo, ki so jo sami enkrat prejeli od svojih vernih in zvestih slovenskih mater. Ko jih vprašaš, zakaj jih vendar ni blizu, ne v cerkev in ne v slovenski klub, pa najdejo sto izgovorov. Večina so za lase privlečeni, če kaj veljajo, so pa koristni samo zanje, ne za skupnost. Verouk za naše birmance je vsako drugo nedeljo po maši, od junija dalje pa svako nedeljo prav tako po maši. Radijska oddaja v priredibi našega verskega središča je ob sredah zvečer ob 7.30 na etnični postaji 5 EBIFM. Postne oddaje imajo namen: duhovna priprava na praznik vstajenja Kristusovega in končno tudi našega. Pravkar sem dobil sporočilo, da je včeraj, v torek 14. marca, v adelaidskem Royal Hospitalu ufflrl JOŽE VALENČIČ. Naj ga Bog sprejme v sv°j mir! Več o njem v prihodnji številki. trobil sem (udi pismo sina pokojne Slovenke v erlhu, W.A., ki je umrla 16. oktobra 1994 v St. °hn of God Hospitalu, Subiaco, W.A., pa doslej še m o njej nihče poročal. Pokojno PEPCO HRIBAR Sc|>i srečal že bolno ob svojem zadnjem obisku r°jakov v Perthu. Lepo sva se pogovorila in bila je polna upanja na ozdravljenje. Žal je prišlo drugače. Pokojnica je bila rojena 26. novembra 1915 v Polšcčah na Notranjskem, v družini Ponikvar. Dne 25. novembra 1934 se je poročila z Josipom Hribarjem, ki je žal pokojni. Že pred vojno, leta 1935, sta skupaj emigrirala v Avstralijo in si uredila dom v Perthu. Blaga pokojnica naj počiva v božjem miru! P. JANEZ Razpis v Ministrstvo za šolstvo in šport ■štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva ter Potomce slovenskih izseljencev, bodisi v srednjih ?:?k> predvsem pa so študije namenjene študiju na Vlsjih in visokih šolah v Republiki Sloveniji. Možnosti študija za potomce slovenskih 'zseljencev: L Dodiplomski študij na univerzah v Sloveniji kandidate, ki so ob vpisu praviloma mlajši od let). Uradni rok za prijavo za vpis v študijsko eto 1995-96 je 24. marec 1995. Ker pa se zavedamo, da je ta rok prekratek, morajo vloge Pnspetj najkasneje do 20. aprila 1995. Vlog, ki y o Prispele po tem datumu, ne bomo sprejemali. vlogi morate navesti osnovne podatke o Predhodni izobrazbi in študijsko smer, ki jo želite vPisati. -■ Krajše izpopolnjevanje od 3 do 12 mesecev s PfC(lnostjo na področjih slovenskega jezika, nologijCi kulture, socialne in politične geografije, 'Ekologije, umetnostne zgodovine in zgodovine /a diplomanta višjih oz. visokih šol. p-,^' Celoletna šola slovenskega jezika za tujce na 1 °Zofski fakulteti v Ljubljani. - Tečaj je namenjen em> ki bi sc radi naučili oz. izpopolnili iz r^°vcnščine. Traja od 1. oktobra do 31. maja; /deljen je na začetni, nadaljevalni in P°P°lnjevalni tečaj, obsega pa učenje slovenščine, Poznavanja slovenske kulture ter učenje Venskega strokovnega izrazja. - Rok za prijavo je e en dni pred začetkom tečaja. P; Pridobitev štipendije. štipendije Ministrstva za šolstvo in šport so nienjene študentom slovenskega porekla, ki so 'pravljenj po povratku v države, kjer živijo, lvno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezika Štipendij in širše kulturne dediščine, sodelovati pri vzpostavljanju vsestranskih stikov z Republiko Slovenijo, predvsem v krajih z večjim številom slovenskih ljudi in njihovih potomcev. Vse prijave za štipendije morajo obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija i .p.), življenjepis (z opisom dosedanjega šolanja in dela v slovenskih organizacijah ter ustanovah); - rojstni list (fotokopijo); - priporočilo slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši ter eventuelna ostala priporočila. Samo za študij pod točko 1. poleg tega še: fotokopijo spričevala zaključnega izpita (mature) in razrednih spričeval srednje šole z nevedbo vseh predmetov. Samo za študij pod točko 2. še: fotokopijo diplome višje ali visoke šole. III. Bivanje v študentskem domu. Če žele študentje bivati v študentskem domu, morajo oddati vlogo na Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do 30. junija 1995 zaradi rezervacije mesta v študentskem domu. Prošnjo za štipendijo in navedene dokumente pošljite na naslov: MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, (Služba za mednarodno sodelovanje) Župančičeva 6, 61000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Telefon: 061/1765-502- Fax:061/214-580 V imenu vlade Republike Slovenije Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport D—i Z VSEH VETROV BOŽIČNO DREVO, ki krasi sleherne božične praznike Trg sv. Petra v Rimu, podari papežu vsako leto druga dežela. Za božič leta 1996 pa bo vatikanski trg krasila smreka iz Slovenije. Tako je bilo določeno že zdaj in novico je objavil slovenski veleposlanik pri Sv. sedežu, dr. Štefan Falež. Dovolj bo časa za izbor lepe smreke velikanke, da ne bo enostavno izginila med ogromnimi arkadami velikega trga, ki ga pozna ves svet. SVETA CIRILA IN METODA slavi vesoljna Cerkev po novem koledarju na dan 14. februarja (prej je bil ta dan 7. julij), Slovenci pa smo ohranili naš stari datum njunega spomina, dan 5. julija. Eden izmed slovanskih narodov pripravi na vesoljni praznik, 14. februarja, slovesno bogoslužje v rimski cerkvi sv. Klemena, kjer je grob sv. Cirila. Letos je prišla vrsta spet na Slovence, naloga praznovanja pa poverjena slovenskemu papeškemu zavodu Sloveniku v Rimu. Somaševanje je vodil gost iz Slovenije, mariborski škof dr. Franc Kramberger, k lepemu praznovanju pa je pripomogel tudi pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev. Poleg rimskih Slovencev so se udeležili bogoslužja tudi rektorji drugih slovanskih papeških zavodov in nekateri diplomati. Berilo je bral dr. Štefan Falež, slovenski veleposlanik pri Sv. stolici. Dan po obhajanju praznika naših apostolov so se bogoslovci udeležili tudi splošne papeške avdience. Papež jih je pozdravil v slovenskem jeziku, oni pa so mu zapeli. "ATEISTI IN NE KRISTJANI" vodijo vojno v BiH, je nedavno izjavil za beograjsko glasilo Nada srbski pravoslavni škof Lavrentije Trifunovič. Po njegovem "večina borcev ni nikoli imela stikov s i —------------------***< ; OFFICE: MOBILE: [ i 563 8095 018 107 305 > i > ‘ Melbournskim rojakom | na uslugo za kleparska in instalacijska dela , DANNY S PLUMBING 17 Charles Street DANNY STIBIU £ East Bentlelgh. 3165 ucence no 33308 » ....................................................... Cerkvijo". Zato so bili doslej vsi poskusi srbske pravoslavne Cerkve, da bi vplivala na vojskujoče, brezuspešni. Tudi je poudaril, da nima srbska pravoslavna Cerkev nobenih podatkov in dokazov o prekrščevanju pravoslavnih otrok na Hrvaškem. Novico o prekrščevanju, ki so jo prinesli srbski časopisi, sta odločno zanikala tako hrvaško vodstvo katoliške Cerkve kot tudi zagrebški pravoslavni duhovnik Jovan Nikolič. Nekateri srbski pravoslavni duhovniki so skušali potovati na Hrvaško, da bi obiskali svoje vernike, pa jim oblasti ne dajo dovoljenja. EKVADORSKI IN PERUJSKI škofje so pozvali vladi obeh držav, naj se vendar odrečeta sovražnostim in poiščeta mirno rešitev glede spornega mejnega območja. Škof Antonio Arregui Yarza (Quito) je takole poudaril, kako nesmiselna je vojna med dvema katoliškima deželama:"Toliko stvari nas združuje in le malo je takih, ki nas ločujejo. Zato nima nikakega smisla zatekanje k orožju. Lx bratski pogovor nas lahko med seboj spet združi." ETNIČNO ČIŠČENJE SE NADALJUJE, je izjavil banjaluški škof Franjo Komarica na tiskovni konferenci v Nemčiji. V svoji škofiji se boji novega preganjanja katoličanov. Skoraj 50.000 katoličanov je moralo zapustiti tisti del škofije, ki je pod srbsko upravo. Prav v zadnjem času se je to zgodilo več kot pettisočim, ki so lc upali ostati. Sedemdeset odstotkov katoliških cerkva je popolnoma porušenih ali tako močno poškodovanih, da so neuporabne. In vendar na tem ozemlju ni bilo nikdar hujših bojev. Računati je treba, da bodo mnogi še zapustitli svoje domove. Saj je 99% teh katoličanov brez dela in tako brez duhodkov za preživljanje sebe in družine. Pomaga jim Karitas, pa ne le njim, ampak vsakemu, ki je potreben pomoči, tudi če ni katoliške veroizpovedi. ALOJZIJA STEPINCA, zagrebškega nadškofa in kardinala, se je spomnil ob 35-obletnici njegove smrti avstrijski kardinal Franz Konig. Pri maši je govoril o tem svojem rimskem sošolcu in velikem cerkvenem dostojanstveniku, ki je ves gorel za svojo domovino in Cerkev. Vernike je povabil, naj ob spominu na tega pokončnega človeka molijo tudi za to, da bi na območju nekdanje Jugoslavije bilo konec vsega hudega. Ko se je kardinal Konig v februarju 1960 peljal na Stepinčev pogreb, je v bližini Varaždina doživel hudo prometno nesrečo, ki bi ga skoraj stala življenje. Takrat je na bolniški postelji sklenil, da bo pomagal zatiranim katoličanom za železno zaveso", za kar si je po ozdravljenju tudi zelo prizadeval. Stepinčev grob v zagrebški stolnici ima vedno svežc cvetje in sveče ter obiskovalce raznih narodnosti. Največ pa je seveda Hrvatov, ki sc mu Priporočajo. Gotovo bo prišel čas, ko mu bo Cerkev za njegovo odločno zvestobo in žrtve Preganjanja naklonila čast oltarja. Mimogrede rečeno, kardinal Stepinac je ob neki Priliki sam povedal, da ima slovensko kri: njegov s,ari oče je bil še Stepinec in se je na Hrvaško Priselil iz Slovenije. Zato so kardinalovemu r°jstnemu domu v Krašiču po domače rekli in morda še rečejo "pri Kranjcu". GESLO italijanske škofovske konference, ki je bila februarja v Rimu, se je glasilo: Svetišče in sPrejemanje romarjev - na poti proti jubileju drugega tisočletja. Le še pet let nas loči od tega dogodka, za •enieljito pripravo nič preveč časa. Računajo, da bo Veliki jubilej Kristusovega rojstva pritegnil v Rim ^0 milijonov romarjev iz vsega sveta. Cerkveno vodstvo je že ustanovilo svetoletni odbor, ki bo imel nalogo zagotoviti vse potrebno, da bo obhajanje jubileja leta 2000 pristno duhovno doživetje. Rim naJ bil takrat neke vrste "svetovno svetišče" v pravem pomenu besede in ne le izjemen arheološki, zgodovinski, umetniški in kulturni muzej. Seveda pa ne bo mogoče prezreti tudi praktične strani romarjev: zagotovitev ustreznih prometnih zvez, prostih parkirišč, postrežbe romarjev in njih varnosti, za kar morajo poskrbeti seveda civilne oblasti. Tu je sodelovanje med Cerkvijo in državo nujno potrebno. ODMEV na sramotenje svetovnoznane Matere Terezije iz Kalkute na angleški neodvisni televizijski postaji Kanalu 4 se od časa do časa še čuje. Spored "Peklenski angel" je 8. novembra na neokusen mazal dobrotnico kalkutskih odrekal iskrenost njenega A dosegel je ravno nasprotno: izgubo lepega števila rednih in način napadel revežev ter ji karitativnega dela. val ogorčenja in gledalcev. Bral sem, da je scenarij za spored neokusnih klevet napisal marksistični časnikar, posnel ga je neki musliman-bogataš, predvajala pa ga je televizijska postaja, ki jo vodi mož judovskega rodu. Mati Terezija je celo zadevo sprejela popolnoma mirno in se je izrazila, da enostavno "nima časa za take stvari". To je najlepši, svetniški odgovor podlim podtikanjem brez vsake podlage, iz katerih sika sovraštvo do božjega dela. [HfiHvunoni l* " ~ 1 moroo ODinmnv V.F.L MITSUBISHI *orcm PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 *MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLONIAL MUTUAL ArmovF.n 4f» KKPAIRF.R KOTIČEK NAŠIH MLADIH, V GALERIJI MLADIH predstavljamo danes skoraj dvajsetletno dekle, ki je - lahko rečem - vsa svoja leta doslej darovala skupnosti. LIDIJA LAPUH je melbournski mladini in ostalim rojakom dobro znana, udeležencem vsakoletnega mladinskega koncerta ob vsepovsod pa prav tako. Sej je že nekaj let redno nastopala z igranjem na orgle in petjem. Kar čudno jo je videti enkrat na sliki "v civilu", brez narodne noSe in orgel pred sabo, na domačem vrtu in s psičkom Iampak ta je samo na sliki, ne pride v Qalerijo!j. Lidijini starii so iz zelene Štajerske, oče Ivan je bivši fant Baragovega doma in tudi pesnikuje. Prej je družina živela v Morvvellu, tam je Lidija začela Solo na fari sv. Vincencija. Tudi nadaljevala je v katoliški Soli, v Kildare Regional College v Traralgonu, kjer je maturirala. Ko pa se je družina preselila v Melbourne, se je Lidija vpisala na Dandenong Business College ter si že po prvem letu pridobila "Advanced Certificate- of Office Administration". Kmalu po končanem Šolanju je nastopila službo v pisarni podjetja blizu doma. Tl Sl Z M ENOJ SEM MISLIL, DA SEM SAM NA SREDI TEH VALOV, NA SREDI TEH VETROV IN NISEM VEDEL, KAM. IN VENDAR, Tl Sl BIL, MOGOČNI MOJ GOSPOD, Z MENOJ PRAV VSEPOVSOD, KJER JAZ SEM BOJE BIL. PODAL Sl Ml ROKO, ME DVIGNIL IZ NIZKOSTI, POKAZAL POT H KREPOSTI, POKAZAL POT V NEBO. LOJZE GROZDE Pri vsem tem pa se Lidija že od ranih let življenja posveča glasbi. V enajstem letu starosti je že začela igrati pri maSah farne cerkve sv. Vincencija. Zdaj je redna organistinja in pevka na domači fari sv. Kevina v Hampton Parku. Enkrat na mesec pa igra v nasi slovenski cerkvi, kjer se z njo, odkar smo izgubili sestro Silvestro, za orglami vrstijo Se trije mladi. Lidija bo skoraj končala Šolo za orgle in glasbeno teorijo, obenem pa že poučuje v glasni začetnike. A če bi jo vprašal, katere pesmi so ji najbolj pri srcu, bi gotovo povedala, da slovenske. Ne verjamem, da bi našel slovensko melodijo, ki bi jo ona ne znala in Že kdaj zaigrala. Njeni nastopi na naSih kulturnih prireditvah zgovorno dokazujejo, da imamo v Lidiji eno najbolj zavzetih pospeševateljev slovenskih melodij pri nas. Lidija je rojena seveda na avstralskih tleh, a poleg slovenske pesmi ljubi tudi slovensko besedo. Saj bi mislil, da je včeraj priha iz Slovenije, tako jo obvlada. Tri leta je Že pomagala učiteljici slovenske dopolnilne Šole pri tukajšnjem društvu Planica, to leto pa je isto-tam samostojna učiteljica. Že tretje leto je dopisna Študentka slovenskega jezika in kulture na Macquarie univerzi v Sydneyu. Pri tem ji vsaj delno pomaga štipendija, ki ji jo je za njeno pridnost poklonil Slovenski narodni svet Viktorije. Še marsikaj bi lahko napisal, pa ena stran ne bi bila dovolj. Vesel sem take mladine, ki raste med nami in nam je v čast in ponos. Lidiji želimo, da bi še naprej ljubila slovenski jezik in slovensko glasbo ter od svoje kulturne dediščine nesebično delila tudi drugim. Naša narodna skupnost potrebuje novih, mladih moli. OBVESTILO Veleposlaništvo Slovenije v Canberri sporoča, , je spored konzularnih dni v mesecu marcu kol sledi: SYI)NEY, NSW, ponedeljek 27. marca 1995 - od devete do dvanajste ure dopoldne v verskem središču sv. Rafaela, Merrylands. ■ od tretje do šeste ure popoldne v prostorih slovenskega kluba Triglav. MELBOURNE, Vic., sreda 29. marca 1995 - od devete do dvanajste ure dopoldne v Pfostorih SNS v verskem središču v Kew. GEELONG, Vic., četrtek 30. marca 1955 ■ od devete do dvanajste ure dopoldne v Prostorih slovenskega društva Ivan Cankar. GOLD COAST, Qld., nedelja 2. aprila 1995 ' od devete do dvanajste ure dopoldne v Prostorih slovenskega društva Planinka. Konzularne ure v Sydneyu, Melbournu in •eelongu bo vodil g. Aljaž Gosnar, na Gold 0s»st-u pa ga. Tina Omahen. Ker g. Aljaž Gosnar odhaja na poslovni obisk " °venije, v mesecu aprilu ne bo konzularnih «i, veleposlaništvo v Canberri pa bo seveda ovalo kot običajno. Prosimo vse Slovence, ki se želijo poslužiti teh "nzularnih dni, da predhodno telefonsko Pokličejo veleposlaništvo ter se dogovorijo za °cHo uro sestanka. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak e ovni dan uradne ure od desete do ene ure P°poldne. V tem času lahko dobite vse potrebne ^°*izularne informacije, osebno ali telefonično. S j11 se bomo tudi lahko izognili napačnim 0 Pačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. številka faksimila pa je (06) 243 4827. I isma in drugo pošto pošiljajte na naš poštni Predal: EMBASSY OF SLOVENIA, P.O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov KRIŽEM L AVSTRALSKE SLOVENIJE ] GREYSTANES, NSW - Dragi bralci "Misli", lepo pozdravljeni! - V petek 18. februarja 1995 smo se člani igralske družine iz Merrylandsa odpravili na pot - na gostovanje z našo igro Micki je treba moža v Melbourne. Po veseli nočni vožnji (smeha in klepetanja ni bilo ne konca ne kraja) smo zjutraj pristali v Kew, kjer so nas marljive kuharice postregle z zajtrkom. Nato smo šli v bližnji motel in ko smo se razvrstili po sobah, smo nekateri upali, da bi malo zadremali. Pa ni bilo nič iz tega. Najbolj pridni - Mihelca, Dane, Ivan in Herman pa so hiteli urejati oder za predstavo. Ko smo se popoldan srečali, so izgledali utrujeni, a dobra volja jih ni minila. Po večerji smo se pripravljali na predstavo in ugibali, kakšen bo obisk. Dvorana res ni bila nabito polna, a obisk je bil kar zadovoljiv za naše avstralske razmere. Naša prva, večerna predstava je potekala zelo sproščeno. Uživali smo, ko smo slišali smeh publike. Na koncu so nas nagradili z dolgim ploskanjem in vsak od nas je dobil rdečo vrtnico. Mnogi rojaki so nam hiteli stiskati roko v zahvalo za vesel kulturni dogodek. Mislim, da smo bili obojestransko zadovoljni. Po zelo kratki noči smo že hiteli k jutranji maši. Ob eni uri, po kosilu upokojencev v cerkveni dvorani (bila je tretja nedelja v mesecu), pa smo ponovno odgrnili odrske zavese. In spet se je zaljubljena Micka znašla v objemu svojega zvitega ženina. Tokrat nas je razveselil še lepši obisk gledalcev. Nekateri so prišli k predstavi že drugič, tako jim je bila všeč. Tudi moja prijateljica Anica je prišla obakrat in povedala mi je, da je tako težko : Za pomoč in nasvet za’zmerno ceno • j KOBAL & ASSOCIATES : : SOLICITORS & ATTORNEYS j • Dorothy Kobal B.Com l.lb. : • 81 Sporing Ave, : • (P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 • j (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583 • • • • • • • : Conveyancing,Wills & Probate, Small • : Business, Litigation and General Advice. \ TH€ GRRINRRV BRK€ HOUSC Phone 846 7700 . j Melbournskim rojakom j se toplo priporočamo V z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in še S / drugimi dobrotami naše peči. / F. M. P. BRAČKO l/no JflM€S STR66T, TeMPl€STOUU€ 3106 Admiral Motor Inn Vaia gostitelja »ta M U H R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen.tončna terasa.pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . . Samo par minut hoje do plaže in središča mesta. Vprašajte za ostala informacijel 2965-2967 Cold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARAD1SE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 čakala na predstavo, kot nekateri navijači na nogometno tekmo. Ko smo se pred odhodom slikali na stopnišču pred cerkvijo ter se poslavljali od prijateljev in znancev, nam je bilo kar težko iti na avtobus. V Kew smo preživeli res lepe trenutke in vsako slovo je težko. Rada bi se iskreno zahvalila obema melbournskima patroma za gostoljuben sprejem in vso pomoč pri predstavi. Pa tudi prijaznim in dobrim kuharicam, društvu sv. Eme ter cerkvenemu svetu za darovano hrano. Skupaj nam je bilo vsem lepo in morda drugo leto spet na svidenje. Prav zdaj se člani igralske skupine odpravljamo na nastop v Nevvcastle, kjer nismo še nikoli prej gostovali. Baje tam niso imeli slovenske igre na odru že od leta 1958. Tudi v Adelaido gremo z igro, zato adelaidskim rojakom prisrčno kličemo; Na veselo svidenje pri Vas, ko bo naša Micka iskala ženina. Če ga bo našla in če bo tudi zares ohcet, to pa do srečanja lc ugibajte! V imenu igralske družine vse rojake toplo pozdravljam, posebno še tiste, ki redno obiskujejo naše predstave, tako da po mnogih letih še nismo izgubili veselja do nastopov. Še enkrat prisrčna hvala vsem rojakom v Melbournu, na svidenje pa vsem v Nevvcastlu in Adelaidi! - Danica Petrič SVETA GORA pri Novi Gorici - Vseffl sobratom v Avstraliji ter sodelavkam in sodelavcem pošiljam pozdrave, posebno pa še vsem dobrotnikom naše božje poti Svctogorske Matere božje. Bog vsem povrni za darove preko Misli za naš romarski dom, ki počasi dobiva novo podobo. Ves denar, ki ga dobimo v ta namen, takoj vložimo v nova dela, da bo dom čimprej lahko služil romarjem. Za darove sc še hvaležno priporočam zlasti primorskim rojakom, ki jim je Svetogorska Kraljica posebej pri srcu. Med tednom v tem letnem času skoraj ni romarjev, nedelje so pa zelo lepo obiskane in jc spovedovanja vedno veliko. Obnovili smo šest spovednic, da so zaprte in se lažje spoveduje med mašami s petjem. Lepe pozdrave in še enkrat:Bog obilo povrni! ■ Hvaležni p. Matej Papež, predstojnik BALWYN, VIC. - Je že precej časa, ko je bil v "Mislih" objavljen članek "Ministru sem pisal"• Objavil ga je g. Ignac Ahlin. Jaz sem ga dobila v roke šele nedavno. Ob branju me je oblila groza, saj mi je bilo kot da bi čula besede moje mame, ki je umrla pred petimi leti in je večkrat govorila o tem. Moj tata (Stanko Zavadlav) je moral iti skozi isto trpljenje kot g. Ahlin. Lela 1943 je bil v ilegali ter je za njim izginila vsaka sled. S sestro Lidijo sva ga dolgo let iskali zaman, tudi po časopisju v Ljubljani. Prav te dni pa je na MISLI prišlo pismo iz ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino, ki dokumentira očetovo smrt. V usodnih dneh italijanske kapitulacije so ga partizani v Grčaricah ujeli. Bil je ranjen in prepeljan v bolnišnico v SLO VENI A N FUNERAL SERVICE Tel. 724 5408 A F D A /f f/6 Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v Č£su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo v velikem Sydneyu, na deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih Kočevje, končno pa z ostalimi ranjenci in drugimi ujetniki 14. oktobra v Mozlju ustreljen. Zakaj? Ker Jc ljubil domovino in se je boril za njeno svobodo. I etdcset let jc minilo - končno pa vsaj vem za očetov grob in ga bom ob priliki obiska Slovenije ahko obiskala. Počivaj v miru božjem, dragi tata! & nekaj bi rada dodala: Moj mož je hrvaškega rodu iu rojen.v Zagrebu. Ko sem dobila januarsko s cvilko Misli, sem mu pokazala stran s člankom o Zagrebški dobrotnici "teti Nikolaji". Takoj je V/-kliknil:"0, teta Nikolaja! Tc se pa spomnim. Kot °trok sem bil vedno lačen in ona me je “ahranila..." Začel je obujati spomine, kako so otroci komaj čakali dan, da gredo k teti Nikolaji. Ila jih jc umila, če so bili umazani. Delila jim je *cko. (Spominja se zelenih hlač, za katere jc bilo ?'ed otroci rečeno, da so iz kopriv.) Pri teti so ‘Melj verouk, po nauku pa so dobili kruh z Illai‘niclado. Še dandanes ima moj mož rad n'arniclado in dejal je, da se ob marmeladi vselej sPomni tete Nikolaje. Žal so ti spomini povezani s s,fahoni povojnih let. Ti otroci so bili porinjeni na r°b in ožigosani kot "ustaška mladež". Ali četudi je 0(* teh obiskov tete Nikolaje minilo že petdeset let, a'°j mož se hvaležno spominja svoje dobrotnice. Pozdrave vsem! - Majda Vuk BOX II1LL, VIC. - Ob težki izgubi moje rage žene, dobre matere in ljubeče sestre s MARIJE FUAN, . v imenu naše družine in vseh sorodnikov skreno zahvaljujem vsem, ki ste z nami žalovali, e udeležili molitev ob krsti in pogrebne maše ter ^PHemili pokojnico na njeni zadnji poti. Dobri na.j povrne vsem, pokojni Mariji pa naj akloni mir in počitek pri sebi! Žalujoči mož Zdenko Fijan s sinovoma ter sestra Olga z družino REŠITEV Dopolnjevanke v prejšnji Številki: ^ Pekarna; 2. priučiti; 3. pekliti; 4. Pšata; 5. Rebula; ■ urarna; 7. anonimen; 8. voliti; 9. dvopičje; 10. uda-rec; 11. varati; 12. inozemstvo; 13. ananas; 14. rad ir-ka- 15. šakal. Od vrha navzdol bereš v drugi in četrti vrsti črk, al je v zvezi s februarjem: PREŠERNOV DAN — N*S KUL TURNI PRAZNIK. , delitev so poslali: Jože Grilj, Lidija Čuiin, Ivanka abkar, Ivan Podlesnik, Francka AnŽin, Ida Ponikvar, °2e Štritof, iz Ljubljane pa frančiškanski klerik br.Si-17100 peter Berlec. — Žreb j& izbrat Ido Ponikvar. DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo J02E2UGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kew - Tel.: 817 3631 Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. ^&%9v(ernoriakCPtyLuC ACN 006 SSS 624 , 20 Rcld Street Cnngiehum VIC 3064 Mobile. Tekphone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimile: (03)308 1652 018 531927 Pri vedeSevalki. - “Kaj vas zanima, draga gospa?’ vpraša vedeŽevalka novodoJlo mlado 5eno. “Preteklost mojega moza.” “Preteklost? Zakaj raje ne prihodnost?” “Ta me ne skrbi. Mu jo bom Že sama uredila.” KDO BI VEDEL POVEDATI... ...kje v Avstraliji se nahaja IVAN VAJDA. Rojen je bil 20. septembra 1942 v Metliki v Beli krajini in je prišel v Avstralijo leta 1967. Ker se že dolgo ni oglasil, so domači zanj v skrbeh. Po njem sprašuje brat Jože Vajda, ki živi na Podrečju pri Domžalah. Sleherno sporočilo o pogrešanem bo hvaležno sprejeto in po uredništvu posredovano domačim. Enako tudi kakršnokoli sporočilo o pogrešanem KARLU FURLANU, rojenem leta 1931 v Braniku (Rihenberg), od doma že od leta 1959. Njegov zadnji naslov je bil v VVA: Victoria House, Marine Tee., Geraldton. Domači ^brat Ivan, sestra Vera in se posebej sestra Hilarija, ki živi v Italiji, težko Čakajo, da se zopet oglasi. Vodoravno: 1. okrajšano domače moško ime;5.skupek požetega žita; 9. priprava za merjenje; 10. prav tak; 12. osebni zaimek; 13. kazalni zaimek; 14. nikalnica; 15. predlog; 17. pijača starih Slovanov; 18. letalo (tujka); 19. povratni zaimek; 20. izdeluje pohiJtvo; 23; ne zdaj, ampak prej; 26. na drugi strani, preko; 27. tujka za ostrivec, slovnično naglasno znamenje; 30. vsebina, bistvo, jedro; 33. vedno; 37. beseda nas spominja na cvetno nedeljo; 39. domače zdravilo iz istoimenovane rastline; 40. nada; 41.obrežje, plaza; 42. kratica (iz latinSffine) s pomenom: zaslužen, do-služen; 43. kratica za po?tni urad (v angleSCini); 44. pritrdilnica v italijanščini; 45. Ave Maria; 46. libra, funt (okrajšava); 47. moško ime (pomanjfevalnica); 50. rano; 53.vrsta skupinskega plesa; 54. ime ladje argonavtov v starogrški mitologiji. Navpično: 1. uživa hrano; 2. ploščinska mera; 3. glasbilo; 4. poledena doba v razvoju Zemlje; 6. različen 7. osebni zaimek; 8. veznik; 9. izraz prijaznosti, dobrohotenja; 11. kmečko orodje; 12. krajfano moško ime; 14. "črka" v glasbi; 16. ime za otroka v prvi dobi življenja; 21. tudi v Sloveniji je vodila vse, pa je propadla (kratica); 22. osrednji prostor cirkusa; 24. slab, nezdrav; 25, konica polotoka; 28. vreČa, bisaga; 29. skrajno nezaupanje; 30. kratica za starejsi; 31. ovlažil, oškropil; 32. kliče; 33. daje v obilju; 34. za povrtnino škodljiva podzemska živalca; 35. dve črki z napisa na križu; 36. pesniška stopica iz dveh (nepoudarjenega in poudarjenega) zlogov; 38. vstaja, borba proti nasilju; 48. učenje; 49. predlog; 51. kratica za decigram; 52. prva in Šestnajsta črka v abecedi. Rešitev pošljite gotovo do 1. aprila na uredniJtvo! “Oče, pomagaj mi pri reševanju križanke! Samo zadnja beseda mi še manjka.” “O, to ima pa vedno samo naša mama.” + “NiS me ne veseli, da bi odrasel.” “Kako to?” “Ne želim, da bi imeli moji otroci z menoj toliko težav, kot jih imam jaz s svojimi starsi.” + Ko sta lopova oropala banko in pobegnila policiji, je eden od njiju začel preštevati ukradeni denar. Drugi ga je pa zavrnil:“Pusti zdaj to, raje se odpotijva! Saj bova jutri že v časopisu prebrala, koliko sva ukradla.” + Soseda kliče sosedo po telefonu:“Halo, Cilka! Pridite hitro na balkon. Bom takoj pri oknu. Nekaj zelo zaupnega bi vam rada povedala.” Križanka /Ivanka Žabkar/ ( 'X i 4 0 i —-T ** 1 % IO u % % 1] % N '4/ % 15' Ib <7- m IS 'O, 20 h J.i ur 3l- 2 i 4 %: X 4 2'-: TT % io ii u 33 j* i' ib it no % n v/ m H V-i