6 Svet ptic 03, september 2017 POLJUDNI ČLANEK TRAVNIKI NA GORIČKEM: SE JIH UPRAVLJA V PRID BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI? // Natalija Špur, Sonja Škornik, Andrej Šorgo Goričko je prepredeno s travniki, za katere je značilna tradicionalna ekstenzivna kmetijska raba, ki pomeni le zmerno gnojenje, zato so tla manj produktivna in je pridelek manjši. NAVADNA KUKAVICA (Orchis morio) se na goričkih ekstenzivnih travnikih lahko pojavlja v velikem številu in gostoti. foto: iStock Takšni ekstenzivni travniki so biotsko pestra bivališča za številne rastlinske in živalske vrste, tudi redke in ogrožene. Zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe se v zadnjih letih njihove površine močno zmanjšujejo. Prezgodnja košnja preprečuje razvoj TRAVNIŠKEGA POSTAVNEŽA (Euphydryas aurinia). foto: Branko Bakan Z namenom ohranjanja ekstenzivnih trav­nikov na Goričkem smo v okviru projekta »Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na območju Natura 2000 Goričko« ali krajše »Gorički travniki« začeli številne dejavnosti. Še posebej nam je bilo pri tem pomembno razumeva­nje, zakaj se lastniki travnikov odločajo sodelovati v ukrepih, ki prispevajo k vzdrževanju biotske pestros­ti. Vedeli smo, da le s poznavanjem mišljenja teh ljudi in s posluhom za njihove potrebe lahko k varovanju ekstenzivnih travnikov pritegnemo še druge lastnike. VRSTNO BOGATI TRAVNIKI NA GORIČKEM SO OGROŽENI Slovenija je prepoznana za eno od biotsko najpestrejših evropskih držav z dobro ohranjeno tradicionalno kulturno krajino. Znaten del površin v kmetijski kulturni krajini predstavljajo trajna tra­višča, ki so nastala z izsekavanjem gozdov in so se ohranjala skozi desetletja z ekstenzivno kmetijsko rabo. Kombinacija takšne rabe in ugodnih narav­nih dejavnikov je omogočila razvoj biotsko izredno pestrih življenjskih okolij. Žal so se začela spre­minjati ali celo izginjati, k čemur so vodile mnoge dejavnosti; intenzivna raba travišč pomeni, da v delo na travniku vložimo več energije, ga pogosto in redno gnojimo. Pri tem je pridelek sicer večji, ker je močno pospešena rast nekaterih trav, obenem pa izginejo številne druge rastline in posledično tudi živali, glive ter mikroorganizmi. Tudi sprememba namembnosti v zazidljivo zemljišče ali odlaga­lišče drv, vrt, vinograd ipd. je prispevala svoje ter opuščanje travnikov, ki je vodilo v zaraščanje, pogosto tudi z invazivnimi tujerodnimi rastlinski­mi vrstami. KAKO VZDRŽEVATI BIOTSKO PESTRE TRAVNIKE Za vzdrževanje ekstenzivnih travnikov sta v prvi vrsti pomembni vzpostavitev omrežja Natura 2000 in vpeljava direktiv v zakonodajo posamezne države. Pretežni del Goričkega je od leta 2002 del omrežja Natura 2000, v sklopu katerega je cilj vzdr­ževati tradicionalno in ekstenzivno kmetovanje. Naslednji korak k ohranjanju travnikov je realna izvedba ukrepov za ohranjanje biotske pestrosti na travnikih, npr. zmanjševanje uporabe gnojil, košnja enkrat do dvakrat letno ter spravilo poko­šene biomase. Hkrati sta pomembna tudi čiščenje zaraščenih površin in odstranitev tujerodnih inva­zivnih vrst. Izjemno pomemben ukrep pa je delo z ljudmi, ki upravljajo ekstenzivne travnike. Potreb­no je spreminjanje njihovega odnosa in zavedanja, da je ohranjanje biotske pestrosti pomembno za rastlinske in živalske vrste ter tudi človeka. IZBOLJŠANJE STANJA ŽIVALSKIH VRST Krajinski park Goričko je tradicionalna kulturna krajina, ki v zadnjih desetletjih doživlja na eni strani zaraščanje površin zaradi opuščanja kmetijske rabe, medtem ko so preostale kmetijske površine vse in­tenzivneje obdelane. Ekstenzivni travniki se torej opuščajo ali pa postajajo intenzivno kmetijsko ob­delani. Z namenom ohranjanja ekstenzivnih trav­nikov so bili v okviru projekta »Gorički travniki« izvedeni tudi številni ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti nekaterih živalskih in rastlinskih vrst. Ker se je v zadnjih letih ugotavljalo upadanje števila nekaterih vrst ptic, so bile dejavnosti v projektu osredotočene na izboljšanje stanja štirih vrst ptic: značilne ptice goričke kulturne krajine smrdokavre (Upupa epops), ki jo zaradi njenega oglašanja »hup­-hup-hup« domačini imenujejo tudi »hupkač« ali »upkač«; bičje trstnice (Acrocephalus schoenobaenus), prebivalke trstišč in sestojev rogoza ali šašev; pre­pelice (Coturnix coturnix) z značilnim oglašanjem »pet-pedi« ter plenilskega rjavega srakoperja (Lanius collurio), ki se ne zažene samo za žuželkami, temveč za vsako živaljo, ki jo lahko obvlada. Posvetili smo se tudi trem vrstam metuljev, ki za svoje preživetje potrebujejo določene travniške rastline: temnega (Phengaris nausithous) in strašničnega mravljiščarja (P. teleius), ki odlagata jajčeca na zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), zato košnja v obdobju odla­ganja jajčec ni primerna; ter travniškega postav­neža (Euphydryas aurinia), katerega gosenice se pre­hranjujejo na travniški izjevki (Succisa pratensis). Od travniških življenjskih okolij oz. habitatnih tipov so bili v projektu zajeti polnaravna suha travišča in grmišča na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), ki so pomembna rastišča kukavičevk, travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonat­nih, šotnih ali glineno-muljastih tleh ter nižinski ekstenzivni gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis). FINANČNA SPODBUDA ZA UPRAVLJANJE EKSTENZIVNIH TRAVNIKOV Goričko je del območja Natura 2000, v katerem je predvideno ohranjanje tradicionalne kmetij­ske krajine. Eden od načinov spodbujanja ljudi k usmerjanju kmetijske dejavnosti v ekstenzivnejše obdelovanje in tradicionalne oblike kmetovanja so kmetijsko-okoljska podnebna plačila (kar imenu­jemo ukrepi KOPOP). Ukrepi se izvajajo v okviru Programa razvoja podeželja (PRP 2014-2020), ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Glavni cilj ukrepa KOPOP je spodbujanje nadstandardnih kmetijskih praks, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske pestrosti. Lastniki površin, ki sodelujejo v teh ukrepih, dobijo finančno povračilo (npr. za zahtevo HAB_KOS: košnja/paša ni dovo­ljena do 30. 6., višina plačila znaša 238,20 eura/ha letno) za dejavnosti, ki pripomorejo k izboljševanju in varovanju biotske pestrosti. MNENJA LASTNIKOV NOSIJO POMEMBNA SPOROČILA Večina travnikov je v zasebni lasti, zato sta ključ­nega pomena poznavanje in razumevanje vrednot, odnosov in motivacije lastnikov travnikov, hkrati pa tudi ovir, ki preprečujejo njihovo sodelovanje v de­javnostih in ukrepih za ohranjanje biotske pestrosti travnikov. Odločitev lastnikov za sodelovanje je odvisna od več dejavnikov. Eden od njih je značilnost travnika (ki mora imeti najmanj 0,1 ha, ležati mora znotraj upravičenega območja …). Na primer kmetija ne more uveljavljati zahteve MET_KOS (kjer košnja/paša ni dovoljena med 15. 6 in 15. 9.), če nima povr­šine, ki leži znotraj ekološko pomembnih območij za metulje. Vlogo pri odločitvi imajo tudi spol (v KOPOP je vključenih manj žensk kot moških) in osebne zna­čilnosti lastnika, npr. starejši ali manj izobraženi se težje odločajo za spremembe, lastniki z nizkimi dohodki se manj odločajo za KOPOP, saj menijo, da razširitev dejavnosti lahko zniža njihov pridelek. Velik pomen pri odločitvi ima tudi odnos domači­nov do okolja in narave ter ukrepov. Ob tem so kažejo kot omejujoče zahteve ukrepov, kot na primer minimalna površina kmetijskih površin za vstop v KOPOP (znaša 0,1 ha), motivacija (denimo zadostna finančna spodbuda, osebna zadovoljitev) ter spret­nosti in veščine, potrebne za izvedbo ukrepov. Ob vstopu v KOPOP mora kmetijsko gospodarstvo (KMG) imeti najmanj 0,1 ha kmetijskih površin, biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, nosilec KMG mora opraviti 6-urni program usposabljanja s področja KOPOP-a ter izdelati program dejavnosti kmetijskega gospodarstva. Podatke o mnenjih in vrednotah prebivalcev območja Goričko ter njihovih odnosih do vzdrževanja eksten­zivnih travnikov in biotske pestrosti smo pridobili s pomočjo vprašalnika. Zbrali smo kar 293 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, na podlagi katerih smo prepoznali poglavitne dejavnike, ki vplivajo na sode­lovanje v ukrepih za vzdrževanje biotske pestrosti. VEČ SAMOSTOJNOSTI PRI UPRAVLJANJU TRAVNIKOV Večina v anketi sodelujočih lastnikov se strinja z gospodarjenjem travnikov v dobro zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, vendar bi kljub temu, da se odločajo za vstop v KOPOP prostovoljno, želeli imeti pri tem več besede in samostojnosti, saj so površine v njihovi lasti. Nekatere dejavnosti na območjih Natura 2000 so omejene, če se kmetje odločijo vpisati v kakšnega od ukrepov KOPOP (npr. zgodnja košnja), zato takšen način upravlja­nja zaznavajo kot oviro za gospodarski razvoj. Ob branju mnenj lastnikov je treba vedeti, da se kmetje odločajo za vpis v ukrepe KOPOP prostovoljno, kjer sicer je kakšna časovna omejitev, a so vse ostale površine kar se načina in časa gospodarjenja tiče povsem prepuščene lastnikom oz. obdelovalcem zemljišč. Sklepamo lahko, da anketiranci območja Natura 2000 ne zaznavajo kot »boljšega prostora za življenje«. Kar 56 % jih meni, da se ljudem, ki živijo na varovanih območjih narave Natura 2000, kakovost življenja ni dvignila. Velik pomen pripisu­jejo mnenju drugih. Za »dobrega« gospodarja imajo tistega, ki kosi travnike tako, da so videti počiščeni in dobro vzdrževani. Nepokošene travnike zazna­vajo kot grde. Takšen način razmišljanja je lahko v nasprotju z vzdrževanjem biotske pestrosti, saj s preintenzivno košnjo ekstenzivnih travnikov vpli­vamo na izgubo biotske pestrosti. UPRAVLJANJE TRAVNIKOV Z VIŠJIMI SUBVENCIJAMI Želja lastnikov travnikov je pridelati čim več kme­tijskih dobrin in pri tem zaslužiti dovolj za vzdrže­vanje družine, zato se večina strinja, da so okoljske subvencije prenizke, da bi upravičile gospodarjenje s travniki po strožjih predpisih. Prav tako se jim zdi postopek pridobivanja okoljskih subvencij za travnike prezapleten. Anketiranci se zavedajo, da je cilj območij Natura 2000 varovanje biotske pestrosti za prihodnje generacije. Po drugi strani pa jih je manj kot pol (46 %) seznanjenih, da so na območjih Natura 2000 dovoljene vse dejavnosti, ki ne ogrožajo rastlin, živali in življenjskih prostorov. Večina svoje znanje o Naturi 2000 ocenjuje s šolsko oceno dobro, kar nakazuje na pomanjkanje znanja na tem področju. Najvišje so ocenili svoje znanje o kmetovanju in subvencijah, najnižje pa poznava­nje dokumentov, ki so osnova za upravljanje na območjih Natura 2000 (npr. Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih). PRIPRAVLJENOST LASTNIKOV NA SODELOVANJE Za ukrepe, ki ohranjajo biotsko pestrost, se od­ločajo lastniki, ki Naturo 2000 in subvencije za­znavajo kot priložnost za kakovostnejše življenje, in tisti, ki imajo pozitiven odnos do zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Drugi vprašani bi pri učinkovitem upravljanju travnikov sodelovali le pod pogojem višjih denarnih sredstev za nadstan­dardne kmetijske prakse. Raje bi v ukrepih sodelo­vali tudi v primeru manjšega nadzora nad njihovim upravljanjem, saj želijo o tem odločati samostojno in neodvisno. Zaključimo lahko, da imajo lastniki motivacijo za upravljanje ekstenzivnih travnikov, če je upravlja­nje travnikov v dobrobit živali in rastlin ali je v dob­robit gospodarja in njegove družine, motivacija pa so višje subvencije in preprost postopek za njihovo pridobivanje. KAKO POVEČATI ŠTEVILO SODELUJOČIH Če bi želeli povečati število lastnikov travnikov, ki sodelujejo v ukrepih za spodbujanje učinkovitega upravljanja ekstenzivnih travnikov, bi morali, kot se je izkazalo v ugotovitvah statistične analize odgovorov sodelujočih lastnikov, narediti nekate­re spremembe v ukrepih KOPOP: (1) vzpostavitev ukrepov kot priložnost za gospodarski razvoj, (2) manjši nadzor pri upravljanju in več samostojno­sti na strani lastnika travnika ter (3) dodatna iz­obraževanja o dovoljenih dejavnostih na območju Natura 2000 in ustreznem upravljanju travnikov za vzdrževanje biotske pestrosti. Lastnikom je treba dopovedati, da s preintenzivno košnjo ne vzdržujemo biotske pestrosti, čeprav nekateri zaznavajo takšne površine kot »lepe«. Napačne predstave in nesporazumi namreč lahko privede­jo do konfliktnih stanj med lastniki travnikov in naravovarstveniki oz. načrtovalci ukrepov. Dejavnosti v projektu so bile osredotočene na izboljšanje stanja značilne ptice goričke kulturne krajine SMRDOKAVRE (Upupa epops). foto: Alen Ploj Košnja opuščenih travnikov poteka večinoma s strižno koso. foto: Gregor Domanjko Ekstenzivni travniki so življenjski prostor STRAŠNIČNEGA MRAVLJIŠČARJA (Phengaris teleius). foto: Branko Bakan »Nepokošene travnate površine, kot so npr. obcestni jarki ali meje med njivami, so grde.« Takšen žal neredek način razmišljanja lastnikov travnikov je v nasprotju z vzdrževanjem biotske pestrosti. NATALIJA ŠPUR je leta 2015 pridobila naziv profesorica biologije in računalništva. V letu 2016 se je vpisala na doktorski program Ekološke znanosti. Ukvarja se z vzpostavitvijo statističnih modelov, s katerimi lahko pojasnimo odločitve posameznikov (npr. vstop v naravovarstvene ukrepe). Trenutno je zaposlena na Univerzi v Mariboru. Vrstno bogatih travnikov je na Goričkem vse manj. foto: Sonja Škornik izr. prof. dr. SONJA ŠKORNIK je profesorica botanike na Univerzi v Mariboru. Že 20 let preučuje suha travišča in njihov pomen pri ohranjanju biodiverzitete v Sloveniji. Sodelovala je pri številnih projektih, ki vključujejo študije rastlinskih populacij in vegetacije, kartiranje, naravovarstveno vrednotenje in upravljanje habitatnih tipov, varstvene cilje in ukrepe za območja Natura 2000. PREPELICA (Coturnix coturnix) je značilna vrsta goričke kulturne krajine. foto: Janez Papež izr. prof. dr. ANDREJ ŠORGO, univ. dipl. biol., je pridobil doktorat iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po več kakor dvajsetih letih poučevanja na srednjih in višjih šolah je zadnjih devet let zaposlen na delovnem mestu visokošolskega učitelja na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Pedagoško je vpet predvsem v izobraževanje prihodnjih učiteljev biologije. Raziskovalno pa ga zanimajo teme s področij, povezanih z izobraževanjem, varstvom narave in sodobnimi tehnologijami. Samo štirje lastniki travnikov na Goričkem (1,8 %) so svoje znanje o Naturi 2000 ocenili z odlično oceno. Ekstenzivni vrstno bogati mokrotni travniki so ogroženi zaradi gnojenja, preoravanja, izsuševanja in opuščanja košnje. foto: Sonja Škornik Opuščeni travniki na Goričkem se pogosto zaraščajo z ORJAŠKO ZLATO ROZGO (Solidago gigantea), invazivno tujerodno vrsto. foto: Sonja Škornik Več o projektu najdete na spletni strani http://travniki.park-goricko.info/page/. LITERATURA: –– Ajzen, I. (2005): Attitudes, personality and behaviour. – McGraw-Hill Education, United Kingdom, 192 s. –– Heberlein, T. A. (2012): Navigating Environmental Attitudes. – Oxford University Press, Združene države Amerike, 240 s. –– Page, G., Bellotti, B. (2015): Farmers value on-farm ecosystem services as important, but what are the impediments to participation in PES schemes? – Science of the Total Environment 515: 12-19. –– Škornik, S. (2003): Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). – Hacquetia 2 (1): 71–90. –– Šorgo, A., Špur, N., Škornik, S. (2016): Public attitudes and opinions as dimensions of efficient management with extensive meadows in Natura 2000 area. – Journal of Environmental Management 183: 637–646. RJAVI SRAKOPER (Lanius collurio) si ogleduje pokrajino na Goričkem. foto: Dejan Rocner