148. Številka Trst, v četrtek 3 julija 1902. Tečaj XXVII »Fdlaost'* zh » iitril aa las. raze« »adslt U ;r»;>ikof, ob 4. ari itećn. ImltlBt sam«« : a aio leto........11 krr»a «a pol (U ......... 11 , : i »trt eia ........ C ta i« oaeeec ........ 1 k/oaf r!c4«to • plačevali naara*. aa-' * »i >« o ril .t*rc atrnhinl u i«t rra§ pa »o 8 »unink 4 »vč.- Telefam Itv. STO. Glasilo političnega društva „Edinoft" za Primorsko. T edlaoatl je ■•'-tiMiao aaročilo • primernim popunom Poslana, osmrtnice in javne zahval«; do saačl agi asi Itd. se računajo po pogodts V »i dopisi saj se pošiljajo areialitvn Stfraikovani dopisi se ne apiajemaic Hokopisi ae ne vračajo. Saiofiaino, reklamacije in oglaas apie-jsms apravalitv«. Naročnino in ogla a js plačevati !oco Trsi. l'r*4aiitro In tiskarna ee nahajali * a.lel Carintia Siv. 1 2. i praTnllt»o, Is •prejeaaaoje i&seratov v ulici Molil plccolo Siv. 3, TI. naot. Da-si so Nemci - »aj no zmagali Francoze, je nekdaj hujno se raz*'jajoči materijalizem na Nemškem — iti imi slaba <-tran francoskega književnega It lovanja, v katerem so Z do v i n«>sili zvonec — tak > oškodil miš jenje nemškega naroda, v kolikor se ta javlja v slovstvu, da so cel<5 re-n« im nemški možje b ii v skrl>eh za du--evij razvitek nemški ga naroda. \V eitbrecht pravi v svoji knjigi : »Deut*che Literaturgescuichfe des 19. Jahr-nunderte«, Leipzig 11*01. 2. Theil str. 161», i< - j v no : »V resnici naturalizem na koncu min-.ega stoletja nazaduje sa vsej črti. Kar pa je stopilo na njegovo mesto, ali kar išče svOj« sreče v duhu moderne, naj si bo, da je s m Sol: zeta, esteticizem, ali najnovejši ro-maoticszem, ali kateri si bodi izem, naj se zkuša v dramatiki ali liriki, naj nastopa mirno ali razburjeno, ali »besnelo, vse to še t."* i deloma v propadanju ali razpadanju in -tika in tiplje negotovo okoli, da še le moramo počakati, kaj bo iz tega.« Vendar pa slovstveniki priznavajo, da -e tu pa tam prikazujejo zdrave kali, k« po gan ajo iz pristne domače nemške zemlje in s cer ne v velik h mestih, ampak v malih pr pr stih domaČih razmerah nemškega na-:ne^a življa razn h nemških plemen. Veli-r meščansko literatstvo je skušalo te pojave uničiti z molkom, pa ti pojavi so znaki •zdravijanja. Nemci so začeli z vso vnemo seznanjati se fce lastnim svojstvom, se svojo ndiVidu\alnoetjo in U> se lepo vjema s tist m luševnim gibanjem, ki sem ga bil označil v Kdinost « o sestanku » Vsenemeka Zaveza in položaj na Ruskem«, kjer se je dokazalo, ia ;e nemški pisatelj, parlamentarec in državni uradnik Jordan sk«>zi petdeset let lelfcl za uresničenje svojega evangelija: »Der ieutsehe G 1 a u h e«, po katerem pripada viadarstvo sveta v 20. stoletju Nemcem. Ka*l< ž so se je tam, kako na Nemškem vsi evi, od p satelja do cesarja, zložno sode-ijujejo na tej njihovi veliki ideji. Opoioriti moramo slovenske čitatelje Da L iiM sredstva^ s katerim saušajo doseči ta namen. V znani zemljepisni zalogi Justa Pertiiea* v Gothi izdaja profesor Paul L^>ng-: an- zbornik z naslovom: Deutsche E r d e, Beitrage zur Kenntniss deutschen V Kr hums allerorten und allerzeiten. Vsako leto naj bi izšlo zvezkov z zemljepisnimi prilogami po jako nizki ceni. Dva rvezka sta že izšla ; prvi ima naslov : »Decische Colo-nisation im odi da je ta Slovan ali Slovenec zastopnik naroda ali da deluje v drugi stroki narodnega gibanja. V nas Slovenc.h nedostaje svetovnega obzorja in dobrohotnosti do bližnjega. Res je, da ee vse nemške želje ne morejo uresničiti. Nemški cesar je n. pr. ogorčeno govoril proti Kitajcem in je bil nazadnje zadovoljen, da se je VBaj navidezno dobro izmotal iz kitajskih homatij. Kitajci so daleč, Slovani pa so Nemcem sosedje. Torej Slovenci i u Slovani, pozor ! K. (»laser. Politični pregled. V Trstu. julija 1902. Sprememba na c. kr. namestni-štvu V Trstu? Glasovi o predstojeći spre-j membi na Čelu c. kr. namestništva za Primorje nočejo potihniti. Sedaj se pojavljajo tu, sedaj tam. Nas je Daučla šola skušenj, da emo postali skeptiki in skrajno previdni — pesimisti. Tudi če nam od zanesljivih strani prihajajo vesti o kakih spremembah na naši politični upravi, jih dajemo dalje le z vso rezervo. Osobito pa nam je nemožno nadejati se čemu boljemu. Temu skepticizmu in pesimizmu našemu primerno smo vsprejemali tudi najnoveje vesti o predstoječih spremembah na c. kr. nameBtništvu za Primorje. Ne tajimo pa, da nas je nekoliko osupnilo in kolikor toliko spravilo iz ravnovesja dejstvu, da po rake vesti jeli prinašati — in v kolikor toliko pozitivni obliki — listi, kakoršnji so praška »Politik«, »Narodni list v« ter dunajska »Reichoivehr«, o katerih je znano, da imajo zvez, preko katerih morejo izvedeti marsikaj o — namenih osrednje vlade. To dejstvo nas je res nekoliko osupnilo in zbegalo, da ne vemo prav, ali imamo posla tu le z govoricami, kakoršnje prinaša jutro in odnaša že bližnji večer, ali pa je tu zadej vendar nekaj, kar bi bilo podobno resničnim nameram ? I Pa ne bega nas pamo negotovost, da-li imamo tu posla z govoricami, ki so le zgolj govorice, ali pa imajo morda te govorice vendar nekaj realne podlage ? ! Vznemirljivo je tudi in še posebno vprašanje: kakov namen in pomen bi imela ta sprememba ?! To je vprašanje, ki mora vznemirjati Slovane Primorja tembolj, ker si iz raznih vesti, prihajajočih v svet, morejo crpiti odgovore, k i si naravnost nasprotujej o med seboj ! Denimo torej — denimo le, ker nočemo ničesar trditi — da je res. da ekscelenca grof Goess skoro dobi svojega naslednika. Kako naj si tolmačimo vzroke tfj spremembi ?! Po tem, kar so pisali »Narodni hsty« in »Reichwehr«, moglo bi se nekako sklepati, da hoče zistem v Primorju kreniti na druga, pametneja pota. — Po namigovanjih v »Fohtifc« pa di moran soain, se sedanji za nas toli zli zistem ne le ohrani, ampak še — poojstri ! ! V tem menenju naB utrja sedaj še posebno okolnost, da so to spremembo jeli naznanjati tudi nekateri ugledni listi v kraljestvu italijanskem in da jo spravljajo v zvezo z obnovljenjem trozveze in tla jo poleg rešitve vprašanja samouprave Trentina oznaeajo kakor koneesijo Italiji za nje ponovni pristop k trozvezi!! Onemu, ki vidi veaj do konca lastnega nosu in zna šteti na prste do 5, ne treba pravit', kaj pomenja to, ako se spremembe — in še na tako odličnem mestu — vrše kakor koncesije Italijanom in — Italiji ! Kakor resni politiki nočemo vsprejt mati tu vseh teh glasov kakor napovedovalci trdnih, že obstoječih dejstev. Ali ravno zat >, ker moramo biti resni politiki, ki ne odklanjajo naukov, ki jih dajajo minolost in vsakdanja izkustva, ne smemo tem glasovom odrekati visoke mere verojetnosti. Ce prav nočemo še trdit', da imamo že resnico pred seboj, vendar bo dobro, da se pripravimo, da jej bomo mogli, če pride, pogumno gledati v obraz. Ugledni listi v Itnliji govore, povodom obnovljenja trozveze, z vidnim zadovolj3tvom, da jim iz »italijanskih« pokrajin Avstrije prihajajo jako ugodne vesti. In med temi navajajo še posebno vest, da na c. kr. na-mestništvu v Trstu pride skoro do velevažne spremembe ! Poglejmo ttorej resnici v obraz in bodimo pripravljeni na novo, pomnoženo in — poojstreno izdajo glasovitega, za navadne normalne možgane sicer nedo-umnega, ker proti najlojal-nejemu naseljenj u naperjenega ali vendar-le — avstrijkega z i s t e m a v Primorju! Pripravljeni moramo biti, da bomo tudi za dogledne čase v bodočnosti morali svojo ekzistenco ne 3e sami čuvati, ampak tudi proti vsem — in tudi proti onim, katerim je naša ekzistenca tu naravnost neocenljive važnosti. Deželni 'zbori. Moravski. Med včeraj uloženimi predlogi je tudi oni posl. Koudele glede jednakopravnosti obeh deželnih jezikov in jeden predlog posl. Pereka, v katerem se vlada poživlja, naj zaprjčne pripravljalna dela za podržavljenje severne železnice. P •> I> L I H T h K ah MELITA. Povest Lz^aaše dobe. *je, niti on.h, katere ~em morda stokrat siiša a, a na glasovir bi se upala za grati komaj kak plesni komad«. »Vi torej ne ljubile muzike?«, je vprašal Nikolaj. »Kavno nasprotno... jaz jo ljubim fma-t eno. . P' -insala bi glasbo ves dan, čutim jo živo, srce mi osvaja, ali posluha nimam... A popolnoma nič... Ni-Ii to čudno ?« Sedaj se je markeza obrnila proti grofu Arturu, kateri je stal na drugi strani in resnega, skoraj mrkega obraza, j»o čemer bi se dalo soditi, da mu ni po volji, da je prišel Nikolaj k njima. »Vaša sestra poje d »vršeno; ona je prava umetnica... Kedar čujem kaj takega, tedaj mi je žal, da ne znam tudi jaz tako, še več, obvladava me zavist«. »Zavist?... Vi nimate vzroka, da katero zavidate«, je rekel umetnik.- »Kaj ne Ar-tur ?«, je vprašal Nikolaj mladega grofa, s katerim se je pred dvema letoma seznanil in pobratil na nekem elitnem plesu rdečega I križa v Zagrebu. »Kako misliš to?«, je vprašal Artur s čudnim izrazom, kakor da ga poživlja na odgovornost. »Ni možno, da tega ne umeješ... Vid: se, da ti je markezna lepota zmotila razum... H itel sem reči, da je markeza toli dražesten stvor, da jej ni treba nikogar zavidati... Ni-li tako ?« »O da, to je resnica«, je pritrdil Artur. »Ali treba zavidati one, katere markeza odlikuje s svojo nežao pažnjo«, je nadaljeval Nikolaj, namerivsi na Artnra, kar je on takoj čutil. »Mene se to ne tiče !« je rekel hitro mladi poročnik 8 tonom, ki izziva odgovor. »Mislite?«, je vprašala Maiy, pogle-davša jako koketno mladeniča, kateri je v svojej naivnosti pričakoval mnogo več v odgovor. Nikolaj se je sedaj le nasmehnil, motič sedaj markezo, sedaj mladega grof d, kateri je bil v očitej zadregi, ne vedoči, kaj bi dalje rekel. V zadregi si je začel natikati na levo oko svoj monokl, da bi fiksiral, sam ne ved£ koga. Markeza je obrnila sedaj govor na drug predmet. »A propos, dragi maestro, bilo mije rečeno, da bomo slišali tudi vas.« » Vsekako tudi jaz sem vedno pripravljen na to«. ' »In vi se še obotavljate ? O, vi okrut-než!«, je VBkliknila markeza, prijemši Nikolaja pod pazduho je sprovela istega k glaso virju. »Pridite, grof!«, je rekla ona Arturju, no, on se ni odzval pozivu, temveč se je pri- družil predstojnici in Eli, kateri sti baš začeli razpravljati o rjklistiških zimskih kostumih. Občo zanimanje in gibanje je nastalo v sobi, ko je Nikolaj sel k glaeovirju. Vse se je začelo stiskati k glasovirju in v hipu se je napravil gost krog poslušalcev okoli njega. Mladi umetnik je sedel en hip, gledaje predse kakor da bi bil zamišljen, kakor da bi razmišljal o nečem. Pa to se je tudi godilo. On je rad improviziral in ta hip bi odobraval motiv, katerega bi mojsterski obdelal in ga izvedel do kraja. To je bila niegova navada, o katerej so znali vsi. Zato pa je vladalo obče molčanje, dokler je on en hipček razmišljal. Ni pa trajalo dolgo. Na njegovem obrazu 8e je pojavil hkrati nasmeh in on je pogledal markezo, ki je nestrpljivo stala t;k njega. »Došla je !«, jej je rekel poluglasno. »Kdo?«, je vprašala ona. »Inspiracija!«, je odgovoril umetnik ter pričel svojo igro. Iz početka so se slišali lahk*, globoki akordi, zvoki, polni tuge in boli. Zdi se ti kakor da kdj \zdihuje, v solzah poje ia kliče na pomoč. Otožni zvoki G a 1 i 6 k L Posl. Stapinski je utf me-Ijeval svoj nujni predlog giede deželnozbor *-ke volilne rtf^rme. Stap:nski predlaga ustanu vi tev »plodne volilne kurije (V. kurije), katera bi ve lil* 30 poslancev, pomnoži tev mandatov v kuriji kmečkih oWid in uvede-rje direktnih in tajnih volitev. Istrski in tržaški imata danes tejo. Facta loquuntur Iz naših poročil že vedo čitatelji, da so ee začetkom sedanjega za s«danja med italijansko večino In slovansko man - no i-trskega dež. zbora vi sila pogajanja v t .svih", da bi tudi nekoliko zastopnikov iz man^iae prišlo v jKjsamićne odt-eke. Dalje je tu li znano našim čitateljem, da so se ta pogajanja razbila, ker je večina stavila pogoje, katerih manjšina ni mogla in j h ne bo mogla nikdar vaprejeti, dokler ne neha spoštovati nmo sel»e in dokler ne ceha zavedali se sveje dolžnosti biti čuvarica vseh etičnih in materijalnih koristi svojih slovanskih mandati- tur. Vsnreiemši t>offoie italiian.-Jce večine v zbornici, bi se slovanska manjšina ozirom na jezikovno vprašanje načelno odj>ovedala vsakemu pravu — bi v tem pogledu enostavno abdicirala. Tega seveda ni hotela, ni mogla in ni smeia storiti. Zadnja »Naša Sloga« pa nam pripoveduje konkretno, kako daleč je bila slovanska večira — da |>okaže svojo najboljo voljo ta kakov modu- vivendi — pripravljena iti v svoji p ipustljiv^sti. To vam je že naravnost nenavaden izgled strankarskega altruizma. Več — res ne more nuditi [nobena stranka, ako hoče še nadalje ostati stranka in noče postati v zasmeh tudi med nasprotniki. Na rečenih pogajanjih so posredovali od italijanske strani : predsednik dež. 2bora Camptteili ;n predsednik italijanskega d< Žal« n 'Jtborskega kluba dra. Bartoli, od hrvatsko-»lovenske strani predsednik kluba Veke slav Spinč c in pa dr. Laginja. Po dolgih razgovorih sta izjavila zastopnika Hrvatov in >!ovencev, da je manjšina deželnega zbora pripravljena dovoliti : 1. V odsekih petih i le no v naj bo makar le po eden od manjšine, in da jeden m< re, ako hoče, dati v (-»dseku svoj mino-ritetni votum ; 2) v odsek h 7 členov naj bosta po dva od manjšine; 3} členi manjšine bodo govorili v odsekih samo italijansko«*!!); ako bi bil člen iz manjšine določen referentom o kakem predmetu, napiše svoj referat v italijanskem jeziku in bo to svoje poročilo v zbornici govori! ali čital italijanski ; o) člen manjšine bi tudi svoj eventu-velni posebr i predlog (minoritetni votum) razlagal in utemeljeval v italijanskem jeziku. Sedaj vprašamo še enkrat vsacega poštenega in treznega človeka, je-li more katera stranka — osobito pa še, ako mora čuvati pravice vtčine prebivalstva v d> želi — še dalje iti v odnehovanju, v samozataje-vanju, v polaganju žrtev za ljubi mir ali za dosego vsaj znosaih razmer med obema strankama ? ! Mislimo, da ga ni človeka izven tabora italijanskih zbesneležev, ki ne bi odgovoril: Ne, ni možno ! A gle:te: Iralijanom še vse to ni bilo zadosti !! Oni so zahtevali od manjš ne i*>-polno abdikacijo v jezikovnem p< gleda, oni pesmi narodnega buditelja »Tužno peva vitez v planini £ se prepletajo tu pata m s to fanta zijo o prvej zori ilirske dobe... Turobni glasovi se zgubljajo po malem... Mesto njih je zadonel diven, junaško veseli zbor viših bitij, nekaj nadnaravnega, nadzemgkega... Vile so to___ katere so priletele, da «>sokolfe in ohrabre Hvojega pobratima viteza.... Njegova pesem postaja sedaj energična, ailna... Oua budi, kliče, se drvi in on kakor gn m .. In glej!., javlja se nekaj novega... Zapaziš, kako se »•vet prebuja in se vrača .z sna v življenje. Lastovice cvrčjo, slavčki prepevajo, a škr, jančk", vrteči se v zraku, žvrgole. . Čuješ, kako se razlega junaški »oj« z ene planine na drugo, iz enega kraja v drugi, kako se jedna mladež, možki in ženske na vseh straneh zbirajo, a razveeeljeni vriskajo in uksjo. Ti nepravilni zvoki budne radosti dobivajo vedno izrazitejo obliko, dočim hkrati, kak« r bister gorski studenec, pričenja izvirati iz j »od prstov umetnikovih milozvočna melodija. »Oj Ilirija, oj veselo nam stoj !«, * katero pozdravlja Ilir prvo, krasno jutro svojega probujenja. (Pride še.) so zahtevali, naj se manjšina obveže, da ni-jeden člen odsekov, izbran iz niene srede, sploh ne bo nikoli tudi v zbornici govoril drugače, nego -'talijanski, kadar se bodo raz-pravlja e stvari, ki so bile poprej v odseku v razpravi. Toli lepemu, blestečemu, fenomenalnemu izgledu popusljivosti in spravoljubja od slovanske strani so Italijani postavili nasproti zahtevo, ki jo more staviti le skrajni šovinizem ! Oni niso zahtevali od naših le odjen-Ijivosti, ampak zahteval so naravnost, naj Be naši — ponižajo! Ponižati pa se niso smeli, ker bi s tem pon;žali one, ki so jih poslali v zbornico, da varujejo tam tudi njihove etične interese in mej temi sta na prvem mestu — narodna čast in dosto janstvo ! V drastično označenje nečuvenega postopanja italijanske večine nasproti takemu dokazu miroljubnosti od slovanske strani, l>odi dejstvo, da se je celo glasoviti Bartoli — in to če nekaj reči od moža. ki je izdal parolo : osar tutto! — pred očmi naših poslancev sramoval zahteve, ki jo je stavil v imenu svoje stranke in seje izgovarjal, da on ne bi bil stavil take zahteve, ali daje moral, kerje stranka zahtevala tako!! Facta lc<|iiunt-ir ! Dejstva govore! Stvari so menda sedaj na jasnem. Po teh dejstvih more svet soditi italijansko — - hinavstvo, kadar se kremžijo po parlament h in raini-sterskih pisarnah o — intransigenci Slovanov ! Mi ne vemo, da-li je g. vladni zastopnik v deželnem zboru istrskem obvestil ekscelenco irr< fa Greessa, kako daleč so bili Slovani pripravljeni iti v svoji popustljivosti in radi ljubega miru. Se manje moremo vedeti, da li je ekscelenca gr< f Gcess obvestil ekscelenco Koerberja o tem, kake ponudbe je odbila italijanska večina v deželnem zboru istrskem! V slučaju, da se to dvojne« ni zgodilo, i prosimo ekscelenco grofa Gressa, naj izvoli ! sedaj vzeti na znanje ponudbe, stavljene od slovanske strani, in naj jih sporoči dalje ek-scelenci Koerberju ; ta poslednji pa naj si izvoli vzeti ad notam, da je italijanska večina zbornice odbila vse to ter naj sodi! Ako ima le 10. del tiste vladne objektivnosti, o kateri vedno govori, potem se Slovanom Istre ni bati njegove sodbe. i Boj med Dunajem in Budimpešto. Iz listov posnemljemo nadalje: »Pester Llovd« hoče vedeti po nazorih v političnih krogih, da na posvetovanju mi-nolega ponedeljka cesar ni dobil posebno ugodnega utiša, posebno tacega ne, ki bi ' vzbujal nade za vspesno rešenje spornih vprašanj. Širijo se tudi govorice, da sta oba mi-nisterska predsednika stavila cesarju svoja portfelja na razpolago, ako bi bila v njiju <»sebi zapreka proti dovršenju nagodbe. Vladni krogi se vendar nadejajo, da vladi vendar prideti do sporazumijenja v bližnjih dveh mesecih. Drugo vprašanje pa je, da li tudi javnost in oba parlamenta odobre te dogovore. To da je celo veliko kočljiveje vprašanje, ki provzroči veče težave, nego dosedanja, itak že težavna pogajanja med obema vladama. Poljaki in Prusi. Sinoči so imeli v Lvovu poljski vseučiliščniki in tehniki shod, na katerem so se bavili z govor< m cesarja Viljelma v Marienburgu in z glasovanjem o kreditu, katerega je pruski deželni zbor dovolil za ponemčevanje {»oljskih pokrajin. Vsi govorniki so najostreje napadali cesarja Viljelma in so povdarjaii potrebo, da se morajo združiti vsi Poljaki v to, di si pribore oni prostor, ki pristoja poljskemu narodu. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri je najodločnejše obsojal postopanje poljskih po slancev v državnem zboru in v gaiiškem deželnem zboru nasproti pruskim proti f»olj-skim preganjanem: rda Priaese stvu rekurzi tržaških Slovencev v šol- raajhen dar domu na altarc" ~ Prihltel° Je skih stvareh vsi — ugodno rešeni, ali nočejo jih odposlati, ker ne bi radi vznemirjali irredente ! Rešitve leže na inini-sterski mizi le kakor strašilno sredstvo za italijanske poslance !« na veseličin prostor g. Starca — predsednika »Hajdriha« — lepo število domačinov, par eskadronov openske »k a v a l e r i j e«, nekaj bazovskih p i j o n i r j e v, mnogo generalov z lepim oddelkom tržaške a r m u d e, Zrelostne skušnje ua tukajšnji dr- kateri Je btal na 6elu P^j^ljen. bngadir žavni gimnaziji. Včeraj in predvčerajšnjim SpinSič; potem pehota Rojana, sv. so na tukajšnje državnem gimnaziju vršile Knža' 9 Kontovelja, «z Nabrežine, Z bliž-zrelostne skušnje in so iste položili sledeči slo - Krasa' raešan od<,elek stražarjev venski, oziroma hrvatski maturanti: z od - sinje *A(lrije« itd. Le »vitli »Danici« ni bilo liko gg. Andrejčič J»*ip i. Tr.ta, ^no udeležiti se te lepe zabave, »mrkn.l« Ć e p a r Josip iz Divače in P e r t o t Milan iz Trsta, z dobrim vspehom pa gg. : Raosi Rudolf iz Barkovelj, Fabris .Josip iz Pazina, Obad Josip iz Siležr, Piščaac Gabrijel iz R »jana in Puhek Natalis iz Trsta. Najsrčnejše častitke ! Zrelostne skušnje seJerea cvet naAe organizacije in danes nadaljujejo in sporočimo jutri o da- delovati tam' kjer Sre za *vljttnke interese našnjih rezultatih. jej je glavni svitlobni žarek — tenor, ki je zadnje dni obolel. — Bila je zbrana na Prošeku armada slovenskega m o ž t v a, a tudi močna, pomnožena r e s e r v a nežnega ženskega spola, ki kaže ob vsaki priliki, da da ume In zopet šole! Italija cedi sline po našem najveČem pomorskem mestu. Berolin po-Htaja dan za dnem odkritosrčnejši se svojimi načrti o domovini Vsenemštva h kateri domovini naj spada tudi Trst ! Vsenemštvo dela <1. sled no po dobro prem šljenem načrtu. Vsenemštvo ima povs d znslombo Judi v naši državi. Vsenemške ideje navzeli s j se Nemci tudi v naši državi. Trst je neaška last, rekli so nemški poslanci na Dunaju. Trst mora ostati vsenem ški domovini ! Ko bi ne bila resnična trditev, da Trst mora ostati vsenemški domovini, ne bi v Trstu podpirali Nemcev, kakor se dogaja dandanes ! Ne bi ustanovljali slovenskim otrokom v Trstu nemških šol, ne bi pošiljali v Trst najvećih nemških nacijonalcev, ki naj v Trstu delajo za vsenemšio idejo ! In to naroda našega ; povsod, kjer treba podpret utrditi in zabarikadirati narodno trdnjavo : naš obstanek in razvoj! Povsod najdeš na strani slovenskega moža njemu zvesto pomočnico [slovensko blago, plemenito ž e u o. — Zato pa : »Neka ori vrli i dol, Da nam živi krasni spol !« Sedaj pa, gosp. urednik, naj pričnem z »Veselico«. Da si je solnce na nebesnem svodu postavilo v delo neštevilo p a r-n i h sil svoje luči, da je pripekalo kakor v ognjeni peči, vendar »vsi so prišli, vsi so prišli« dne 29. junija t. 1. na Prosek, da pozabijo vsaj za nekaj trenotkov vsakdanje morfče skrbi in druge »kiju v a j o č e kragulje« in se srčno poveselć »svoji med svojimi«. Prva točka na programu je bila Ipavčev »Pozdrav Gorenjski«, mešan zbor, delajo dosledno. Nemcu, ki ne pozna jezika . . . TT ., , , . * . kaurega je peval »Hajdrih« dokaj precizno; svojih ovčic, poša lili so celo ua — šk< lov UL, M£»7 ' sedež ! In sedaj čujte pa še lepšo. Profesor- pravim »dokaj«, ker se je g. D. zadnji dan tako prehladil, da ni mogel nastopiti v ulogi solista. To je sicer smola, a kaj hoče nekaj Avstrijec, ako ni nemško nacijonalneea mi- . . . v| , . , , . , . j . . J b smole, ko je človek tako vesel in tako g o r- šljeuja, sploh nima nade, da bi prišel na c. k drž. srednje sole v Trstu. Ste li čuli slovanski poslanci ? Ste-li čuli, za koga s<> namenjene c. kr. srednje š >le v Trstu ? Kaj boste molčali na to?! Boste mirno prepu5^ali Trst, to mesto, v katerem biva največ Slovencev, več nego v Ljubljani — boste-li, -pragmo, to 7a Vsi : Slovence tako važno mesto prepuščali, taki usodi! Dobro — vsprejemamo ! Znani sve- BaJ : čenik-reformator cvili v glasilu stranke, ki sama ne ve, kaj hoče, v »Triest* « D?rareč, radi prelepe cerkvene slavnost'. k1 ie bila mim-le nedelje pri sv. Ivanu. Bvdi »ra, da e sv. Ivan tako odločno slovenski in da s j vse spletke nj»g<.ve nepoštene stranke tako te-, melji to ponesrečile. Cvili posebno še radi tega, ker je prišel do osvedočenja,da je cerkvenemu k e g a srca ! ! Smola se pač kmalu »r a z-c e d i« v takem srečnem položaju. Drugo točko izvajal je openski »Zvon« ; v pomembno urejenem »Vencu« nam je klical : ..Bratje v kolo »e vstopimo, Dajmo k zvezi si roke" „Naj je i^oča nas zibala Ali f?ave bistri tek" ; „Odnjihala na.-» jedna. Plobode željna mati." Ce se pa tega zavedamo se svetim ognjem slovenskih svojih src, potem še le despemo do enega hlažilnega trenotka in «ladkega prepričanja, d* bo v resnici ,.Mogočno zadonela In z na>ih src vskipela : „Lepa naša domovina umel tO M Id v tej iepi, sre*ai «lomovini bival bo tudi -reeen narod, svol*>dtn, osvobojen more, ki tra ^edaj tlači i a duši. I a potomci naši bodo z upet prej^evali *j>«8mi svoje krasne« jtod k<*ato. domačo lipo in rekali o njej : _Meni pa je do wca regala idolioko-- Povsod: „Kjer no gore. Kjer zelene »» planin?, Cerkve bele, kjer »toj*. Sreča mila nam cvete J l»o narod takrat popeval _In užival ja.«nih Kojih nimamo z£'»rke krvL Gorilno n narod. Za brate »©i mi!" Tako se je završil »Venec« in mi smo nje^m pomen m namen ter poka- • r<"n.ru od .iiravanjem. Zdaj pa pnbajaio u-me, gosp. urednik, pravi »škripci . Sim ne vem in sam ne znam, ka' naj zinem o »Krž;«eih«, ki jih je izvajal mešan: zt>or »Hajdr.ha«. Iz teh pre-kleoiaD h »ikripcav« bi se goto\ o ne mogel reš ti, če bi ne živeli v dobi »elektrike«. \ , . ... Sreća za-me, da je tako in izmotam se iz »škripcev« s t'm, da pravim : Društvo »Haj- drih« nas je kar »e ektriziralo«. Ze v prvih a* r i n seje občinstvo »zamaknilo« v Kri- ince žen-iega spola ! Kako so u momljali ljubko, mil * m dražeetno — uprav divno ! — In z iptt nas je pretresel električni tok, ko so mož k i glasovi K riža cev udarili na naše uho. Molitev, up, udanost, prošnjo, hrepenenje, obupni I>oi z ljutimi, neizprosnimi, brezčutnimi elementi — vse si slišal in čutil ob enem. Potem pa, kakor bi bile vse morske j»ošJi«ti in furje potihnile — ta mogočni oale!! — Ni bilo drugače: morali so pro-f^eški Kriac v drugo stopiti na »krov« in naslajati nas s kraeso. divno to peem'jo. Čast g. pevovodji Starcu in vztrajnim njegovim Križacem, ki se niso bali ne truda ne znoja ob tako težki in komplicirani sklati bi ! O igri »To sem bil jaz« pa \ am ne morem pokazati, niti »iskrice« elektrike. — Rekel sem o igri, kajti o ulogah gre splošen glas, da so bile »rečno razdeljene in v dobrih rokah. Igra pa ni nikakor za naše ocire. Prepogosto »cmokanje« in objemanje — nezvestoba med zakonskima, goljufija, nizka zvijača in zmaga te poslednje, — vse to preč od nsših veselic !! Strupa — za božjo voljo — nikar ne nudimo »upu in stebru boljše bodočnosti n?še« ! Gospod Marko — sicer dober igralec — naj bi se pa ogibal v prihodnje nelepih ptujk a la : simf«»t, nucnost, fulk itd. — Vse te pazke so seveda, ie v blagohoten prev-darek in prijateljski opomin. Splošna sodba pa je : Čast »Hajdrihu« n njega j>evovodji g. Drag. Starcu in tudi M'agnerievi godbit ki :e v občo zadovoljnost pvirala same slovanske komade. Tebi pa vrli »Hajdrih« : Napred k *lavi pod Tvo;im krasnim harjatom! — kliče G r. E t a r s k v. Št. 6« 131/L Razglas. V gnezdila se ie razvada, da se prigo-<1 m praznikov strelja s topiči in drugim strelnim orožjem. Kjubu ubsioječi prepovedi zažigajo se nadalje kresovi, spu*čajo se zrakoplovi na goreč, plamen in priž gajo se umetni ognji biez oblastnega dovoljenja. C. kr. relarstveno ravnateljstvo je rad: tega, iz ozirov javnega reda in varnosti, pri-* 1 eno na temelju do^očeb i: 7. oesarske naredbe od aprila 1*54. drž. zak. št. a j prepovedati streljanje s topiči in dru-4 m strelnim on ž em lizvzemš; strelišče in lcv> v policijskem okrožju: b) strogo opozoriti na to, da je po pravnoveljavnib «.blastvenin razglasih pre|»o- j vedano 1} za žiga ne kresov ; spuščanje zrakoplovov na goreči plamen ; 3) prižiganje umetnih ognjev brez oblastvena dovoljenja. Prestopke določeb tega razglusa kazno-: vaio se l>ode |m> 11. navedene cesarske naredbe. Od c. kr. redarstvenega ravnateljstva. V Trstu dne 31. decembra 1901. Predrčerajšnji umor. Fz Gradišča po-r->čajo, da bo včeraj ob ari popoludne zaprli tam Letnega R *ka Prioli iz Kaiabrije, kalen je priznal, da je ranil onega Frana Bibari. o katem smo včeraj poročali, da je pozneje v bolnišnici umrl. Prioli je izjavil, da ni hotel Bibarija umoriti, ni pa hotel povedati, zakaj ga je zal»odel. Radi ljubezni. '22-letni čevljar in kro šnjar Adolf P. se je dne junija hotel umoriti, ker mu je žena pobegnila iz h še. Takrat so ga prenesli v lx>lnišnico, od kjer je pred nekoliko dnevi zopet zdrav izšel. Podal se je takoj na stanovanje svoje ž«ne in za hteval, da se ista zopet povrne k njemu. Ker pa žena ni hotela storiti tega, pretil jej je se smrtjo, vsled česar ga je žena ovadila jK»liciji. Dražbe premičnin. V petek, dne 4. j nT. ob nn predpolndn»> »e bodo vsieera toj 1 r ob 7. ur ajutraj 27° 0 oi 2 ur- p.»p >' . 30°. C." — Tlakomer ob 7. uri zjutra 7:V.» 2 — l>anee plima oti 9.24 predp in oi 7 36 pop.; oseka ob 2 3b pre ipoludne in ol l 59 pj(tolu(iu« Društvene vesti. Slavje »Slave«. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri . Jakobu javlja, da se korporativno udeleži slavja društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spi dnji. Radi tega slavja je tudi »Bratovščina« odložila svojo veselico, namenjeno za isti dan, na eno nedeljo meseca avgusta. Radujemo se, da bomo mogli prihodnjo nedeljo z vrlo »Slavo« skupno tla vi ti lep naroden praznik. V tem veselem pričakovanja kličemo že danes »Slavi« : bodi nam bratski pozdravljena!! pa tudi ob najboljši volji ne more tvoriti od-' seka. Ako bodo morali torej reški Hrvatje čakati na poročilo tega neobstoječega pod-I odseka, čakali bodo do — sodnjega dne. X Pevsko in bralno društvo »Skr-janček« v Pliskovici vabi na veliko veselico s petjem, deklamacijo, prizorom, igro in plesuro, katero priredi v nedeljo dne 6. julija 1902 na odičenem in s senco oskrbljenem prostoru g. Alojzija Sne v Pliekovici št. 17. — Vspored : 1. Pozdrav. 2. Narodna po Ž rovniku : »Kukavica«, poje mešan zbor iz Pliskovice. 3. Simon Gregorčič: 9 Naš čolnič otmimo«, deklamacija. 4. Fr. S. Vii-har : »Na vrelu Bosne«, poje možki zbor iz Sežane. 5. B!až Mozol in Krjavelj (dvogovor iz Rokov njače v) prizor. 6. Iv. T. ah ar nar : »Mladosti ni«, poje mešan zbor iz Pl.sko-vice. 7. Iv. pl. Zaje : »Zrinjsko-Frankopanka«, pojeta združena moška zbora. Ho-tnik : »Krojač Fips ali nevarni sosed«, burka v enem dejanju. 9. Svobodna zabava. — Začetek veselice točno ob 5. uri popoludne. — Vsropnina k vestl-ci 60 st., sedeži 20 stot., vsaka posamična plesna točka 20 stotink. — Na veselici sodeluje iz prijaznosti slavni »možki zbor iz Sežane«. Med posamičnimi točkami vc sklice in k ple^u svira močan oddelek dobroznane godbe iz sv. Križa ob morju. V slučaju slabega vremena vršila se bo veselica dne 13. julija t. L ob vsakem vrt meni. Polovica čistega dobičJca je namenjena, glasom društvenih pravil, zakladu revne šolske m'adine, vsled česar se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležb » uljudno vabi ODBOR. Vesti iz ostale Primorske. X Nihil inovetur...! (Dopis). Nikakih novotariji Tako nam kličejo visoki in vele-Častiti gospodje, kadar zahteva kje naše ljudstvo, naj se mu vzpostavijo v cerkvi stare pravice — šiloma vzete sicer, ali radi tega še veduo pravice — v jezikovnem pogledu ! Ali to načelo jim velja le, kadar gre proti našemu ljudstvu in proti svečenikom, ki vzlic vsej — politiki na visokih cerkvenih mestih nočejo zapustiti svojega naroda, marveč mu stoje ob strani in v obrambo njegovih pravic. O da, kjer gre za to, da se odkrhne še kaka mrva našega prava, tam stopa iz veljave načelo »Nihil inovetur«, tam so novotarije ne le dovoljene, ampak celo tudi — zaželjsnt!! V I^abineih pri Vižinadi imajo na dan sv. Ivana — zaščitnika tamošnje cerkve — veliko cerkveno svečanost. Od davnih časov do lani je bila propo ved vsikdar hrvalska. Lani pa je prišla — novotarija! Letos se je ponovila ta komedija! Kajti, kaj druzega je, nego komedija, ako se hrvatskemu človeku po italijanski razlagajo nauki cerkve ! Letos je uprizoril to komedijo tisti znani duhoven — komedijaš iz škofije ]K>reško-puljske, ki je bil rekel, da mu sv. Duh veleva, naj hrvatskemu ljudstvu ne pro-poveduje hrvatski ! ! Torej »Nihil inovetur« — ima veljavo samo za naše svečenike in našemu narodu na škodo ! Slučaj pa je tem bolj kričeč z ozi-rom na fakt, da je biskup Flapp sam v naši cerkvi vsikdar le hrvatski propo-v e d o v a 1!! Tako se nam godi v škofiji poreško-puljski ! Tiačiteljem naroda je vse dovoljeno. Ali B<>g in pravica že dolomita dan obračuna ! X v Trstu in na Reki. Kakor mi, tako se morajo tudi reški Hrvati boriti za jedno hrvatsko ljudsko š do. Uložili so že davno temu na magistrat tozadevno prošnjo, a zastonj čakajo na kako rešitev. Šolski odbor je svoječasuo to prošnjo izročil poseb nemu pododboru v poročanje. Ko je te dni v reškem mestnem svetu baron Vranyozany interpeliral o tej stvari, odgovoril mu je župan dr. Vio, da pride ta prošnja v mestnem svetu v razpravo takoj, čim dotični pedod-sek, oziroma šolski odsek reši stvar. Dotični pododsek pa taktično niti ne obstoji, ker od treh, ki so bili izvoljeni v ta pododsek, sta dva odstnpila in je torej ostal samo jeden, ki Vesti iz Štajerske. — Prvi ženski doktor na graški univerzi. Predvčerajšnjem je bila goupica Serafina Puchleitner iz Knittelfelda na gražki univerzi promovirana doktorj« ni filozofije. V svoji doktorski disertaciji je razpravljala »Admin strativna in judicielna razdelitev Kraujske v francoskih česih«. Doktorica je bila poprej ljudskošolska učiteljica ter je privatno absolvirala gimnazijo, potem pa študirala o*em semestrov na graški univerzi zgodovino in geografijo. 1. Razne vesti. Poljaki in Nemci. Te dni so imeli v Ulaszko\vcih — kjer so posestva grofa Lanckronskega — navadni letni somenj. Onim tvrdkam, ki so imele pobg poljskih tudi nemške napise, je ljudstvo snelo table. Množica je kričala dotičnim trgovcem : »Tu ne živite v Nemcih, ampak med Poljaki ! Proč na Nemško !« Te dni je kardinal Kopp delil v Tešinu (v avstrijski Sleziji) sv. birmo. V ponedeljek po birmi je imel iz pred oltarja nemški nagovor do vernikov. Na povelje kardinalovo je moral eden duhovnikov ta nagovor prevesti tudi na poljski. Tu so začeli navzeči Nemci demonstrirati, na kar se je kardinal dvignil s prestola, stopil pred oltar in je kategorično zavrnil razgrajače, pozvavši jih, naj oni poljsko propoved poslušajo z isto mirnostjo, s katero je druga stranka poslušala n« msko propoved. Kardinal je povdarjal, da v cerkvi imajo vsi jednake pravice, kakor bi morali biti jednakopravni tudi zunaj cerkve — kakorkrščani, kakor ljudje in kakor državljani! Ali vam ta zaključni oddelek ne zveni nekako tako kakor — korektura govora cesarja Viljelma v Marienburgu ? ! Slednjič nam je javiti še, da je občinski svet v Lvovu ob viharni pohvali enoglasno imenoval slavnega poljskega pisatelja Sien-kitwicza častnim meščanom Ivovskim, in to sosebno za to, ker je, poleg svojih drugih velikio zaslug na literarnem polju, z objavljanjem svojega pisma do baronice Suttner možko nastopil za tlačene rojake svoje v Prus ji ter je dal vspodbuje za solidarno obrambo poljskih otrok, mučenih od Prusov na grozen način. Za žrtve na otoku Martinique je nabranih — kakor kaže zadnja, tretja aubakripcij-ska lista — 3,523.628 frankov. Loterijske številke, izžrebane dne 2. julija : Praga 38 88 18 71 41 Lvov 12 72 4 60 68 Brzojavna piročiia. Deželni zbor istrski. KOPER 3. (P.) Deželni zbor je s v. glasno odobril izvolitev joslancev prof. Spinčioa in Mandica. Prihodnja seja bo v soboto. Not korar v Piranu. DUNAJ 3. (B.) »NViener Zeitungc objavlja : Cesar je imenoval župnega koopera-torja v Izoli, Dominika Fianina, kuratnim korarjem kolegijatnega kapitelja v Piranu. Delokrog obrtnih nadzornikov. DUNAJ 3. (B.) »\Vr. Ztg.« objavi a naredbo ministerstva za trgovino sporazumno z ministerstvom za notranje stvari od dne 16. junija, s katero se kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru, )azde-ljajo v 29 nadzorstvenih okrajev za uradna poslovanja obrtnih nadzornikov. Prim »rje s TrBtom in Dalmacijo tvori 9. območjo mest Rovereto in Trident in okrajna glavarstva Borgo, Cavalese, Cles, Primero, Riva, Rovereto, Tione in Trident 11. nadzorstveni okraj. — Za vsakega teh nadzorstvenih okrajev obstoji nadzorstveni inspektorat. — Isti ima svoj sedež za 9, nadzorstveni okraj TrBtu, za jednajsti pa v Tridentu. Namestnik grof Goess na potovanju. GRADIŠKA 3. (B.) Namestnik grof G<>es* je obiskal včeraj po toči močno poškodovane občine Romans, Veraa, Mede: , Mariano in Kormin. Uvede se pomožna ak-' cija s preskibljenjem priložnosti za delo in sicer na uravnavi rek. Zarota proti življenju sultana ! NEAPELJ 2. (B.) »Mattino« hoče veleti, da so. oblasti v Neapelju obveščene o nekej zaroti proti življenju sultana. Pronzr -čitelja te zarote da sta Italijan Tobija Boni in neki Serriet. Turška policija da sodi, da se omenjena nahajata sedaj v Neapelju. Bolezen angležkega kralja. LONDON 3. (B) Predpoludne izdan, poročilo se glasi: Kralj je dobro spal, ugodilo se ni ničesar, kar bi m^lo motili izvrstne naprelikanska rastava pohištva in ® tapecarij. Izvenredno ugodne * U W W cene. M « i VILJEM DALI j A TORKE 2 v Trst«, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) M Moje polalStvo doneaeareio. ■ » » SfSfSiSf 1 Msander Levi Mini © ~ ■ ~ ^GlCr^LCrlCrlCr^I^J^ © Prva Is MjT«|Ja tovara« po Mitre vsek vrst. T R S T 8# TOVARNA: Y!a Tms, vogal Vfa Umitaae« ZALOGB: Plazza Rosaria H. 2 (šolsko poslopje) In Vfa Rlbarga it. 21 Tslsfon ftt. 670. -MOM- Velik bbor tapecarij, zrcal In slik. U-▼riuje naročbe tudi po posebnih načetih. Ctttt br«i konkurono«. 1LDITE0TAU CSIII ZA1T0IJ II FK11KG Predmeti postavio se na pat obrod ali železnico franxo, Jakob Kosmerlj h T R S T i- ulica ss. Martiri Štv. 16 auprotl Komando Marin«. ir T H (; o v i N A -mm )eMvin in kelonijalnega blasra. delikata io konsfn. Izbor raznih vin in likerjev. I man tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočani se p. n. občinstvo in sem o « »•i*nejš; Jakob Kosmerlj. fepiejenaja ae ludi maralfee za raiptiiljanje. odlikovali z «lvemi zlatimi in bronastimi kolajnami Fran Hlavaty ulica G-iulia it. 1 A. < Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. I)elo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. ** Spoštovane slovenske gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo. Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali želi vdobiti službo ■ rž. jH»m" * 8. ST s 2- * J. — = 5C X- «— ss - ® SS M C _ - "s ® x< -j; _ K S c" "§' N < N" = P — — — ss S t®. =-— s' v=' > H O U M ► 5 U = M * C* 2 7; 3* - =. W s Z 56 g i Ss _r s* = * ~ e a x GC W < pr- - C "" x" — Se" 5. 5 5 — X - - 5 - - 1 56 5 ® CD O) = ' O C. -• ET. ~ >• ® = ^ _ P S H ® B O 2< 3 TI1 I I c = I* —1- — TS L| < I ~ T < _ _ x se ® ~ C se 7T — < rv - _ ss S ® a = » o X- X r-^ i r- ?r novč do 1 gld. • Mašne knjige, m- Velikanski izltor razglednic. Sama novost. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST pripenča svojim e«nj»n:m rojakom av'oje na'|l«»l ee in trpe/no poh štvo, bodisi svetlo tli teirno p» 1 t imid, kakor za t-p»ine, jedilne in vizitne Sprejenra tudi uaroebe za vsukovrMoe i«clM» se top'o priporoma f-vojim rojakom v mestu, f-kolito in na dežel: v :.mis 11 gesla : Stoji k svojim ! Fran Wilhelm<" odvajajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr dvornega zalagatelja NEDlfKRCHEK (Sjobje arstrijsto.) Se dobiva v vseh lekarna.ii v zavitku po 2 K. avst. vel j. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjaee mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. lekarnar Thierry (Adalf) LimM v Pregradi pri Rocatcn (Rohitsch-Sauerbmnn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno vam. znamko in tvrdko. I I I oooooooooooooooo Velika zaloga krompirja Podpisani priporoča svojo zalogo raznovrstnega krompirja po najnižjih cenah. Zaloe nahaja v ulici Valdirivo 11. (zraven „Hotel Nazionale). Udani Vatovec Jakob. Svoji k svojim! Albert Brosch Trst. — Via S. Antouio o — Trst. j — Kožnhar io izdelovalec kap ** Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osehe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti nr.olem in ognju. Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Kos&rio pod ljud. šolo Borita zaloga raznovrstnih ohnval za eosp«df, gospe in otroke. Postne naročbe 9e izvr^ takoj. Požiljatve so poštnine proste. Prevzema vaako delr> na debelo in drobno ter ae izvr&uje s največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe »e toplo priporoča Josip Btemtič čevlj. mojster. Z&lagatolJ uradnikov in nslužbencev koasum-Mfa skladišča c. kr. glavnega carinskega urada iu c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražuikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožntštva c. kr pri v. avstr. Lloyda. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogfrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred k a v a r n o „A r m o n i a"). Svoji k svojim ! «Xovo pogrebno podjetje« je v narednih rokah, zato se toplo priporočamo vsem nteiDcem v mestu in v okolici. Isto ae nahaja na lesnem ugu št. 5, na vopalu nasproti Lavarne »Armonia«. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. IT 3°9at izbor divanov, okvirjev, ogledal, stoik*, stenskih ur se nahaja v dobroznani W zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.