SI. 70. V Mariboru, vlorek 20. Vtnrek, četrtek in »o-Koto i?lia;-\ in velja v Mar.l.oru l>rP7 poistyft~ nja na dom za \ sr stva, ne izvcmŠi našo sicer toliko narodno du^ovs^tr^ ; pri vsaklerniku, tako je tudi pri narodih. da je prišel marsikteri krojač in krpač in prinesel saboj Zlasti nam ubozim Slovencem nasproti se često- kot edini „mćibel" škarje in naprstek, denes pa se po-krat, da neprestano naglasa ta fraza in v povoljnih in stavlji ni tenke nožiče, kakor l>i bil kos Rotšilda po-nepovoljnib prilikah nam v tej obliki kaže roge nem« I goltali, denes ni najti več prejšne ponižnosti in prijaz-škutnrski polž. Če Brno kakor orijeotalski fantalisti sijnosti, denes je pijavka že polna naše krvi; da imajo izbrali pasivni upor za uzor in roke križema drže kakor jagnjo, ki mirno čaka da mu estri nož prereže nit življenja b;li premagani v volilnem boji, se kriči : Glejte nasledkn kapitala in inteligenčne! Če ljubljanska kazina napravi še tako malo veselico, če je na strelišči mal ples — ali kde kaki koncert, vsigdar se povdrtrja , kn sta bila zastopana ves kapital in inteligencija. Će Schrev v Kamniku stole lomi in narodnjaka tepe, Če se Dornik besno obnnšn, če Mahr svojega učitelja ob peč trešči, če Rebitsch skozi okno pljuje, če se še tako perfidno in surovo nam nasproti ravna, v?ako dejanje se lepotici plaščem kapitala in inteligencije. Celo Če v državnem zboru milo prosimo naj se nam dovoli toliko potrebno vseučilišče, zadostuje da je nasproten krščen žid, kakoršen jo dr. Glaser in hinavski zdibne, da ravno glede na korist naše inteligencije natn vseučilišča ne treb9. In tako nas pod zaštito te priljubljene fraze in jzvari«aJno neugodnih razmer nadvlada in tlači nem-čurska svojat, obstoječa ll obrezanih in neobrezanih Židov, plesujivih birokratov , hinavskih odpadnikov, od daleč privandranih in naJo neumno potrpežljivost kakor kukovica rabečih sebičnikov, nosi po konci glavo, tolče ob cvenkajoči žep in nas ošabno fiksira naočnikom rekoč: Jaz sem zastopnik kapitala in inteligencije! In mi Slovenci — na svojo sramoto moramo priznati — smo tako priprosti, tfiko duševno nemarni, da mu verujemo to debelo laž in z vsim trudom spravimo vkup komaj toliko eneržije, ka z nekako smešno bojazljivo skrbljivostjo skušamo dokazati, da je pri tej ali oni narodni svečanosti bilo zastopano tudi nekoliko kapitala in inteligencije. Med tem pa nemčurska svojat žanje dobiček in korist , tako da bi se skoro že uresničile PreŠirnove besede, da ima naša zemlja komaj še prostor — za naš grob. Rekli smo, da verujemo debelo laž, in ostanemo tudi pri tem izreku. Kajti, da pustimo korakati raemo svojih oči vso nasprotno drhal, na mah razvidimo, da ne reprezentira mnogo kapitala in da vsa inteligencija obBtoji le v nemškem jeziku, kterega pa mi Slovenci tudi dobro in še boljši znamo, kakor marsikteri Nemec in nemškutar. Vsa Bkrivna moč kapitala in inteligencijo obstoji le v tem, da jima mi sami širimo strugo in lastno zasipljemo, da imamo še vedno nekoliko fatalizma in mislimo v eno mer, ka pride čudež iz jasnega neba in nam stvari cvetočo prihodnost. Pa fatalizem in pasivnost je političen samomor, dejanja, činov nam treba. Vsak je svoje sreče kovač, vsak narod naj si najprej pomaga sam in pomagano mu bode. Če premislimo — da vzamemo samo svoje središče, belo Ljubljano v ozir — da vsi naši nasprotniki žive ob našem kruhu, da je :iarsikteri, ki se dan denes maščobo leskeče, prišel pred leti reven, suh, s cu-lico na rami med nas ter porabil našo dobrovoljnost — kapital z dotično inteligencijo umeknil na mesto, ktero mu po pravici pripada, potem bo le naš glas merodajen, odločiven in se bo jemal v ozir. Na noge tedaj, nasledki so gotovi in skorni! I) o p i s i. iž— Iz Ljubljane. 18. junija. [Izv. dop.] Debata v državnem zboru o Blovenskem vseučilišči je zbudila občo pozornost. Ne le da nas je gosp. dr. Kosta izvrstno zagovarjal in razlogi pobijal in uničil nasprotno v naši sredi merodajen glas neračurji, ki so dovršili lemg.vore. se ie tudi pri tej priliki obelodanil način boje 3—4 normalne razrede in razve nekterih fraz, niti kanja naših nasprotnikov, zlasti govori Rechbauera in stavka pravilno pisati ne znajo; da se vstavljajo slovenskemu uradovanju uradniki, ktere narod sam plačuje, v čigar službi so ; da so protivni slovenskemu jeziku v šolah marsikteri učitelji i. t. d., in če to vse dalje razpelja\amo ter sprevidimo, da smo mnogo sami kri^i. nr.s mora biti vsaj nekoliko sram. Čemu pa vlečete na dan vso te stare grehe ? utegn? kdo ugovarjati. Zato, ker se ta roč nikoli dosti ne premišljuje, ker je treba razpeljavati jo do najskrajnejih doslednosti, ker treba poznati vzrok bolezni , potem se še le odloČi lek, primerno zdravilo. Kakor ima vsaka bolezen uzrok v naravi, tako se tudi za vsako bolezen najde v naravi zdravilo. In to zdravilo je: delavnost, odločnost, eneržija, s kterimi si priborimo nazaj po nekternikih nevredno zavzeto borišče. Ti slovenski kmet, ki placojei največ davka v denarji in U r v i, ki izrejaš največ inteligence, zahtevaj po vsod odločno svoje pravice, v šoli, uradu in pri davka riji, če nočejo s teboj uradovati slovenski pa ne pla čuj, pri svojih poslovili hodi le k takim nožem . ki so tvoje krvi po rodu in mišljenji , prodajaj in kupuj le pri narodnih trgovcih, krčmarjih, krojačih, kovačih, sploh v vsakem oziru, pri fsaCOOD poslu bodi ti prva skrb, da svoje opravke vreduješ lo z domačinom. Isto velja za Vas, ki živite po mestih in trgih, ne jemljite v ozir če Vam je kdo ali kum ali boter ali kompare, brezozirno postopajte, kakor se Vam nasproti ravna, podpirajte narodne zavode, obiskujte le narodne zabave in veselice, privoščite zaslužek samo tacemu, ki ni samo oenasj.rotnik, ampak odločno Daš, pečajte se v prvi vrsti z narodnim slovstvom in njega izdelki, gojite le naroduo umetnost, s kratka selimo si v roke vsi stanovi brez izjemka in bklenimo orjaško verigo , s ktero pre-vežemo žile, po kterih jo odhajala in odtakala nam samim potrebna kri Tako složno, vzajemno in brezozirno postopanje dotirano do najskrajnejih konst-kvencij bo kmalo pokazalo, kdo je zastopnik kapitala in inteligencije, dalo bo gospodarstvo naše dežele nam v roke, da nam ne treba kakor pa-trki ledeti v kotu in marsikteri zagrizen na sprotnik bo kmalo previde!, ka je razve nemškega jezika še nekaj zveličavnega na svetu in to je to, kar je pod palcem. Potem ne bo treba nam biti tako strahopetnim, da bi pri volitvah glasovali za dve stranki, da bi se lovili in bili denes to, jutri inače, potem bodo naši nemškutarji znali na pamet kozjo molitvico in ne bo tnala peščica ljudi hotela imeti merodajen glas v deželi, niti nam bo treba tajiti, če smo se udeležili nenarodne veselice, ker tacib sploh ne bo, ali če bodo, vsaj ne tako demonstrativnih, potem se bode dozdevni, nazovi dr. Glasera in denešnjim uvodnim člankom „Tagblatto-vim.tt Priučili so se naši nasprotniki toliko fraz, toliko protislovja, vmes nekoliko surovih in ošabnih izrazov, la sami sebi verjamo ; ljudje, kakor Rechbauer, ki nas Slovencev še po Brockhausovem BConversations-Lexi-kon1' no pozna, se predrzne govoriti o našem jeziku, našem slovstvu, dr. Glaser celo pravi, da jo naš jezik le otročje bebljanje in Tagblatt, ta ljubeznivi Tagblatt je zmešal ves svoj žolč in napisal strasten članek v kterem celo dokazuje, ka imajo Botokudi in Hottentoti jako lepo sveto pismo v angliški „Duodezausgabe." Da se Tagblatt in njegovi učenjaki tako marljivo pečajo z Botokudi šo do sedaj nismo vedeli, dasiravno nam jo bila njegova logika in povesti o obriti svinji nekako sumna, sedaj nam je izvor jasen. Privoščimo mu to nanje, zanimiva mora biti vsakako literatura Botokudov in morebiti nam v kratkem kaj več pove. Kakor je žo našim nasprotnikom le to popolno, kar je nemški, le nemštvo zveličavno in neovrgljivo, tako našteva Tagblatt, koliko besed ima eden ali drugi jezik. Po Adelungu navaja da ima nemški jezik 200.000 besed, angležki pa le 80.000 in romanski lo 50 000. Po tem takem bi morali biti Francozi, Lahi, Angleži i. t. d. strašni berači Nemcem nasproti, dasiravno bi Nemci brez tujih besed, kterih imajo na tisoče na posodo, Še pisati ne mogli, dasiravno so skoro vse originalne ideje izrastle iz nenem-ških tal in so nenemški pesniki in umetniki zapustili umotvore, kterih Nemci do sedaj še dosegli niso. „Vsak špehai" še ni Shakespeare in Germonig še ni Dante, kakor tudi radi priznavamo, da naš Cimperman — nomen est omen — Heineta ne dosega. Kličite dete po pravem imenu in recite : „Nadv iadovali smo do sedaj, to hočemo tudi zanaprej, dokler bo mogoče, protivili bomo vsacemu vašemu napredku na vsakor-šnem polji, kajti zveličani morate biti, zveličanje čaka pa le nas in naše privržence v Nemčiji, kjer je vse nemški, nemško zelje, nemške klobase, nemška pravica, kjer edino na »vetu vlada resnica, prostost v podobi „pickelhavb" in Jakoby-tovih spon, kjer se je kot uzor gojilo nasilno pravo (Faustrecht) in se še dan dene-3 „špoga". V to obljubljeno deželo morate priti, sicer ni spasa, ni rešitve \m Če bote tako jasno govorili, potem ne bo kazalo inače, nego da Vam verujemo in pripoznajemo, ka smo mi le Vaši brezplačni postre-ščeki, da nimamo nikakorfinega še manj pa naravnega prava, da je bil žo Adam priprost Švab in mu je bog podelil gospodarstvo na svetu. Pa čemu dalje, zamorca vmivati, da bi bil bel, ali pa od ustavoverne stranke pričakovati pravice je popolnem enako. Sreča za nas je lo to, da se na svetu ne godi vse, kakor nekterniki hote in da nam za sedaj ostane vsaj še — nada na bližnjo prihodnost. 5 Is Haloz. [Izt. dop.[ Bratje Slovenci 1 na noge junaške. Ravnokar jo minola v Halozah delitev Bvetstva potrde in knezovladiška pregledava; pri tej priliki bilo je treba podnesti preskuinjo, je li od strani crkvene uprave labodske zdržijo slovenske župno matice dostojno priznavo ali ne. Knez in vladika lobodski so pri sv. Barbari v Halozah n a š e d š i vos župni urad slovenski račili izreči, ka nimajo povse nič proti slovenskemu umdovanju in vodjenju župnih matic v slovenščini, če le vlada ne bode delala ovir. Tem je toraj hudo zapletena zanjka razozlana, tlačeči žrnov odvaljeu, dušeča mora pregnana, a redna in pravilna dihala osvobojena. Crkveno vladništvo se sklada z našim početjem, ali ga konci v ničemur več ne ovira ; crkveno račune položene letos v slovenščini rešila je v našem jeziku brez ikakšega prigovora ; na vsako vlogo odgovarja v istem jeziku, v kterero je spisana. Po takem že bi skoro bili oziroma na jezik crkvenega poslovništva na torišči, kamor smo dospeti toliko iskreno hlepeli, toda devet let pozneje. Državna vlada naB celo nič ne more prečiti v tem napredku, to jo v rabi danih nam pravic, ker v osnovnih državnih zakonih je svečano povedana in priznana ravnopravnost avstrijskih narodov predlitavskih, in sedanje c. k. popečitelj-stvo jih tudi ne dola, vsaj je slovenskim poslancem štirskim blagovolilo naznaniti, ka se je treba pritožiti v vsakem primerku, kdar smo žaljeni v svojih pravicah, in pomore so nam. Pošiljajoči dušnim pastirstvom raznih polkov slovenske poročne listovo za oženivše se dopuBtniko, vlagajoči prošnjo in drugo bire dopise c. k. namestništvu, okrajnemu sodništvu, okrajnemu glavarstvu itd. nismo trčili na neprijetnosti; toda nikdor ne bodi sladkega mnenja, ka že se dejanski venčajo sonci ravnopravnosti vseh raznojezičnih državljanov, mnogo truda in žrtev šo bode treba, vendar prijazno vedrina Iorj> _ Nauk. — Ako nam je mar, da smo Slovenci, da bodemo živeli za slavnejšo bodočnost, da obdržimo svoj prekrasni jezik, svojo narodnost, svoje vredne običaje, svoj sloveuBki bitek, brezobzirno in brezodložno hapimo so mahoma tako posvetnjaki, kakor duhovniki naši, kdor še dosle tega ni učinil, slovenskega urado-vanja, toda ne samo na slovenskem Štirskein, nego iz-lasti na Kranjskem, tudi na Goriškem, na Primorji, na Koroškem (Prekmurskem ?). Za duhovniško uradovanje dobivajo so razve že navedenih tiskamo zn rojstvone in krstne, poročne, mrtvaške liBto, v Ljubljani pri Jos. Rud. Milici. „Rojstvene in krstne", .poročne* in „mrtveške knjige", „p o p i s ljudstva" v zelo okusni obliki, in konec tekočega meseca se priredijo : .Mrtvinski zapisnik", ..poročni pozvedonik" iu „opravni zapisnik". Sezite po navedenih obrazcih, iz-lasti umnejši in omikanejši narodni možje, naj se vendar uresničijo naše vroče Želje, prekrasne pomisli, ktere že smo davno hoteli oživljene, to je dejansko videti, za ktere smo trpoli in po levjem za nje se borili, uživajmo sedaj težko priborjeno blago. Tem ravno potlačimo gadno nemškutarstvo, primoramo uradnike na znanje slovenskega jezika rdi pa na srečen pot, posilimo si narodna učiliŠča. Doba je, da se odločimo za častno življenje, ali za večno smrt, polovičenje jo dolga bolezen in ta gotova smrt. Kdor nosi zdrave možgane pod lobanjo, voli in ravna pametno; komur pošteno srce bije v oprsji, ljubi narod, in dela kar mu koristi, le mezgi iu mulci delajo neumno in so si v rodu z magarci. Iz Vladimira, v Ru s i j i nam p i š e 9. j u- nija gosp. dr. F r. C o les t in: Vsled naznanila v „Slov. Nar.4* 17. januarja t. 1. o štipendijah ruskih, namenjenim slavjanskim jezikoslovcem , sem prejel toliko pisem, da z naj boljo voljo no morem odgovoriti vsem posamezno. Prisiljen sem torej obrniti se k vredništvu ,,S1. N." s prošnjo, da bi ono blngoizvolilo natisniti sledeče objašnjenje in dopolnjenje onega naznanila : 1. Priiemljo so le ti slavj. jezikoslovci, ki ro dovršili šest semestrov na kakem avstr. vseučilišči. 2. Opolnomočen sem po vredniku „Žurnala mini-sterstva uarodnago prosvoščonija" s pismom od 18. fe bruarja t. 1. naznauiti, „da je sklenjena med Rusijo in Avstrijo konvencija, vsled ktero vojaška dolžnost (vo-inskaja povinnost) ne ovira, kakor prej, prehoda mladih Slavjanov, avstrijskih podložnih v Rusijo." \ Politični razgled. V notranji politiki zabilježimo kot naj-važneji dogodjaj razvojničenje obilega oddelka vojaške granice po cesarskem manifestu dne 8. t. m., progla Senom 17. t. m. Po dotični postavi prideta namreč še tekoče leto oba varaždinska graničarska polka (Gjuroki in Križoki), mosta Senj, Belovar, trdnjava Ivanić in občina Sisek v 2. baualskem polku iz vojaške pod hrvaško-ogersko civilno upravo. Glede ostale granico pa ostane za sedaj še pri starom in se reče med drugim: „Vaši predniki so bili pred tremi stoletji prvi, ki so so posvetili neprestani hrambi državo in vtemo-Ijili zavod granice. Zopet sto Vi odločeni stopati pred drugimi graničari na poti konstitucijonalnega državnega življenja in postavno določenega svobodnega napredka". Da se ni razvojničila takoj vsa granica, to gre pripisovati lo strahu prod nevoljo] in srdom graničarov, j publikanci pa bo nepotrebno cepijo in jamo ločiti v ra ktere bi se moralo vsakako poprašati , ali jim je razvojničenje po godu in kako. Granica in trojedna kraljevina sto odposlali v tem smisla brezštevilnih peticij in spomenic , pa vse so pomagalo komaj toliko, da bo razvojničenje sedaj šo ne vrši v to lice m obsožku, kakor so zahtevali Magjari, pa to je le kratek odložek. Da se pa razvojničenje ne bo ravno preveč gladko motalo, tega smo preverjeni. Dotične natančne določbe o prelazu iz vojniške v civilno upravo so preobširne, le glede poslancev omenimo, da jih voli novi prirastek 10, namreč: Belovarski okraj 8, mesto Belovar 1 in Ivanič 1. Vsi listi ostro kritikujejo način razvojničenja zlasti pa določbo, da vsi dejanski vojaki uimajo volilne pravice, kar je po razmerah v granici skoro toliko, kakor polovica razumništva. Ustavoverni časniki, so menda v ta namen kakor pred kratkim o Šleziji brzojavno raztrobili, da jo „Ilirsko kraljevstvo" že gotova in sklenena reč. Malo kalinov je vrjelo to raco, le Frice Brandstetter je kot kalin obsedel in poprašal v državnem zboru ministra koliko jo na tem resnice , kajti v okraji kjer je ou (Frice) voljen, bodo to napravilo velik hrup. Mi ki živimo v Mariboru nismo čuli nikakoršnoga hrupa, monda ima gosp. Branstetter posebno umetna — ušesa, da sliši na Dunaj i, kar se v Mariboru n o godi. Iz B er ol i n a so piše po vsih novinah o sijajni zmagini svečanosti, dasiravno se vmes čujejo tudi manj ugodni glasovi. Princ Albrecht je med svečanostjo omedlel, veliko nesreč so je pripetilo vsled vročino in gnječe. Stražniki (Schutzmannschaft) so mnogo ljudi s konji poškodovali in pojahnli, da bi bilo skoro prišlo do bojev. Sicer jo bila pa svečanost povod vesolja mnozeniu, kajti uradni list ima štiri polne predele odlikovanj za zaslužne generale, malo več, kakor pri nas, kodar smo kje tepeni. Ali tudi o tem imenovanji imajo listi mnogo popravljati, in pravijo, ka ne razumo drobnih nijans med „Schwerterk' in „Schwerter am Ringe" i. t. d. Svečanost je bila vsakako ogromna, kajti če ima tolik narod, kakoršen jo nemški, «voj praznik, to ni kaj navadnega. Mi bo le pri spominu to svečanosti ne moromo otresti misli, ka bi kedaj mi sami bili žalostni povod in predmet enaki svetkovini I Vestigia terrent I Na Francoskem se je pričelo jako živahno volilno gibanje. V Parizu je videti, ka se bo javno m n ju j o izreklo za republikansko kandidaturo z veČem ali manjšem naglašanjem zaupanja v Thiers-a kot načelnika izvršilno oblasti. V departementih se poskušajo vbo stranke v novejšem času osobito Bonapartisti. Ro- Potopisno črtice. (Spisal Ivan Brelic.) (Dalje.) Dve uri od Derbente naprej so vozači ustavili, da napasejo konje. Ker ni bilo nobene hiše blizo, smo se vlegli pri gozdu pod orjaškim hrastom v senco in napravili kosilo obstoječe iz mrzlih jedi, ktere smo vzeli seboj. Tudi sodček vina smo imeli seboj, kajti v Bosni se ga ne dobi, ker so skoro izključljivo le pravoslavni Mahomedanci krčmarji, kterim je vino po koranu prepovedano. Ko smo si odpočili, Šli smo dalje in dospeli v lopo dolino, po kteri se reka Bosna vije šumeča med hribovjem in polna izvrstnih postrvi. Bosna izvira pri Sorajevem in se izteka v Savo pri Dubici, kako 4 milje pod Brodom. Prvi kraj je mestice Doboj z malo trdnjavico in nekoliko turških vojakov. Čez noč smo ostali onikraj Doboja uro daleč v samotno leže čem hanu, kjer nam je krčmar z vsakovrstnimi rečmi postregel. Tudi sobo nam je bil pripravil za prenočišče, zaradi mnogovrstne golazni in skakazni pa se mi je zdelo prikladneje, da sem si pustil prinesti sena in spal pod milim nebom. Iz previdnosti sem bil sicer vzel seboj dva funta perzijske štupe za mrčose, pa zdelo se mi je potrebno biti varčnemu, zlasti ko treba pri slabem vremenu prenočevati v poslopjih. Pravo slavni Mohamadanec namreč mrčesov ne uničuje, zate gadelj ni varno ležati tam, kder se je poprej valjal Turek, sosebno ako so pomisli, da pri njih postelje niso navadne in da perila ne menjavajo. V tacih krčmah tudi miz in stolov ni, jedo pa s prsti, kajti nož in vilice so jim „luxus*. Bosna teče med ravninami in po soteskah; v Vranduku je dolina tako ozka da pelje cesta skozi na pol razdrapano turško trdnjavo. Po bosniški dolini se proti Savi izvažajo lepi poljski pridelki, pšenica, rž, oves, ječmon in drobnozrnata kuruza. Ko smo se prepeljali skozi Maglaj, Vranduk, Zenico iu Busovaco, ki so precej obljudeue vasi, smo prišli v najlepši kraj cele doline, v selo Kiselak, tako imenovano po kislatnem vrelcu, ki 4 palce debel izvira iz zemlje. Vrelec je obzidan, pokrit streho slonečo na 6 Stebrih in jo vsacemu na razpolaganje. Voda je krepkejša in ima več moči nego v Slatini iu Rogatcu in kipi mešuna vinom, kakor bi pravega šampanjca vlil v kupico. Vsakovrstni bolniki polegajo okolo vrelca in iščejo pri njem zdravila. Kruh v tej vodi vmesen, ki se po ondotuih krčmah peče, ima poseben, jako prijeten okus. Blizo Kiselaka na vzhodnem griču je poslopje katoliškega bosniškega škofa, ktero se kaj prijetno odlikuje od druzih turških staveb. Od Kiselaka naprej se pride v Iličo, kder je zopet žveplen vrelec s kopališčem. Ker je bil že mrak vstopili smo v han nekega kristjana, ki nam je dal vsaj snažno prenočišče in nam postregel izbornim erce-govinskim črnim vinom. Pri lliči jo bil „stab" bosniške I vojske in mnogo častnikov in polkovi zdravnik, ki so bili vsi sami izseljenci, so nas prišli obiskat. Vino jo razvozlalo jezike in imeli smo se prav dobro, akoravno bo bili zgolj renegutje. Vsi so izrazili željo, da bi skoro prišol čas, ko bi bilo mogoče turški službi obrniti hrbet, kajti azijaška surovost, samovolja in nesnažnost ni nikomur po godu, kdor jo vajen kaj boljšega. Ločili smo se pozno, drugo jutro pa potovali dalje proti So-rajevemu. Takoj izven llič smo so peljali memo posestva najbogatejšega Bošnjaka z imenom Fazli Paša, bivšega načelnika Bosni. On je visoko častitljive rasti, pa zvijača, ki se mu bere iz obraza ga stori '/opernega. Bil je za svojega vladanja krut krvolok kristjanom in zato bo ga morali deti ob službo, da bi se drugim vlastim nasproti kazalo, ka hočejo vladati bolj človeški. Serajovo glavno mesto Bosni, šteje okolo 60.000 probivaleov. Z malimi izjemki so hiše vso lesene, po ulicah pa nobrojno Število psov brez gospodarja. V tem mestu je velika trgovina s sosodnjimi deželami in z Avstrijo, nekoliko trgovcev je jako bogatih. Ker je tu sedež načelnika (gouverneur), so vidi mnogo uniform, vmes pa tudi zlatom vožene vratnike a raztrgane rokave in pošvedrane opanke. Moj nalog je bil obravnavati z načelnikom Oz-nuanom Pašo zarad rudnikov. Naznanil me je tolmač avstrijskega konzulata, in drugi dan mi je bila dovoljena avdijenca. Stanovanje sem dobil pri krčmarji, ki je bil Avstrijec in nam odločil dve sobi. Ker sem imel čas, šel sond si ogledat Serajovo. Po ulicah je vso dikalce in manj radikalne, kar je monarhistom na korist. Upajmo, da so zedinijo So do volitev. Kazno stvari. * (V Mariboru) so vsi mestni očetje položili svoje mandate in sicer kakor nekteri trde vsled pritiskanja „starih", nekteri pa pravijo da iz druzih uzrokov. Gotovo in nedvojbeno je to, da za zidanje nove realke niso pripravili dovoljne tvnrino iu da zbog tega „kozla" stavbinega odseka, v kterera sta bila gg. Loschnigg in Flucher, zidanjo prestane in da je colo nekdo stavil predlog zidanjo še le prihodnje leto nadaljevati. — Vidi se iz tega, ka so ti gospodje .nezmotljivi" in složni le tedaj, kedar treba sklepati proti Slovencem. * (Mariborska s od ni j a) se odlikuje zlasti s tem, dn pri civilnem oddelku ni uradnika, ki bi zual slovonski in da je — kakor je zadnjič nekdo šegavo opazil — med druzimi uradniki gosp. Schilling, rojen V prvih bitvah so bili potolčeni in je upati, da bode kmalu celo carstvo Rusiji podložno. — „Naj drugi na-rodiči javkajo — pravi „Golos" — mi Rusi moramo delati, in v kratko časa bode videl svet resultate našega dela." * (Branik in SudslavischeZeitung.) Kakor jo že bralcem našega lista znano, presele se hrvaški listi iz Siseka v Zagreb in ker se tiskarnica tudi prepelje, bodo ti listi prestali 22. t. m. Branik pa sploh ne bo več izhajal, ampak mesto njega zopet „Zatočnik", počenši od 1. julija. — Vredniku Miškatoviču je c. k. viša vojna sodnija na Dunaji povišala prvo ob sodbo v pravdi gosp. podraaršala Rosenzweig-a od enega na šest mesecev zapora in 80 gold. globe. * (S 1 o v e n s k dijak) na Dunaji jo, kakor piše ,,Presse", poslal dr. Glaser-ju pismo v kterera so mu zahvaljuje, da je govoril proti slovenskemu vseučilišču ter pristavlja, da jo tisoče njegovih rojakov na Kranjskem enako misli. Kolikor slovenske dijako na Dunaji poznamo, so nam zdi ta vest izmišljena; čo je pa posa Nemec, ki nekaj malega zna — pravi Miklošič. V no- mozuik to v istini storil, treba pomisliti da zdaj že vejšom čaBU je pri tej sodniji razpisana služba c. k. pristava, za ktero jo tudi prosil gosp. Sock in kterega je viša deželna sodnija v Giadci „primo loco" predlagala, akoravno on slovonski nič niti brati ne zna. Kako se s tem vjerna ravnopravnost, kako se takim načinom izvršuje program ministerstva nam jo zastavica. Preverjeni smo pa, da čo pride od „zgoraj" vprašanje, koliko jo Sock slovenščino zmožen, da mu bodo vse oblasti poprek dajalo dobro, akoravno neresnično spričevalo. Tako se podpirajo uradniki na Slovenskem rojeni, ki so proleni, se jezika učiti, tako se jemljo v ozir naše pravico, potem pa še kriče Noinci, da so oni „Schmerzenskinder". — * („Eine gemuthliche Tise h gesel l-schaft") piše v čudnem „poslanom" v Mariborčanki, da je bila vsa razsvitljava okolo Maribora na slavo nemških zmag ter s tem kažo da je bila ta ,,gemiith lich" družbica že dalje, nego samo „in gehobenster Stim roung." Ako se je pa hotela znebiti dovtipa, bi bila morala to vsakako povedati, ker pri vsej muji nismo mogli zapaziti tega duševnega kihanja. — č. (Ruski na p r e d k i v A z i j i.) Iz srednje Azije pišejo „Golosu", da so se tam započelo vojne operacije proti carstvu Hive. Okolo 200.000 ruskih vojakov, nnjveč gorske kavalerijo in lahkih pešeov jo odpravljeno proti Hivaucom. Vojna no bodo nehala prej, pravi „Golosu, dokler ne bodo Hivanci pokorni in ruski podložni. Hivanci so dozdaj ruske popotniko in kupčo-valce, posebno karavane ubijali, zato jih Rusija pokori. vročina pripeka in kri vre, iu da si je morebiti to svojo modrost, poiskal pri vrčeku piva. Vsakako bi nam pa bilo jako zanimivo zvedeti dotično ime —č. (Carigradsko podporno slaveusko društvo) ki se jo bilo lani ustanovilo pod pokrovi teljstvom Ali-pašo ter kakor je „Slov. Narod" poroča dr. Z a r d i k a in čo se no motim še nektere Slovence za častne ude imenovalo, je — kakor so „Crnogorcu" piše — razpalo. Bili so namreč tako čudni elementi v njem, da so tudi Beusta in Andrašija za častne ude imenovali. To jo Srbe in drugo Slavene prisililo, da so izstopili in tako društvo razrušili. — Zdaj se namesto tega društva ustanovlja pod pokroviteljstvom ruskega poslanca generala Ignatieva drugo „srbsko" društvo, ki bode čistejše. Ime „srbsko" iu ne „slavensko" nij vzelo samo zarad tega, ker je med Slavoni v Carigradu največ Srbov, nego ker jo Iguatiev tako želel iz razloga, da ne bi Turki videli v njem „pauslavističnega trahn. stein). Program še ni popolnem določen, pa obsegal bode naslednje točke: Ktere pravice smo si Slovenci žo pridobili ? Za ktere se smemo postavno še poganjati? Kako jih mogoče doseči V Ali in kako bi se tudi na kmetih dale napraviti samosvoje zavarovalnice in posojilnice? Potem bi so pretresovala spomenica „Trd-njavina" in volitve v razne zbore. — * (K d o laže?) Govoreč o razsvitljavi v slavo 25lotne vlado papeževe graja in zabavlja „Tagblatt", slabo zakrite zlobe kar zelen, na vse kriplje ter pravi, da je bilo lo varčno razsvitljeno, jako slabo (klaglicM, nič impozantnega, čitalnica celo brez okusa dekorirana i. t. d. Teta Liibacherica pa šepeče skozi škrbine : „Die gestrigo Stadtbeleuchtuug fiel besser aus, als man er-vvartote. Bosonders erlectvoll \var die Beleuchtung des bisehoflichen Palais, des Seminars, der Kirchenthurme, des Mariendenkmals, der Ćitalnica-Facade. Hohenfeuer ziihlte man 71." Mi za svojo osebo smo preverjeni, da je Tagblatt lažnjivec, njemu je laž že rokodelstvo, o teti Laibacherci pa ni misliti, da bi si na stare dni kopičila grobo na onemoglo grbo, čo je Tagblatt ne zapelje. * (Uradniška spovednica.) Iz Litije se nam poroča o tamošnjih uradnikih: Okrajno glavarstvo: Grof A u e r s p e r g govori in pišo slovenski. Sertič, okrajni komis ir govori kranjsko špraho, piše nemški, slovenski no zna. Breznik, okr. kom. piše in govori polno trgovcev. Zidana kasarna in glavna mošeja ste še najdostojniši stavbi v mestu. Turški obredi se tu strogo pravoslavno izvršujejo in ko je čas molitvo za Mohamodovo verne, jemo kričati raz minaretov „muecini" kakor volčjo in Turci, kder so ali stoje, padojo na tla, joče, molijo in polju bujejo zemljo. Ob odločeni uri som šel s svojimi sopotniki in tolmačem k avdijenci. Prišli smo do velicega lesenega poslopja, kder so stražili žandarji in nam skazali čast, ker jo bil z nami konsulatni uradnik. Po strohnelih umazanih stopnicah smo stopali v prvo nadstropje in v sobano, v kteri so bila okna ali razbita ali z bolim papirjem zadelana. Zbog tega je bilo na pol temno. Krepki žandarji z več ali menj oguljeno obleko so stali okolo. Edon izmed njih je izzul obutev ter bosonog nas šel naznanit, kar mora storiti vaak podložnik, če hoče pred Pašo. To je znak podložnosti, mi reče tolmač, in tu udomačene neumnosti sem si mislil jnz Cez kacih pet minut se vrne bosonogi it) nam veli ustopiti. Pridemo v pisarnico, v kteri so čepeli gospodje efendiji (uradniki) po tleh in pisali ob stegnili. Med njimi je bilo več bosonogih. Eden izmed njih nam je prišel v nogovicah naproti ter nas šo enkrat naznanil pafii. Taka je tedaj disciplina, žandarji hodijo boso nogi, efendiji pa v nogovicuh pred pašo. Cez ueko liko časa pride onogovičeni efendi nazaj in deložni smo bili Časti skozi vrata s težkimi a zastarelimi žametnimi zastori so splaziti pred obličje mogotca. (Daljo prih.) * (T a g b 1 a t t in L a i b a c h o r i c a), ki so v eni tiskarni tiskata imata med seboj komunizem, vsled kterega donašata do pičico soglasna poročila in vesti, vsled kterega se pa tudi soglasno blnmirata. Nedavno sta prinesla pikantno novico da so Tržičani nekega mrtveca živega pokopali in zraven oba javkajo dostavila blizo takole : Vidite, vso zbog tega, ker jo pre gledavanjo mrličov v tako nespretnih rokah. Kor sploh Fagblattu ničesa, šo manj pa dopisom iz Gorenjskega no verujemo, smo si takoj mislili , da je ta vest zopet nova obrita svinja. In glej, istina! Nekako sramož-ivo klaverno oba poročata, da je o vsem le toliko ros, da jo nekdo v Tržiču umrl, pa no nagloma, ampak po dolgi bolezni, ne na polji nego doma, da ni bil samo 42 ur na parah ampak postavni obrok, da ni kričal na pomagaj, ko so ga zagrebali, timvičda jo ležal celi ljubi božji dau v nezasutem grobu, sploh da sta se oba svojim bralcem debelo in nesramno lagala. Za njima bo klepetali vsi dunajski listi in vsi so bili polni graje proti duhovščini, češ ona jo tega kriva. Dozdeva se nam pri tem dogodjaji, kakor bi bili oče Dežman na svoje stare dni ža tako lahkoverni, kakor nekdaj gosp Schmidt v Šiški, ki jo nokoga dno šetajo v svojem vrtu lovil kolibrije, kteri so se poznejo demaskirali kot vrabci, ktero je neki poreduež nalašč tako pobarval. — Vsaj od obrito in poraalano svinjo do barvanih vrabce ni daleč in Dežman jo obrito svinjo in živo pokopanoga v Tagblattu res tiskal , Schmidt pa o celi trumi koli brijuv le pisati mislil. ♦(Razsvitljava v Ljubljani) v slavo 2 letne vlado papeža Pija IX. je bila sijajna in jo javno dokazala katolišk značaj slovonskoga naroda na Kranj skem. Preobširno bi bilo imenovati posamezno hišo i stavbe, ki so so posebno odlikovale. „Tagblattu" sicer to nikakor ni po godu, ali spomni naj se besed toliko hvalisanega Friederika II.: „ Jeder kann nach seiner Fa<;on selig werden." —Tagblatt po svojo, Slovenci po svoje. * (Tabor na Koroškem) bo 30. julija t. 1 Jadovcah blizo Grabštajna (Eisenbahnstation Grafen lovenski. Pfeifer, tajnik, piše in govori prav dobro slovenski. R u blok, pomočnik, govori kranjsko špraho. O mah en, okr. sodnik, govori kranjsko špraho. Ledenik, pristav, govori in piše dobro slovonski, pa noče. Ravnikar, vodja zemljiščinih knjig, govori samo kranjsko špraho, pisati niti črko ne zna, je zagrizen nomčur, in pravi da bi še slovenskoga kruha ne jedel, M a t a v š e k , kancelist, govori in piše dobro slovenski. Zupančič, kancelist, govori kranjsko špraho, slovenski ne zna. Kobler, kancelist, govori kranjski, piše za silo tudi slovenski. MuhiČ govori kranjsko špraho, piše le nemški. Elsnor, davkar, govori za silo kranjsko špraho, slovenskega pa nič, je hud „siv" nemčur. Luke ž, preglednik, govori kranjsko špraho, slovenski ne zna in tudi noče. Jeglič, pomočnik govori dobro slovonski, tudi pisal bi, pa ne sme. Torpin, notar, govori kranjsko špraho, pa kaj čudno, ne piso niti črke, je strašen nemčur, ljubitelj „Tagblatta", za-ničevalec slovenščine, pravi: „dieser dummo slovenski Juh" i. t. d. Škraba Dr., govori slovenski. Oblak, zdravnik, govori in piše slovenski. Vidmar, poštar, no zna slovenski, le kranjsko špraho, je velik nasprotnik Slovencev, pa hud nemčur. Beričov in služabnikov je več, in morda nobene „špralie'* niso zmožni vsi skupaj. — Pri županstvu so uraduje vse izključljivo slovenski. — Izviren telegram „Slov. Narodu." Kraljovica, 19. junija. Primorski birači slavec narodnu pobjedu izbora kliču braći Slovencem: Živili ! živila sjedinjena Jugoslavija! Za Tomšičev spominek: Prene8ek . . 624 gld. 50 kr. Gosp. Jože Turkuš, provizor pri sv. Magdaleni v Mariboru .... 2 gld. — kr. „ Ivan Kolarič, kaplan .... 1 „ -— „ Iz Ljubljane nabrano po gosp. J. Černy-mu vkup 110 gold. 50 kr. in sicer: Gosp. Jan. Lad. černj, glav. zastop. „Slavije"........ 5 gld. — kr. „ Ivan Vrtnik, uradnik „Greškama" 1 „ — „ „ France Hren, pos. v Begnjah . 5 B — „ „ Peter Grasselli pos. v Ljubljani. 5 „ — „ „ Franjo Ravnikar, dežel, uradnik l „ — „ „ Vladimir Ravnikar, uradnik . . 1 „ — „ „ dr. R. Razlag, advokat .... 10 B — „ „ J. Potočnik, c. k. Btav. svetovi. . 1 w — „ „ Emil Guttman, doktorand . . 3 „ — „ n Jakob Pečko, doktorand ... 1 „ — „ „ Josip Nolli, doktorand .... 2 „ — „ „ P. Drašler, trgov, pomočnik . . 1 „ — „ Gosp. J. Vičič, trgovec...... „ Anton Lesar, c. kr. profesor . „ dr. J. Zupanec, notar . . . „ Andrej Mulej. rač. uradnik , Ivan Vtlhar, trgovec . . . a J. Košenini, brzov. uradnik . , M. dr. Karol Bleiweis . . . „ J. Urbančič posest, na Turnu „ Jožef Kušar, trgovec , Tone Domladič, trgov, iz Bitinji „ Viktor Bučar, trgovec . . . , Raj ko Arce, pošt. uradnik „ F. Gorjup, posestnik . . . „ dr. J. Poklukar, koncipijeot . „ M. Kreč, dežel, uradnik . . „ Avgust Vrtnik, inšp. „Greshama1 „ Dragotin Žagar, dežel, uradnik „ Jože Strzelba, trgovec . . . „ Vojteh Valenta, mag. uradnik B Franjo Drenik, glav. zastopnik Pest. zavarovalnice .... „ Anton Perme, gostilničar . . „ Andrej Velikajne, marker . . n Anton Ćepon, krojaški mojster „ Franjo Virk, uradnik „Greshama „ J. Kristan, uradnik „Slavije- „ J. Juvančič, trg. pomočnik . Matija Kočevar iz Podturjaka „ And. .Tarnaš, uradnik . . . „ Ivan Tisen, trg. pom. . . . , Pereg. Kajzel. trg. poro. . . „ Janez Hiršenfeld, trg. pom. . , Jože Gunther, trg. pom. . . „ Henrik Unterlandsteter, kroj. moj „ A. Jentl, trgovec..... w dr. Franjo Papež, koncipijent , dr. Janez Bleiweis .... „ dr. £. H. Costa..... Krojaška asocijacija v Ljubljani . . Gosp. Ivan Vavrii, c. k. profesor „ dr. Fr. Ambrožič v Ljubljani . Miha Ferjan, privatni uradnik v Pliberku........ „ Janez Štajnbucb, posestnik v gorenjih Lebučah..... 2 gld. kr. 2 5 1 5 1 1 1 5 2 2 2 2 2 1 2 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 5 5 1 2 2 1 1 50 Gosp. Micika Hribarjeva, točarica v Pliberku.........1 gld. — kr. „ Jože Kolšek, mizar v Pliberku . 1 „ — „ Skup . . 742 gld. — kr. l.lNtiilra vredništva: Gosp. Ivan Kolbežen v Ćrnomlji: Le zbog Vašega dostavka „napadi so neprestani" Vam izvanredno lavno potrdimo, da kar vodimo mi vredništvo, nismo od Vas dobili nobenega spisa, razen denešnje „Correspondeuzkarte", še mani pa črnomaljsko uradniško spovednice. Vsakako se pa iz neopravičenih napadov kaže značaj dotičnih uradnikov, ki lo sumničijo in nedolžne ljudi žalijo, mesto da bi prijeli nas, če smo pisali neresnico. Dunajska borsa 19. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 59 fl 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . . 68 „ 95 n Kreditne akcije........ 290 „ 60 „ 18G0 drž. posojilo....... 100 , 20 , Akcije narod, banke..... 7 „ B3 „ London...........123 „ 8C „ Srebro...........121 „ 50 „ Napol............ 9 „ 83 „ Oznanilo. Bolehnemu, mi ni mogoče dalje težavno službo potovalupga inšpektorja banke „Slavije" opravljati, toraj sem primoran svojo službo odpovedati, ter drugo nastopiti. Zahvaljujem se pri tej priliki p. n. občinstvu za zaupanje, in za prijaznost od strane g. J. L. ćerny-a, glnvnega zastopnika „Slavije" in mojih bivših kolegov, ter jim kličem srčni: Na zdar ! V Gradcu 18. junija 1871. Josip Gecelj, bivši inšpektor banke „Slavije". (2) Preselitev Stacune. Zaloga umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane umotvornice kteremu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Rimu papež Pij IX. prvo zlato svetinjo in tudi vitežki križ reda sv. Silvestra podelili je v Ljubljani od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, it. 32, pred nunsko cerkvijo Ob enem se čestitim kupovalcern, posebno visokočestiti duhovščini srčno zahvaljujem za dosedaj skazovano zaupanje, ter se priporočam proseč, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanje skazovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo po fabriški ceni. Z velicim spoštovanjem L. Zelzer. Prva obsegajoča (2) we pridelke poljedelstva, gojzdnnrstva, obrtiiiJe9 rokodelstva iii živinoreje, bode od 31. septembra do 3. oktobra ISTI. Pridelki obrtnije in rokodelstva so lahko razstavijo iz cel o ga avstrijskega cesarstva; pridelki vseh druzih vrst pa le iz Š taj era. Vsi predmeti naj so blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. — Natanjčno programe in o glasilu o liste zahtevajočim razpošilja Razstavni odbor v Ptuji. Izdatelj in odgovorni vrednik Martin JelovAck. Ponudite sreči roko! 250,000. kot najviši dobitek ponuja najnovejše veliko žrebanje, ktero jo visoka vlada privolila in garantirala. Potegnili se bodo samo dobitki iu sicer po gotovem crtežu se bo v malih mesecih pri Tkratnem žrebanji *J4i'0O dobitkov gotovo določilo, med temi so glavni dobitki po M. Crt. 250.000, 150.000, 100.000,50.000, 40.000. 30.000, 25.000, 20.000, 15.000, 12.000, 10.000, 8000, G000, 5000, 3000, lOkrat 2000, I56krat 1000, 20Gkrat 500, ll.GOOkrat 110 itd. Prihodnje dobitno žrebanje te velike od države garantirane denarne igre je uradno določeno in se bo vršilo že 21. junija 1871 in zanj velja 1 cela izvirna državna srečka le f. 4. 1 P«! v „ f- 2. 1 četrt „ „ ti, ako so ta svota dopošlje v avstrijskih bankovcih. Vsa naročila se takoj izvrše ■ največo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirne državne srečke sam v roke. Naročilom se petrebni uradni črteži gratis pridndć in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročila uradne liste. Dobitki se pošteno plačajo pod državno garancijo, in se ali neposredno pošiljajo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseh večih mestih Avstrije. Naš debit je zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi dobitki 3krat prvi glavni dobitek pri treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali. Seveda se smo pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti na živo udeleževanje, torej naj se že zarad bližnjega ž r o b a n j a vsa naročila brž ko brž pošljejo na S. Steindecker & Comp., bankina in menjiška kupčija v Hamburgu. Kupujejo in prodajajo se vsakojake državne obligacije, železniške akcijo in posojilne srečko. gD^F" Da bi se ni brc no mogol motiti, izrecno pristavljamo, da ne bo nobenega enacega od države res garantiranega žrebanja pred zgorej uradno po črtežu odločenem žrebnem obroku, iu da moremo vsem tirjatvam kolikor mogočo ustreči, nnj so izvolijo naročila na našo izvirno drž. srečke brž ko brž neposredno nam poslati. D. O. (5) R. Mayr-jev vesoljni čaj zoper putiko in za čiščenje krvi. Priznano izvrat.no pomaga ta čaj zoper putiko, protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži, odprte rane itd. in je zaradi izvanrednih vspehov kakor tudi zbog nizko cene vso enake predmete daleč prekočil, tako da je v kratkem času no lo na Štajarskem ampak tudi v sosednjih deželah na posebno dobrem- glasu. R. Mayr-jev balzam za mle mazati. Hitro potolaži često jako hude proti-ii as! c, revmatično in norvozno bolečino; za trganje v sklepih in mišicah navadno znono pod imeni: bol v križu, z v i-nenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo posoben pripomoček, ki se je žo mnogokrat skaznl in ne no da dovolj ceniti. Cena enega zavitka čaja z navodom jo 80 kr. iu 45 kr.; sklenica balzama za ude mazati 60 kr. a. v., Manj nego en v o I i k i zavitek čaja ali 2 sklenici balzama se po pošti no pošilja. Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr~ji, lekarni-čaru v Gleisdorf pri Gradcu. Zaloga za Maribor: J. W. K b n i g , le-karničar v Togetthof-ovih ulicah; Celje: Baumbacb-ova lekarnica; Gradec: Bratje Oberranzmover' Drog. in J. P u r g 1 e i t-n e r, lekarn, pri jeUnu ; Dunaj: Pezold &Siiss;\Celovec: A. Beinitz lekarna k' na starem trgu. (4) L*»tnik: L)r. Jo** Vodnjak In dracl. Tinkar F. d a ar d JahncIiIU.