v xvJx X UJLaJLSJbv. wJ&Jttxv. V JblJN JUIjS JL. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ^etrt leta t gl. 20 kr. ? tiskarni Bprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za 1 „ leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj Lil. V Ljubljani, 6. oktobra 1899 List 40. T a r b u I a. Pripovedna pesem Speval Janez Bile. V. Devica veri zvesta. (Dalje.) Tarbula: Naj prosto ti odgovorim! Malike sem pustila davno, Objela Krista vero slavno, Rešenja znamenje častim. Vedež: Beseda tvoja modra ni, Križ smrti znak je, ne rešenja; Na njem končal je tek življenja, Na njem vaš Bog prelil je kri. Tarbula: Res slavno križ je znamenje, Na njem je zmagal naš Mesija Pekel in smrt; in hudobija Izbrisana na lesu je. Častil ga bode človek vsak, Povsod ga skorej že slavijo; Na tleh maliki že ležijo. Ker solncu vmika se oblak. Vedež: To kletev večnih je bogov; Besede te kristjane zlobne Ošabne so in so hudobne, In vredne ječe so okov. Piavičen ti sodnik sem jaz, Nekrivo rad bi oslobodil; Hudobnico je že obsodil Svedokov neštevilnih glas. Tarbula: Verige žulijo telo, Beseda moja ni jetnica; Slobodna bodi govorica. Da sodba res pravična bo. Da sem kristjanka, ne tajim; V ti veri hotla sem živeti, Za njo pripravna sem umreti, In smrti, muk se ne bojim. To bodi Ti dovolj, sodnik! Kaj brani Tebi me vmoriti? Če hočeš kri krščansko piti, Ne dolži zlobe me, krvnik! Bogov lažnjivih ne častim, Ne vrnem se več v vero Vašo: Trpljenja hočem piti čašo, Da venec v raju si dobim. Žalila mar Ga z grehom bi, Katerega goreče ljubim? Saj ga na vekomaj izgubim, Da strupa dajam carinji. Iskreno ljubim Jezusa, In smrt me bode ž Njim združila; Naj z grehom bi Ga razžalila, Greh vzame mi na veke Ga. Kako s satanom v zvezi strup Bi mili carinji mešala? Saj to ni manj, ko da izdala Bi Jezusa — in sreče up! Ohrani Bog nam carinjo! Živi naj zdrava in vesela, Naj srečna bo po nji dežela, Zato kristjani molimo. — Vedež: Kar govoriš, je res lepo, Ostudno pa. kar si storila; Krivice nisi se omila: Zato pregrehe n«*si zlo Ce nisi kriva, kolni križ. Takoj se vrni v vero pravo, Bogovom svetim vkloni glavo; Slobodna boš. ko to storiš. Tarbula: Nespameten je govor tak. Ker pravi Bog je Trojedini, Slavi Ga vse v nebes višini, Slavi naj tu Ga človek vsak. Vedež: Oj deva. trdovratna si, Oholost muka bo roečila. Pohlevno bode te storila. Odprla dušne ti oči. Ne bom govoril s tabo več: V zapoiu premišljuj devica. Kje zmota je. kje je resnica, Oholo kaznoval bo meč. (Dalje prihodnjič.) Govor o zlati masi prefakstitega prof. o. Ladislava Hrovata ▼ Novem Mesta ine 24. septembra 1329 »Hvali tiospoda moja duša in vse. kar je v meni. njegovo sveto ime Hvali (Gospoda moja duša in ne zabi njegovih dobrot.« /'*. /"2, 7. 2. Visokočastiti gospod zlatomašnik! Predragi poslušalci! Ginljiv prizor zrem v duhu 1. 1845. tam v zeleni Štajerski v tiliotnem samostanu na-zareškem. Mladenič čvrst in zal, star komaj 20 let kleči pred Gospodom in moli goreče: ..Sprejmi Gospod, mojo prostost, sprejmi moj spomin, um in voljo. Kar posedam je Tvoje, vrnem Ti vse in obljubim, da le Tebi živim. Daj mi milost, da Te ljubim in bogat sem dovolj." In (iospod sprejel je dar, sprejel mladeniča v svojo last ter oblekel v revno, resno obleko duhovnih sinov sv. Frančiška. Gospod ostal je ž njim ter ga dne 22. septembra 1849. povikšal v svojega mašnika. Iz mladeniča razvil se je kre-menit in učen mož. delo njegovo v cerkvi in šoli bilo je neumorno, izredno plodovito. ker roka božja je bila ž njim: čuvala ga je vsepovsod in čuva danes čvrstega v visoki starosti. Vprašam, kedo je bil oni mladenič? Kedo •♦oni, toli učeni in neumorno delalni mož? Kedo je oni starček? To ste Vi, visokočastiti gospod zlatomašnik, „Vi slava naša in radost.44 (I. Sol. 2, 20;. Toda kaj pravim — svoje slave ne iščete — nočete. „Po milosti božji sem, kar sem.44 (I. Kor. 15. 10) zato le Njemu — Bogu slava in zahvala iz dna duše poseboo danes: „Hvali Gospoda moja duša in ne zabi njegovih dobrot.44 In ko nas vabite v skupno zahvalo rekoč: rHva-lite Gospoda vsi, ki stojite v hiši Gospodovi44 (Ps. 133. 1.) dviga se v soglasnem akordu srčna zahvala k Bogu. ,,da milost božja v Vas ni bila prazna.44 Zares milost božja bila Vam je krepka opora v vsem delovanji, vzlasti pa je podpirala Vas kot učitelja in vzgojitelja —v dokaz, da cerkev Gospodova v svojih služabnikih I. najboljša je prave omike učiteljica; II. najboljša človeštva vzgojiteljica. To naj je predmet današnjemu govoru, v zahvalo Bogu. da po našem slavijencu, vrlem učitelju in vzgojitelju, poveličal je Gospod svojo cerkev. Sv. Duh razsvetli nam razum in omeči voljo: I. Nedosežni vzor pravega učitelja, naš Gospod Jezus Kristus, prižgal je s svojim nebeškim naukom luč. po kateri spoznamo Boga, svoj zadnji namen in pot do njega. Svoj nauk izročil je svoji cerkvi, da nauk čuva, razširja povsod, da pomaga ljudem do sreče nadzemske, a tudi osrečuje ž njim v posvetnem življenji. In zares, kdorkoli čita zgodovino sv. cerkve, isto premišljuje in sodi brez predsodkov, priznati mora, da sv. katoliška cerkev, jedina varuhinja in učiteljica Jezusovih naukov, osrečevala je človeštvo tudi začasno, gojila vse stroke človeških ved in umetnosti ter iste pospeševala ter v burnih dneh rešila pogina. Ni li sveta cerkev staroklasiških umotvorov za časa ljudskega preseljevanja rešila med tihe samostanske zidove ter iste ohranila! Ni li v srednjem veku edina pečala se z vedo, kjer je vže v prvi dobi osnovala razne nižje in višje šole ter oskrbela Evropi najvišja gojišča ved in umetnosti — vseučilišča ! Papežem srednjega veka gre vzlasti prva zasluga, da so obnovili klasiške študije in po vsem svetu raztresene ostanke starih klasikov nabrali v prvo. neprecenljivo zbirko, kakor tudi, da so prve umetnike vodili, podpirali in odlikovali. Iq tudi danes objema sv. cerkev in goji vede in umetnosti z isto materino ljubeznijo. Ona ustanavlja akademije in vseučilišča (vseh vrst), katera zmagonosno tekmujejo z državnimi vseučilišči najnaprednejših narodov. Id kakor je sv. cerkev razširjala in razširja pravo omiko sploh, tako opazujemo v posamnih narodih, kako je uprav sv. cerkev po svojih služabnikih pomoglo jim do omike. Tudi naš slovenski narod okusil je nje blagodejno pomoč. Kako blagohotno, stanovitno je ona podpirala v devetem stoletji sv. brata solunska in navzlic hudemu odporu, visoko povzdignila in počastila naš jezik, da čitala se je v njem sv. maša, da — visoko povzdignjen nad druge postal je latinskemu jeziku brat. Zares srečna in zlata doba našega slovstva, toda le žal, zelo kratka. Razdor domačih knezov in sovražni sostdje so isto pokopali. Slovenski jezik se umakniti mora. — Slovenija zadremlje, zaspi — in le kot iskra pod pepelom živi s pomočjo sv. cerkve, in sicer v molitvenih knjigah in v slovenskih govorih v božjih svetiščih — dolgo, dolgo, več stoletij, dokler ne zakliče je iz spanja mašnik Gospodov, Valentin Vodnik. Ona se predrami, vstaja in izdiha: Kedo kliče na dan ? in mož za možem, približuje se jej. pomaga na noge: — a slabotno marljivo vzgaja in čvrsto vzgoji, med drugimi, mož molitve in zatajevanja, duhovni sin sv. Frančiška, oni častitljivi starček tam pred altarjem. visoko-učeni gospod zlatomašnik o. Ladislav llrovat. Kaj ne, visokoučeni gospod profesor, v povojih bila je slovenščina, ko ste 1. 1854. zasedli stolico slovenskega jezika na slavni tukajšnji gimnaziji. Primernih knjig niste imeli, morali ste orati ledino. Znali ste si vrlo pomoči, ker zrli ste v dno staroslovenščini. Kar je bilo vtrjeno v starem, bilo Vam je pravilo za novo. Stare oblike so Vam bile temelj za novo poslopje, katero ste tako marljivo gradili v svojih klasičnih razpravah, v raznih knjigah in listih slovenskih, posebno pa v šoli dolgih 36 let, kjer ste poučevali tako temeljito slovensko besedo ter iskreno vnemali za-njo svoje učence. In sedaj zrete plodovit sad svojega truda. Poslopje je dovršeno, zgradba je krasna: slovenščina je izobražena in vživa pravice v javnem življenji, kjer deluje v vseh stanovih na stotine Vaših učencev vneto za ven., dom in cesarja. Kaj ne, da vzradosti Vam srce na tem krasnem pogledu, duša pa dviga se kot na or-lovih perutih v nebeške višave v srčni zahvali: „Hvali Gospoda moja duša in vse, karjevmeni, njegovo sveto ime. Hvali Gospoda moja duša in ne zabi njegovih dobrot'1. (Ps. 102, 1, 2.) Predragi! Čast omiki, a vendar pravo veljavo podeli jej dobra vzgoja. V čem pa obstoji dobra vzgoja? Vtem, da je človek nravno dober, sovraži hudo in ljubi dobro ter spolnjuje svojo krščansko in stanovsko dolžnost. Kedo naj človeka nravno dobro vzgoji? in kedo zamore nravno dobro vzgajati? Sv. katoliška cerkev, ker prav njo je najvikši vzor vzgojitelja, naš Gospod Jezus Krist, v to postavil ter jej izročil v vzgojo najboljša sredstva. Močno sredstvo je božja beseda. „Prenovite se v duhu svojega uma" (Ef. 4, 23 piše sv. apostelj Pavel. Ključ v dno duha pa je božja beseda, o kateri isti apostelj zatrjuje, da je na obojo stran nabrušen meč, ki sega do mozga in kosti. Božja beseda človeka prešine, vzdrami, vzbudi in vodi k Bogu. Moč božje besede ste vrlo unemali Vi, vi-sokočastiti gospod zlatomašnik. Z veseljem ozna-novali ste jo v mnogih cerkvah, vzlasti Dolenjske. a tudi vzgajali ž njo slovensko mladino. Božja beseda bila Vam je zvezda vodnica tudi pri poučevanji svetnih predmetov. Priznam, z navdušenjem slavili ste slavna dela naših očetov, z zanimanjem čitali 8 svojimi učenci slavospeve trojanskih junakov, marljivo nabirali ž njimi cvet-ljice duševne po vrtu helenskem, temeljito razlagali umotvore klasikov grških, latinskih ter priporočali njihove vrline — toda z ognjem svetim. visokočastiti gospod zlatomašnik, opozarjali ste na luč življenja, na študente največih kreposti, na božjega Sina in besedo njegovo S tem dajali ste svojim učencem najboljšo oporo za življenje, da bi se med svetom ne izgubili, marveč krepostni ostali in zvesto služili Bogu in domovini. Božja beseda, predragi, človeka k Bogu pa le privabi, z Bogom ga združi zakrament sv. pokore. In prav tu kako marljivo je deloval in deluje v visoki starosti naš prezaslužni gospod zlatomašnik; še celo danes bil je pred 5. uro — zarana v spovednici. „Pridite k meni vsi. ki trpite in ste obteženi, jaz Vas bodem poživil," (Mat. 11. 28), vabi vže petdeset let uboge, bolne in trpeče duše k sebi. In nebroj starih in mladih, priprostih in učenih obsipa njegovo spo-vednico ter po mogočnih besedah „Ego te ab-solvo" — rjaz te odvezujem" bliža se vrsta srečnih k zakramentu ljubezni, kjer ljubi Jezus združi se ž njimi. In Vi, prečastitlj i vi zlatomašnik, ki „ste postali vse vsem, da bi zveličali vse" (L Kor. 9, 22) molili ste v svoji celici in pri sv. masi iskreno za stanovitnost svojih duhovnih sinov in hčera, da bi vstrajali zvesti Jezusu do smrti. O zares, zveličalna so dela, visokočastiti gospod zlatomašnik, katera ste izvrševali polusto-Jetja. Veliko sadu, a tudi mnogo truda — od zore do mraka in še v noči malo počitka: o tem ve najbolje Vaša tihotna celica, v kateri ste prav zadnja leta spisali Mariji v čast kar štiri „Smar-nice" — doslej vse še v rokopisu. ^Primerjam Vas nidokopu v dalnji Braziliji, f kfjfe po mnogih letih, v velikih težavah v potu obraza nakopal si veliko zlata, in sedaj bogato obložen \rača se na večer življenja v svoje do-movje: primerjam Vas hrabremu vojskovodiju, ki je po dolgih in vročih bitkah priboril si slavnih zmag. a sedaj odlikovan in stavljen preživlja svoje stare dni. Odlikovan in slavljen. povdarjam, ker: Vas odlikoval je v prvi vrsti ljubi Bog z bistrim in bogatim duhom ter čvrstim zdravjem, odlikoval Vas je. tla danes v polni moči dušni in telesni obhajate redko slavnost zlate maše. Odlikoval Vas je presvitli cesar Fran .Josip 1. z zlatim križem s krono, a domovina slovenska proslavlja Vas kot svojega slovstvenega preroditelja in vrlega svojega sina z zlato beležko v svoji knjigi. Visoko spoštuje in ljubi Vas čestita samostanska družina, nebroj prijateljev in čestilcev Vaših, vzlasti pa ljubijo Vas Vaši učenci, ki slavo Vas svojega učitelja in vzgojitelja s pro-rokom radostno: .,Kateri so jih veliko učili v pravici. svetili se bodo kot zvezde na veke.** Danijel 12. :i). <) v resnici čarobna, prekrasna svetloba, katera obseva večer — na delili — tako bogatega in slavnega življenja. (J naj večer življenja še dolgo, prav dolgo —- do biserne maše in dalje Vam žari. a za njim nastopi Vam večno spomladanski, najkrasnejši dan v sv. nebesih. Srčno Vam to želimo vsi in v goreči molitvi prosimo Boga. da nas usliši. kakor tudi. da milostno vsprejme zahvalno daritev, po katerej hrepenite kot jelen po studenčnici v zahvalo ljubemu Bogu za vse Vam podeljene dobrote, pevajoč s pevcem kraljevim: ..Hvali Gospoda moja duša in vse. kar je v meni. njegovo sveto ime. Hvali moja duša Gospoda in ne zabi njegovih dobrot.1' . Ps. 1U2. 1. 2 . — Amen. Peruti Jc. Luvrenčlr. Otrok in rožni venec. Bilo je tedaj, ko so na Francozkem v Parizu divjali in grozovite reči počenjali brezbožni revoluci- jonarji. Zaprli so v ječo in usmrtili vsakega, ki je bil zvest svoji veri in vladarski hiši. Tudi stariši male. jednajstletne Julije Janau (reci BŽanoa) so bili odpeljani v ječo. Neki zlobnež jih je obdolžil, da so vneti katoličani, in to je bilo tačas zadosten vzrok, da so koga obsodili in usmrtili. Julija se je bridko jokala; ostala je doma v hiši s staro postrežnico in v strahu in obupu pričakovala. kaj se bole zgolilo z očetom in materjo. V svojem smrtnem strahu je molila rožni venec ves dan. da bi se Marija, mogočna priprošnica. usmilila njenih nesrečnih starišev in jih rešila iz ječe. Rožni venec moliti so jo naučili dobri stariši, in še zadnji trenutek pri ločitvi jo je opomnila pobožna mati, da naj ne pozabi moliti te mogočne molitve. nO:rok," rekla ji je že preje dostikrat mati, „če bodeš kedaj v nevarnosti in nesreči, moli rožni venec, in gotovo te bode Marija uslišala" Pobožno dekletce je klečalo in goreče molilo k Mariji, kar stopi v sob) član revolucijske stranke. Surovi človek je Intel po hiši preiskovati, če je še kdo, da bi ga peljal k sodišču. Ko ga deklica zagleda, prestraši se zelo, a njen mili in nelolžni pogled omeči neusmiljenega moža. da jo prijazno vpraša: „Kaj delaš tu?4 „Molim rožni venec za stariše." „Rožni venec?" „Da. rožni venec, da bi se skazala njih nedolžnost." In pri teh besedah je deklica milo zajokala proseč z povzdignjenimi rokami pomoč za svoje stariše. Marija je pomagala. Ta mož, ki je že toliko nedolžnih ljudi spravil pred sodišče, omečen je bil mahoma. Na lahko prime deklico za roko, pogladi jo po glavi ter jo mirno in prijazno vpraša: „In ti misliš, da kaj pomaga tvoja molitev?4 „0. da d a." mu odgovori, „zakaj mamica me je tako učila, in mamica ne laže." Surovi človek je bil do cela ginjen. Usmilil se mu je nedolžni in zapuščeni otrok. „Torej misliš, dobri otrok, da so tvoji stariši nedolžni?" BGotovo, saj niso nikdar nič slabega storili" .Dobro, poskrbel bodem. da jih oprostimo." Deklici se obraz zjasni, in ne ve, kako bi se zahvalila možu za toliko prijaznost. Jecljaje govori: „ Dragi gospod, prosim, prosim, rešite ljube mi stariše, ki po nedolžnem trpe! Uslišite mojo prošnjo!" Nato je mož odšel. Čudno mu je bilo pri srcu, da še nikdar ne tako. Pobožni in zapuščeni otrok ga je omamil Tega dogodka ni mogel pozabiti. Kar je deklici obljubil, je tudi storil. Ker je bil važen član revolucijske stranke, posrečilo se mu je kmalu osvoboditi Julijine stariše. Julija in njeni stariši so zopet uživali zlato svobodo. Zahvalili so se Bogu in Mariji za pomoč, in odslej so še raje molili rožni venec, čegar molitev je je bila tako čudovito rešila. * * * Mili Slovenori! Po mestih in po deželi se v večernih urah tolikrat razlegajo v sijajnih in priprostih družbah mile slovesne popevke. Prav, — privoščimo vam tega — le razlegajo naj se vam v veselje in vam v izobrazbo — da so le poštene vs e b i n e. — A sestre Slovenke in bratje Slovenci, verjemite tem besedam: Lepše pesmi je pa vendarle ni v večer, nego vam je skupna molitev rožnega venca pred vašim počitkom. Skozi vaša vrata in skozi vaša okna se razlega na ulico vun ginljiveje še kot je ktera si bodi vaših najvznešenejših pope vek. A. M. Srednje šole, zlasti gimnaziji. V srednje šole stopajo dijaki iz ljudskih šol, ter se potem poučujejo in pripravljajo za visoke šole. Pa tudi že iz gimnazijskih šol lahko prestopijo k različnim stanovom Tako iz 4 šole v razne cerkvene redove, ali pa na vadnico in učiteljišče, kjer postanejo učitelji ljudskih šol I? 6 žole je dovoljen prestop v veterinarno ali živinozdravniškj šolo. Iz 8 šole dijaki lahko gredo k državnemu knjigovodstvu ali pa na pošto. Dijaku se pa po dovršeni maturi odpro vrata na vseučilišče in bogoslovje. — Na gimnazij u se predavajo razni oredraeti. kakor ve-ronauk. računstvo, naravoslovje, fizika logika, psihologija, zemlj^pisje. zgodovina, zlasti pa razni jeziki: stari jeziki, to je grščina in latinščina ali klasični jeziki pa tudi novi jeziki, slovenski, nemški i. dr. Pouk in izobrazba je strogo znanstvena, torej so se take šole imenovale humanitarne. Pouk na realkah1) ali na rečnih šolah je bolj praktičen za vsakdanje, dejansko življenje. Tu se poučuje zlasti risanje, računstvo, fizika in drugi predmeti, v jezikih je pouk bolj splošen. Razloček mej gimnazijo in realko je precej velik Neki artilerijski Častnik, ki je bil tudi jurist. označuje razmerje takole: „Pri našem regimentu je bil tehnik, katerega je težko stalo pojem razlagati in definicijo sestaviti. In ako gimnazijalec prestopi na tehniko, lahko nadkriljuje druge tehnike vsled filozofije izobraženosti ker hitreje dobiva pregled —Zanimivo bode za mersikoga, da izve število učiteljskih moči. Leta 1897 je bilo v Avstriji na visokih šolah 1G30 učiteljev, na srednjih šolah 5000; na vadnicah 1670. na ljudskih šolah 66.000 in na obrtno strokovnih šolah 0370 Dijakov je bilo na ljubljanskem velikem gimnaziju leta 185C 384, 1 1862 pa celo 67.3, notabene pod vodstvom Jan. Nečaseka. a leta 1863 pod Mitteisom le 617. Zdaj so pač tri gimnazije obsegajoče prav tiste šolske okraje; namreč veliki nemški gimnazij, sle venski gimnazij v Ljubljani, in novi veliki gimnazij v Kranju. Prvi je imel 1. 1899 618 dijakov.2) drugi 232, tretji pa 382, vse tri skupaj 1232 dijakov. Torej je zdaj še enkrat toliko gimnazijcev, kakor jih je bilo 1. 1863 Vsem tem ne bo mogoče študij dovršiti in boljše službe dobiti. Leta 1855 se je oglasilo 175 dijakov za prvo šolo; izmed teh jih je pri vsprejemnem izpitu propadlo 4U: iu izmed onih 135 vsprejetih jih je naravnost to je reeta via 38, to j3 28°<0, prišlo v osmo šolo. V sedanji dobi pride jih le 11% v osmo šolo. Te številke glasno govorč in veliko povedo. Oni 40 propadli dijaki so potem šli k kmetijstvu, kupčijstvu, rokodelstvu in obrtništvu. Se ve, da jih je tudi izmej onih dijakov, ki so študirali gimnazij, v ') Realko obiskujejo dijaki bodoči inženirji, železnični uradniki, kupci in obrtniki. ') V šolskem letu 1900 se jih je sem vpisalo »>65. poznejših razredih, precejšne število izstopilo radi slabega vspeha in so tvorili tako zvani učeni proletariat, postali so često vsakdanji pisarji-dninarji. Trkali so dostikrat kot službe iščoče osebnosti. A dandanes je vsprejemni izpit silno lahak. le malo dijakov je zavrženih, zato jih pa toliko več odleti v poznejših šolah. Nekateri že izstopijo v drugi ali tretji šoli; ti še večinoma postanejo kmetovalci, rokodelci i. dr. A če dijak iz 4. 5. ti šole izostane, tak ne poprime več za ročno delo, jesti hoče že boljši kruh in iz teh se rekrutira sedanje zelo številno učeno postopa-štvo in to je veliko zlo sedanje družbe. In če je kje kaka boljša služba razpisana n. pr: kan-celistova, precej je 20 in še več kompeteotov. Po našem menenju naj bi se vsprejemni izpiti poostrili,31 in potem se bo le zmanjšal učeni proletarij^t, zmanjšale pa se bodo tuli skrbi in stroški starišem in drugi stanovi n pr. kmetijski, rokodelski in obrtniški b^do imeli dovolj naraščaja. Študije na gimnaziju so težke in stroški čedalje večji. Letos je na ljubljanskem velikem girnnnziju 71 dijakov delalo maturo ali zrelostni izpit; in dasi veronauk ni več predmet maturi, padlo je 20 dijakov. Kako težka je bila pač matura pred 30. ali 40 leti. ko so morali dijaki prav iz vseh tvarin. le iz filozofije ne delati mature. Neki dijak se je ves ted^n vsak dan po 4 ure učil veronauka za maturo. In ven iar je takrat v primeri precej večje število dija>ov naredilo maturo Vse tišči v latinske šole, ni pa vsak dijak za te šole. Zato hočemo podati krščanskim starišem nekatera pojasnila glede potrebne sposobnosti dijakov. — Prvič mora biti dijak latinskih šol nadarjen, kajti te študije so težke in veliko zahtevajo profesorji od dijakov O tej reči bodi inerodajna izjava učitelja v ljudski šoli glede nadarjenosti di-jakove. Sledeči izgled naj to pojasni Duhovnik je nagovarjal stariše nekega dečka, ki se mu je videl priden in nadarjen, naj ga dajo v latinske šo;e Sta-riši, dasi niso bili imoviti. so v to dovolili Dijak je študiral, pa je z veliko težavo prišel do pete šole. Postal je pjtem učitelj. Njegov učitelj v ljudski šoli pa je dejal: Zakaj ste ga dali v latinske šole, vsaj ni bil dovolj nadarjen. — Drugič mora d'jak imeti veselje do učenja; nadarjenost sama ne zadostuje In čemu dijaka siliti v latmsk-i š >le, ako se noče učiti; sila ni nikjer in nikoli mila A ko se dijak noče učiti. n«j ga dajo njegovi starši učit se kakeg-i roko delstva. obrti ali pa kmetijstva, in naj dela z rokami, in si tako služi svoj kruh. — Tretjič naj bo dijak lepega vedenja Spriden dijak ni za šole. on bi le druge pohujševal, in iz šole bode izključen, kakor se često dogaja. — Četrtič je treba za šolanje tudi zadostnih gmotnih po tn očkov; kajti dandanes je visoka stanarina, draga je obleka, bukve sila drage in šolnina neprimerno visoka. Res je sicer, da se sprejemajo v Alojzijevišfe, katero je vstanovil in bogato založil milostni škof Anton Alojzij Wolf, zelo nadarjeni in pridni sinovi revnih starišev zastonj ali pa tudi le za malo plačo. Tudi dobrotniki veliko storijo v prospeh dijakov — n. pr. dijaške kuhinje. V Kranju pod vodstvom dr. Šavnika, c. kr. okr. zdravnika in dr. Perneta, gimn. profesorja, ona v Ljubljani, pod vodstvom kanonika Kalana; v Novem Mestu pod vodstvom gimn. kateheta Marinka. — Če tudi pade Peter ali Pavel, sin bogatašev ali beračev, sin imenitnih ali priprostih starišev. Tudi gimnazijska vodstva v Kranju, vLjnbljani in v Novem Mestu na klanjajo dijakom obilne podpore iz podpornega zaklada in od prispevkov dijaških dobrotnikov. Mnogi dijaki dobivajo ustanove; se ve, da so to posebno pridni dijaki ali pa oni, ki so v sorodstvu z ustanovniki. Mora se reči, da se zdaj silno veliko stori v podporo dijakom, veliko več kakor pred desetletji Vender se starišem ni edino na te podpore zanašati. — Ko so se stariši odločili sina dati v šole. naj tudi gledajo na to, da mu preskrbijo dobro in primerno stanovanje. Stanovanje bodi zdravo za telo pa tudi ne sme biti nevarno za dušo. V tem oziru je bilo v prvi polovici tega stoletja v Ljubljani prav dobro preskrbljeno. Mestni magistrat se je zato zelo brigal in je pošiljal komisijo, ogledovat dijaška stanovanja, ali zadostujejo in odgovarjajo v vsakem oziru Na čelu tej komisiji je bil g J, Kosti, magistratni svetnik in oče St. Jakobskega župnika preč g. Gustava Kostla. Pozneje se je to popolno opustilo. Zelo je želeti, da bi se po mestih, kjer so srednje šole, take komisije zopet oživile, ki bi pregledovale dijaška stanovanja — Našle bi marsikatero ne-priliko, škodljivo zdravju dijakov, pa tudi kvarljivega v moralnem oziru bi bilo odkriti. Kakor je bilo že prej omenjeno, deluje na srednjih šolah 5000 profesorjev. Oi profesorjev zahteva država veliko znanstveno izobraženost v strokah, katere so si izvolili. To morajo dokazati pri jako strogih izpitih. Vrh tega morajo biti vešči peda gogike in didaktike ter filozofije. In še le potem, ko se je vlada prepričala o njihovih moralnih in državljanskih in patrijotičnih vrlinah, nastavljeni so po službah, kjer jim je mladina izročena v pouk in iz-gojo. Veliko si profesorji prizadevajo svojo tvarino ali predmet umljivo jasno in zanimivo razlagati. To pa se ne posreči vsakemu, dasi so vsi učeni, kaiti po besedah sv. Pavla ti. Kor. 12, 2 — 11) „je enemu dano po Duhu govorjenje modrosti, enemu pa govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu enemu mnogoteri jeziki, enemu razlaganje govorov.14 — Posrečilo se bode učitelju umevno razlagati tvarino, kateremu je dano od sv. Duha; katerega naj za to prosimo po besedah sv. Jakoba apost. I. 5—6. „ Ako pa kdo izmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga, kateri daje vsem obilno in ne oponaša — in mu bo dana." — Tak mož je bil Jan N ečase k. vod ija ljub Ijanske gimnazije do I. 1862 .Danica" je 2e v št. 32. t 1. nekaj o njem omenila Danes naj sledi obširnejše poročilo, da postavimo časten spominj temu možu. ki si je za Slovence nabral toliko zaslug On je ljublj. gimnazij tako vodil, da se je dvignil glede števila in napredka dijakov do prvega v Avstriji. Bil je profesorjem vzoren vodija, dijakom pa skrben oče. Rast mu je bila sila visoka, postava ponosita. Obličje resno, a tudi milo. Bil je mož plemenitega značaja, katerega so profesorji respektirali (nekateri se ga celo bali), dijaki pa zelo sooštovali in ljubili. Predaval je dijakom logiko in psychologijo (dušeslovje), težko in samo ob sebi suhoparno tvarino. Nečasek je razlagal ta predmet tako umljivo. jasno, temeljito in ob enem tudi zanimivo, da so dijaki radi in pazno poslušali ter se že * šoli priučili skoraj vse tvarine. Njegov spomin bode blagoslovljen v Slovencih. K začetku šolskega leta pa bodi učiteljem in nčencem vodilo tale molitev sv. cerkve: ,0 Bog, ki si srca vernih s razsvetljenjem sv. Duha učil, daj nam v ravno istem Duhu pravo umeti in vedno ra-dovati se v njegovi tolažbi." Pridi sv. Duh, napolni srca svojih vernih in vžigaj v njih rgenj svoje ljubezni — tako se je molilo in pelo v začetnih Božjih službah za srednje šole tudi letos. Župnik A. K. Evharističen shod v Lurdu. Od dne 7—U. avgusta se je sešel v Lurdu1) znamenit evharističen shod, to je shod v počeščenje Jezusovega presv Rešnjega Telesa. Ta shod se je vršil pod predsedstvom kardinala in nadškofa iz Reimsa Langenieux ob vdeležbi mnogih drugih škofov in vpričo vernih raznih dežel in narodnosti Dne 7. je pri slovesnem vsprejernu, katerega se je udeležil tudi mestni zastop, kardinala pozdravil generalni vikarij iz Tarbes v ime bolnega tamošnjega milost, škofa. V rožnivenški cerkvi je bil potem blagoslov, pri katerem je kardinal sošlece nagovoril. Glede zborov in delovanja shoda to le posnamemo: V seji prvega odbora je bilo poročilo o vvedenju bratovščine najsv. zakramenta in večne molitve, in o evharističnem gibanju na Španskem V tej seji se je predložila zasnova o mejnarodni zvezi za ponočno molitev pred sv. R Telesom V prvem občnem zboru je kardinal govoril o zborovanju v Jeruzalemu in o njega vspehu glede zedinjenja cerkva, kakor tudi o vplivu evhari-stičnih naprav na krščanske narode Smer in vsebina govoru je bila ta: Le Marija in evharistija otmeta krščanske narode. — Prednik misijonarjev v Lurdu je poročal o češčenju sv. Rešnjega Telesa v Lurdu. kjer se leto in dan do G milijonov ljudi obhaja — Pri drugem obenem zboru je poročal dr med Bncen<;ijeva družba. b) Posebni nameni: 6.) Sv. Branon. Kartuzijanski red. Duh samozatajevanja in pokore. Naraščaj redovnikov Indijski misijoni. 7) Sv. Ta|lda, spokornlca. Rešilni zavodi m sirotišnice. Ženska mladina v nevarnosti. Milost stanovitnosti pri spreobrnjencih! *.) Praznik materinstva naše ljube Gtspe. Zaupanje v materinsko ljubezen Marijino. Marijanske kongregacije. Več krščanskih mater v stiskah. 9.) Sv. Lndovlk Bertrandskl. Dominikanski red. Katoliik apologeti in profesorji na vseučiliščih Obvarovanje akad. mladine pred dvobojevanjem in nravno pokvarjenostjo. Hvaležnost za dobro letino. 10.) Sv. Frančišek Borgljskl. Družba Jezusova. Spoštovanje do najsvetejšega zakramenta in sprava za božje rope. Krščansko življenje na dvorih. 11.) St. Placl dl J a, devloa. Obvarovanje mladeniške nedolžnosti v mnogih nevarnostih Slaba znanja Posli v slabih tovarišijab. 12.) St. Maksimilijan, škof. Avstrijski škofje. Ohranjenje katoliške \ere in odkfno zagovarjanje pravic svete cerkve. -V. Zahvala: Prijetno dolžnost imam. da se v »Danici«, kakor sem obljubila, M Devici Mariji sr*"no zahvaljujem, ker sem bila na njeno pripro