KOPER
POSTOJNA
NOVA GORICA
KRANJ
JESENICE
LJUBLJANA
VELENJE
CELJE
KOČEVJE
NOVO MESTO
KRŠKO
MARIBOR
PTUJ
MURSKA SOBOTA
6
8
3
161
5
13
9
7
2, 3, 
4, 8
PTICE NAŠIH KRAJEV
// Al Vrezec, Jurij Hanžel
STEPSKI LUNJ  
(Circus macrourus)
Ljubljansko letališče 
Jožeta Pučnika se kaže kot 
pomembnejša selitvena točka 
ujed, očitno tudi redkejših 
vrst, kakršen je bil stepski lunj 
marca 2015 [BLAŽIČ, B. (2015): 
Acrocephalus 36 (166/167): 187].
foto: Jure Novak
MOČVIRSKA  
UHARICA  
(Asio flammeus) 
Verjetno prvo dokumentirano 
prezimovanje v Sloveniji, ko so 
na Ljubljanskem barju v zimi 
2015/16 skupaj prezimovale 
vsaj štiri ptice [ŠERE, D. 
(2015): Acrocephalus 36 
(166/167): 188−189].
izvirni foto: Dare Šere
KOZAČA  
(Strix uralensis)
Kozače zasedajo gnezdilnice v 
Sloveniji manj pogosto kot drugje, 
saj je zasedenih vsega 29 % 
gnezdilnic, ptice pa vsaj v gorskih 
gozdovih začnejo gnezditi dokaj 
pozno, med 15. 3. in 21. 6., kar je 
bilo večji del ugotovljeno na Krimu 
pri Ljubljani [VREZEC, A. (2016): 
Raptors Conservation 32: 8−20].
izvirni foto: Al Vrezec
KOSEC  
(Crex crex)
Gnezditveno razpoloženi 
samec, obročkan junija 2013 na 
Planinskem polju, je bil ponovno 
ujet junija 2014 na Češkem, kjer 
je verjetno tudi gnezdil [VREZEC, 
A., FEKONJA, D., DENAC, K. 
(2015): Acrocephalus 36 (166/167): 
145−172].
foto: Ivo Božič
LAŠKI ŠKRJANEC  
(Melanocorypha calandra)
V maju 2015 so se vsaj tri ptice 
zadrževale pri vasi Dragonja in v 
Sečoveljskih solinah. So morebiti 
celo gnezdile [ŠERE, D. & 
SOVINC, A. (2015): Acrocephalus 
36 (166/167): 190]?
foto: Borut Rubinić
VELIKI SRAKOPER  
(Lanius excubitor)
Na Ljubljanskem barju je 
med letoma 2008 in 2013 
prezimovalo od 51 do 67 velikih 
srakoperjev, ki so se večinoma 
držali travnikov in manj njivskih 
površin [KOCE, U. (2015): 
Acrocephalus 36 (166/167): 
133−144].
foto: Branko Brečko
RDEČENOGA POSTOVKA 
(Falco vespertinus)
V maju 2015 smo bili priča invaziji 
rdečenogih postovk, med katero 
se je prek Slovenije selilo najmanj 
4.000 ptic, največ ptic pa je bilo 
opaženih na Cerkniškem jezeru in 
Ljubljanskem barju [HANŽEL, J. 
(2015): Acrocephalus 36 (166/167): 
179−183].
foto: Gregor Bernard
ZALIVSKI GALEB  
(Chroicocephalus genei)
V letu 2014 je bil ta redki galeb pri 
nas opazovan kar štirikrat, dvakrat 
v Škocjanskem zatoku ter na 
Ljubljanskem barju in zadrževalniku 
Medvedce [HANŽEL, J. (2015): 
Acrocephalus 36 (164/165): 45−55].
izvirni foto: Dejan Bordjan
1 2
87
5
6
3 4
Svet ptic 02, julij 20164
KOPER
POSTOJNA
NOVA GORICA
KRANJ
JESENICE
LJUBLJANA
VELENJE
CELJE
KOČEVJE
NOVO MESTO
KRŠKO
MARIBOR
PTUJ
MURSKA SOBOTA
10
14
11
12
8, 15
Naslov za kopije objavljenih prispevkov:
Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije,  
Prešernova 20, p.p. 290, SI-1001 Ljubljana 
e-mail: avrezec@pms-lj.si
Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst:
Jurij Hanžel, Komisija za redkosti,  
DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana  
e-mail: jurij.hanzel@gmail.com 
Obrazec za opis opazovanj  
redkih vrst:
www.ptice.si/images/stories/ 
slike_novice/2010/obrazec_si.doc
KAPUCASTI ŽAGAR 
(Lophodytes cucullatus)
Drugi podatek za Slovenijo – 
samica te tujerodne race je bila 
aprila 2016 opazovana na Šaleških 
jezerih [Komisija za redkosti – vir 
podatka: A. Bolčina, J. Gojznikar, 
R. Kraševec, B. Vrhovšek]. 
foto: Don Delaney
PUŠČAVSKI TEKALEC  
(Cursorius cursor) 
Prvi podatek za Slovenijo – v 
graškem muzeju Joanneum hranijo 
najstarejši dokumentirani primerek 
iz Slovenije, ki je bil ujet novembra 
1892 v Šentjanžu na Dravskem 
polju, muzeju pa je ptico daroval 
sam Othmar Reiser [ALBEGGER, E. 
(2015): Acrocephalus 36 (166/167): 
173−178].
izvirni foto: Michael Tiefenbach
BELOPERUTI  
KRIVOKLJUN  
(Loxia leucoptera) 
Prvi podatek za Slovenijo – iz 
velike invazije krivokljunov v 
letih 1889−90 hranijo v graškem 
muzeju Joanneum samca, ki 
je bil decembra 1889 ujet pri 
Mariboru, kar je tudi najstarejše 
znano pojavljanje vrste v 
Sloveniji [ALBEGGER, E. (2015): 
Acrocephalus 36 (166/167): 
173−178].
foto: Sigmundur Asgeirsson
MOŠKATNA  
BLEŠČAVKA  
(Cairina moschata)
Ta tujerodna raca je v Sloveniji 
zopet gnezdila, saj je bila 
septembra 2015 na ribniku 
pri Hotinji vasi opazovana 
vodeča samica s sedmimi 
mladiči [BORDJAN, D. (2015): 
Acrocephalus 36 (166/167): 
186].
foto: Dejan Bordjan
RIBJI GALEB  
(Ichthyaetus ichthyaetus)
Ponovno, sedaj že šestič, je bil 
ta veliki galeb opazovan pri 
nas, in sicer na zadrževalniku 
Medvedce, kjer se je 
zadrževal od marca do aprila 
2014 [HANŽEL, J. (2015): 
Acrocephalus 36 (164/165): 
45−55].
foto: Jure Novak
BELOHRBTI DETEL  
(Dendrocopos leucotos)
Redek podatek iz Posavskega 
hribovja – en samec je bil 
oktobra 2015 opazovan na 
Velikem Kozjem blizu Zidanega 
Mosta, od koder so doslej 
znani le posamezni podatki o 
pojavljanju vrste [Komisija za 
redkosti – vir podatka: Matej 
Gamser].
foto: Aleš Jagodnik
ČRNA ŠTORKLJA  
(Ciconia nigra)
Čeprav običajna selitvena pot 
evropskih črnih štorkelj poteka prek 
Bosporja ali Gibraltarja, se je Franček, 
prva telemetrijsko spremljana 
štorklja pri nas, med avgustom in 
novembrom 2014 selil iz Slovenskih 
goric prek  Jadrana, Sicilije in 
Sahare do prezimovališča v Nigeriji 
[VREZEC, A., FEKONJA, D., DENAC, 
K. (2015): Acrocephalus 36 (166/167): 
145−172].
foto: Ivo Božič
SMRDOKAVRA  
(Upupa epops) 
Na Goričkem smrdokavre lovijo 
svoj plen, pretežno bramorje, 
ogrce hroščev, gosenice 
metuljev ter ličinke dvokrilcev, 
večinoma na košenih travnikih 
in travnatih dvoriščih z nizkim 
rastjem [PODLETNIK, M. & 
DENAC, D. (2015): Acrocephalus 
36 (166/167): 109−132].
foto: Dare Fekonja
9 10
14
15
16
11 12
13
Svet ptic 02, julij 2016 5