ZVEZA SLOVENSKIH KLUfcOV VUTNIKfl MEiL(l>®yM*g(L p M ULUbA Glasilo Članov 5. K. Melbourne, Vic, - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir. - Naslov uprave Kluba: 153 Essex St., Pascoe V/ale, V/f c. - Telefon: FL 6466 - Za urednisto odgovarja tajništvo MELBOURNE, JUNIJ i960 D P A Al! »v ,, S*IK« IM OT,MU?raVa SKM vabi vse ST0Je člane, ki so v posesti članske izkaznice SKM m imajo poravnano letošnjo članarino na --------------—..A. M^J^ J^u J. C, V iiCIUU XI w, vdano ki bo y v nedeljo dne 3. julija t.l. v dvorani poleg cerkve svetega Alojzija v Burniey-u po slov. sv. maši. Uprava SKM blagohotno opozarja vse člane, da izpolnijo svojo dolžnost do lastne ustanove in_sg_vLEolnem številu udeleže tega najvažnejšega vsakoletnega, dogodka v našem društvenem življenju. 5 *------ _ Ha podlagi klubskih pravil si člani ob tej priliki svobodno volijo novi odbor m ga postavljajo od trenutka izvolitve pa do razrešnice na krmilo svoje ustanove. Kdo ima pravico voliti in kdo voljen biti? Izvleček pravil nanašajoč se na pravice članov pravi; IV. PRAVICE III DOLŽNOSTI ČLANOV 5. a) Redni člani imajo pravico udeležbe na vseh sestankih in prireditvah kluba in odločanja o zadevah kluba po določilih ter VOLITI in VOLJENI BITI v Upravo kluba in se posluževati vseh klubovih udodnosti . . . Za REDNE člane SKM se smatrajo vsi oni rojaM-nje, ki so v posestj samske ali družinske izkaznice SKM in imajo poravnano članarino vsaj do dneva skupscme 0 , Pravico voljeni bi ti ima^ vs^tisti člani-ice, ki so iznolnili pognie oedanje Uprave SKM ki so bili objavljeni v majski številki 'vfet^T^TItra-^^^^^ kluba poroča" in dosedanji člani Upravnega odbora Slov- Upravni odbor SKM je sklenil, da bo na dan skupščine dne 3. julija t.l. pred pričetkom nudil udeležencem skupščine potreben prigrizek in pijačo. Melbourne, dne 26. junija i960. Za Upravo SKMs Srečko KOŠIR predsednik klubov TlZlt f «wneBecnik. Izdaja ga Uprava SKM kot glasilo Zveze Slovenskih p! V J opremlja akademski slikar France Benko, loS Park St. Moonee Ponds, ic, tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, 153 Essex St. Paècoe Vale. O slovenskem klubu Vsakdo ve, da nedaleč od Melbourna ob morju leži GEELONG, ki je prednedav-nim bil še trg. V današnjih dneh pa se razvija v enega največjih industrijskih krajev v Avstraliji. Sam Geelong šteje okoli looooo prebivalcev. Predvsem ima razvito industrijo avtomobilov, poljedelskih strojev, cementarno, rafinerijo nafte, tekstilno industrijo in še druge. Poleg tega je Geelong tudi važno morsko pristanišče. Prekrasna obala kot lepe izletne točke kot Lome, Torquay in Oueenscliff privlačujejo brezštevilne obiskovalce in turiste. Povsem je razumljivo, da mesto z vsemi temi okolnostmi vsrkava mnogo novona-seljencev. Tako je nastala v Geelongu SLOVENSKA ETOTA, ki šteje preko osemdeset članov, mišljeno družin. Število samcev je pa zelo težko ugotoviti, ker se stalno menja. Prihajajo in odhajajo. Vsekakor je pa ta enota postala tako močna, da je organizirano kulturno življenje Slovencev v Geelongu postalo neobhodno potrebno. To potrebo so Slovenci uvideli že davno in pred štirimi leti osnovali SLOVENSKI KLUB GEELONG - organizacijo osnovano izključno v kulturno prosvetne namene. Minila so že štiri leta, odkar obstoja Slovenski klub v Geelongu, njegovo delo v omenjeni dobi je bilo dovolj pestro in dovolj težavno. Klub prireja vsak mesec plesno zabavo. Vsako leto priredi tudi Miklavževanje za ockroke. Kulturne prireditve pa so bolj redke in tudi bolj skromne. Da bi se delo kluba nemoteno nadaljevalo, kakor kulturno življenje plodnejše, je poleg požrtvovalnih Članov neobhodno potreben prostor» Slovenski klub Geelong je v ta namen kupil zemljišče, kjer namerava v kratkem času začeti z gradnjo provizorija^! Imeli bi svojo streho, pod katero bi se zbirali k sejam, kjer bi lahko imeli vaje, tu bi se lahko zbirali šahisti, kekljaci in balinarji, ljubitelji namiznega tenisa itd. Postavili bomo kekljišče in prostor za balinanje. Klub razpolaga tudi z nekaj knjigami, kat-; re bi se uredile v malo knjižnico in sčasoma bi seveda knjige dokupovali. To so prvenstvene stvari, katere bi zadovoljile trenutnim potrebam Geelonških Slovencev. Prvenstveni namen je torej gojiti slovenske kulturne vrednote ter ohraniti naše slovenske tradicije. Ena najvažnejših in.najlepših tradicij v zgodovini Slovencev je bila ljubezen do domovine ter visoka narodna zavest naših prednikov, katerim se imamo edino zahvaliti, da imamo danes to kar imamos slovenski jezik. Ohranili in razvijali so ga s težavami, bili so večji del pod tujo oblastjo, potujčevani. Močna narodna zavest pa je naš jezik ohranila, ga izpopolnila in obogatila, narod pa si je prav v tej borbi za obstanek malih narodov zapisal častno mesto v knjigi zgodovine. Ce hočemo gojiti slovenski jezik in slovenske tradicije, moramo v prvi vrsti gojiti in dvigati narodno zavest. To vpoštevajmo prav sedaj, ko Slovenski klub v Geelongu stoji na zadnji etapi pred postavitvijo svojega kulturnega središča. Društvo seveda ne razpolaga z dovoljnimi denarnimi sredstvi za dograditev o-menjene zgradbe zato je organiziralo NABIRALNO AKCIJO. Nekatere Slovence v Geelongu so nabiralci že obiskali, drugi bodo še$ ko pa bo nabiralna akcija zaključena, bo objavljeno posebno poročilo o izidu akcije imena darovalcev ter zahvale, ^ Prav zato, ker smo tako daleč od materine domovine - naše domovine, ohranimo v naših srcih zavest, DA SMO NJENI SINOVI . Kulturno središče nam bo posredovalo del domovine, omogočilo nam bo izpolnitev našega poslanstva, zato je to neprecenljive važnosti, POMAGAJMO TOREJ VSI IN Z VSEMI MOČNI K NJEGOVI URESNIČITVI t „ „ M. Hrib, kulturni referent za SKG v PISMO TAJNIKA SLOVENSKEGA KLUBA GEELONG UREDNIŠTVU. V pismu dostavljeno Vam pošiljam dopis našega referenta za kulturo g. Marjana Hriba in prosim za objavo če mogoče še v tej številki. Obenem pa prosim če objavite še sledeče s Pred nedavnim smo dobili od tukajšne občinske uprave dovoljenje za gradnjo našega skormnega "SLOVENSKEGA. DOMA". V ta namen je bil sklican širši sestanek vseh članov Slovenskega kluba Geelong, Sestanek se je vršil dne 5. junija v občinski dvorani v North Geelongu, Kljub temu, da je bil sestanek dokaj slabo obiskan, smo sklenili po daljši debati, razglabljajoč o vseh težkočah, možnostih in ugodnostih, da BOMO ZGRADILI NA SASEM ZEMLJIŠČU V VISTULA STREET ZGRADBO V VELI OSTI 55 < z 30', KATERA BO SLUŽILA IZKLJUČNO ZA KULTURNO IZŽIVLJ1NJE TUKAJŠNJIH SLOVENCEV IN NJIH OTROK, To je drugi korak, ki smo ga napravili za NAŠ DOM. Prvi je bil nakup zem- (Dalje na naslednji strani) ljišča, drugi je končna določitev o zgradnji DOHA in tretji nabiralna akcija z začetkom gradnje. Maj ne bo nikogar med nami, ki bi stal ob strani in se ne odzval povabilu na sodelovanje in pomoč, ko bomo pričeli z zidanjem. Vsaka ura dela nam bo (ne nam odbornikom - NAM VSEM SLOVENCEM V GEELONGU) v korist in pozneje v zadoščenje, ko bomo želi sadove našega dela. Ne stojmo ob strani in ne dvomimo, da iz tega vsega ne bo nič. Pridne slovenske roko morajo in BODO postavile v Geelongu svoje lastno ognjišče, ki bo v ponos nas vseh in spomenik našega dela za slovenstvo našim zanamcem. Torej vsi veselo na delo in z gesloms ^ SL0GI JE M0g, „ ==_==_=======_====_====__________________=_________________5i_M£3ab1=Tajnik_SEG.======= pripis' OPOZABJ"MO VSE SLOVENCE V GEELONGU IN DRUGJE, DA JE NAŠ NOVI NASLOV NA 94 Kinnon Ave. BELMONT - GEELONG (Tajnik I. MEJAČ) Uprava Slovenskega kluba GEELONG xxxxxxxxxxxxxxxx^ blagajnik s.k.m. podaja poročila izleta in zabiv Finančno poročilo izleta v EILDEM dne l8. 4. i960 % Dohodki 2 I zdatki s Prispevki za prevozne stroske 83-5-0 75-0-0 Jedača in pijača . , 21-14-7 14-8-1-J- Stroški za parkiranje avtobusov 1-7-6 Čisti dobiček 14-3-H^ SKUPNE £ I04-I9-7 I04-I9-7 Melbourne 2. maja i960 Blagajniki V. Molan l.r. Finančno poročilo zabave "VINSKA TRGATEV" dne 23. aprile, i960. Dohodki s Izdatki s Vstopninski darovi 12o -10 -0 Jedača in pijača I09 -1-5 75-4 - lo Grozdje 6 -16 -6 6-0 -0 Dvorana, mize, garderoba 49-8 - 0 KL Orkester 25-0 - 0 s» Dovoljenje, vabila, poštnina -19 -11 - 8 Stroški prevoza in dekoracija lo -14 - 3 Čisti dobiček 50-9 - 2 Skupno £ 236 - ,7 - 11 236 - 7 - 11 Melbourne 5. maja i960 Blagajniks V. Molan l.r. Finančno poročilo plesne zabave dne 4. junija i960, Dohodki: Vztopninski darovi Jedača in pijača Dvorana, mize, garderoba Orkester Dovoljenje, vabila, poštnina Stroški prevoza, potrošeno blago Brejeto za prodano embalažo Čisti dobiček Skupno £ MELBOURNE 8. JUHIJ i960 I9I -13 - o I63-I-I 12 355-6-1 I zdatki s 99 -12 - o 48 -17 - o 25-0-0 17-9-2 15-8-5 148 -19 -6 355-6-1 Blagajniks Katja Spur Ženska, ki jo je Siang obiskala, je bila ena izmed tistih, ki iz črt na človekovi dlani uganejo njegovo usodo in v dimu dviga jočem se nad želj .-.vico, v kateri zgorevajo dehteče zeli, vidijo to, kar je prikrito očem navadnih ljudi, Siang ni prišla k njej, d?, bi poizvedovala o svoji usodi, njeno življenje je bilo za vselej povezano z življenjem moža, ki ga je ljubila, in hotela iz dima nad žerjavico spoznati njegove prikrite poti,., "Po vaših očeh vidim, da je vaše grlo bolno,"je rekla starka, ki se je razumela tudi na zdravistvo. Pazljivo si jeogledala mlado obiskovalko, preden je vzela v svoje roke njeno dlan in se zatopila v črte na njej„ "Crte tvojega življenja so podobne potem, po katerih je šlo mnogo ljudi," je spregovorila starka, "Bila si v hudi nevarnosti - vidim vojake oborožene in ti pretijo,.. Vidim, da se je voda v studencu tvojega življenja zbistrila, - vidim obraz moža in zraven črto, ki znova kali studenec tvojega življenja. Varuj se lažnjivih prijateljev, — nekdo, seje v tvoje življenje seme zla, ki pa ne bo še kmalu rodilo,,. In zdaj bom brala v dimu' " 'ti Vstala je in vrgla na žerjavico prgišče posušenih zelišč. Prijeten vonj je napolnil sobo o Starka je razširila roke in se zastrmela v kolobarčke plavega dima, Siang je negibno sedela na svoji blazini, ili so res v kolobarčkih, kateri se sučejo ,dvigajo in prelivajo drug v drugega, zapisana vsa pota moža, katerega je ljubila? "Vidim most in mnogo poti, ki gredo čezenj," je spregovorila starka. "Most z dvema lokoma prižganih lučic... vidim obraz žensk, ki prihajajo in odhajajo... na mnogih poteh očeta tvojih sinov vidim žensko svetle polti in svetlih las... oči moža so obrnjene proč od tebe, hčerka moja ,,, vidim srce moža, ki je kakor čajnica, v katero ptiha-jajo gostje in spet odhajajo,., varuj se ženske svetlih las"... -Vidim temnolaso dekle med številkama pet in deset.,, to je peti dan desetega meseca..." Siang je vstala. "Vse to utegne biti res ali pa tudi ne-" je trdo rekla, "ali je mogoče, da se kdaj zmotite;" "V možeh se redkokdaj zmotimo," je odvrnila starka. "Lahko bi ti povedal resnico o možeh tudi brez zelišč, ki sem jih sežgala na žerjavici." "Ali je nujno, da je ta, ki ga ljum, prav takšen, kakor so drugi?" je vraŠala Siang. "Mar misliš, da je voda izvirajoča iz studenca moškega bitja drugačna, če se imenuje Hsi Men in oni Ja Ma?" je z reskim glasom vprašala starka, Bato pa se je zravnala TV "Hočeš dober nasvet, ti, ki si 3e mlada?" pred mlado žensko in reklas Siang se je priklonila in starka je reklas "Misli pogosto na to, da so poleg tvojega moža na svtu še drugi možje ,ne boljši, ne slabši od njega - naprimer ljubeznivi prodajalec knjig Ceng Peng. Povabi ga kdaj, ko si sama, naj pije s teboj čaj in, Če bo hotel ogreti roke v bubah tvoje obleke, ne brani mu i" "Ženska sem in želim biti kot studenec,ki mu vidiš do dna!" je nejevoljno odgovorila Liang in odvrnila obraz od starke. Ta pa se je zasmejalas"Tedaj boš uganka, ki jo je prehitro rešil, nasmehnil se bo in šel dalje, kar je tudi že storil, kakor je zapisano v dimu... Poslušaj dober nasvets ko boš ob večerih sama, vezi opasico za prodajalca Cenga' Haprosi ga, naj se opaše z njo, ko ga bo Shi Men povabil k vama na večerjo. Imej svoje male skrivnosti pred svojim možem, kakor jih ima on pred teboj ! Baj ima knjiga tvojega življenja nekaj strani, o katerih naj tvoj soprog ničesar neve, kakor ima knjiga življenja strani, ki jih ti ne poznaš," "Hočem verjeti, da vse to, kar ste videli v dimu, ni re§s, in ne bom nikoli več prišla k vam'" je rekla Siang."Mož, ki ga ljubim, je boljši od drugih:" - "Tudi druge so mi govorile tako, pa vendar, kje so tisti boljši možje?" je rekla starka in v porogljivem nasmehu raztegnila svoja brezzoba usta. "Morda je to odvisno od ženske," je menila Siang. "Ženske so kakor otroci, ki zavijajo igračke v svoje pisane cunje' Ženskam so tak Sne igračke možje in kje je tista, ki bi hotela videti svojega moža takšnega, kakršen ( Konec na S strani) TEŽAVE V RAZVOJU DRUŽABNOSTI 1\A So ljudje, ki si laže razvijejo svojo družabnost, in ljudje, ki to teže dosegajo. Odvisno je to od tega, kako je človek sposoben stopiti v stik s svojo okolico in kako se odziva na njene vplives eni jih sprejemajo, dovolijo, da vplivajo nanje, da jim spreminjajo vpoglede na življenje in delo, se jim prilagode, ne pasivno, ampak na zavesten, aktiven način. Človeku, ki zavzema tak ustvarjalen odnos do vplivov iz okolice, se razvije družabnost v pravo smer in z njo tudi njegova družbena uspešnost, Ostali pa imajo s temi rečmi mnogo večje težave. V njihovi duševnosti so skriti neki nezavedni vzroki, ki jim branijo urediti si z okolico normalne odnošaje sožitja in prilagoditve. Ti stojijo s svojim življenskim okoljem vse življenje v borbenem odnosu. Mogoče je to vzrok, da so rastli v preveč s slepo roditeljsko ljubeznijo zasičenem okolju, ali pa so že kot otroci začutili zavračanje staršev. Oboji imajo v živijonski zrelosti zelo velike težave z razvojem družabnosti, torej s svojo prilagoditvijo okolici in sodelovanjem z njo, Erve moti v zrelosti pomanjkanje nekdajnega zaščitnega okolja, zato zahtevajo vso pozornost, kasneje tudi o-sredotoceno samo nase. Ker pa tega kasneje,ko se znajd.ejo že kot zreli ljudje sredi življenja in dela več nimajo, jim prav to izsliljevano obračanje pozornosti nase, moteče odmeva v rasti njihove družabnosti. Zopot druge pa moti prav obratno doživljanje z mladosti. Kakor pa se zaradi zavračanja staršev že kot otroci borili za "prostor na soncu", tako se navadno bo-rijo z vsemi in proti vsem za svojo afirmacijo v svojih življenskih okoljih tudi kas -neje. To jih pa zapleta v neprijetne odnose s soljudmi, Eosledice se negativno odražajo v razvoju njihove družabnosti. Eni kakor drugi se pogosto rešujejo v dve že omenjeni ekstremni obliki ponašanja? v samotarstvo in nasilnost ali diktatorsfcfo. V ti dve skrajnosti ponašanja jih lahko pripelje to, da se nikoli niso naučili "socialižirati" svojih motivov kar pomeniš da se niso nikòli naučili vsklajati svojih nagibov z nagibi drugih, ker si niso obrusili in osvojili oblik vedenja, ki bi jih še kot otroke družilo s prijatelji v igri in delu v soli ter izven njes niso se naučili umetnosti vskladanja in podrejenja svojih motivov motivom drugih, ker se niso naučili ob konfliktih razkrajati svoje sovraštvo do drugih in sovraštvo drugih do sebe. Čutijo se v vsem močno različne od ostalih. To pa jih začne pehati v samoto, odljudnost ali odtujenost ali pa v neizprosno borbo z okolico. Preko te borbe pa jih nese po ravni poti zelo rado v diktatorstvo in nasilnost^nad okolico. Ce govorimo o razvoju nedružabnosti pa še ne smemo misliti, da je družabnost "za vsako^ceno" vedno in v vsaki situaciji vrednejšakakor pa razne v razvoju družabnosti, Človek, ki si je iz družabnosti naredil zadnji cilj ali "fetiš" je gotovo bolj negativen, kakor oni, ki se teže prilagodijo svoji okolici. Prvemu je namreč kritični odnos do okolice, njenih zadržanj in vrednotenj deveta briga. Zato se hitro in slepo prilagodijo vsakemu okolju, se zlije s katerim koli ljudmi, med katerega pač zanese, se prilagodi hitro in z lahkoto njihovim konvencijam ,pa naj bodo družabno pozitivne ali pa ne :,ativne. To so navadno ljudje, ki hočejo veljati za vsako ceno vvsakem primeru, v kateregakoli jih slučajno naplavi življenje za družbenega in priljubljenega človeka. Zato se navadno brez vsakega pomisleka in kritičnosti udanjujejo v vse skupine, s katerimi pridejo v življenju v stik. Cilj jim je; vedno se in v vseh prilikah ujeti na noge kot maček. Kakšnim ljudem je družabnost "fetiš" .Ima pa ta oblika prilagajanja okolici in njenim raznovrstnim še jujše in in še bolj negativne oblike ponašanja, v okviru človekov:- borbe za družabnost in poklicno uveljavljanje... Ni pa potrebno o njih podrobneje govoriti, ker so dovolj znane! TEŽAVE V RAZVOJU DRUŽABNOSTI ŠE NISO VEDNO ZLO. Življenje kaže, življenjepisi velikanov duha in rok ter usode poštenih ljudi sproti dokazujejo, da oni, ki so doživljali ali doživljajo težave pri vživljanju v okolje in se^jim sociabilnost zato počasneje ter na bolj kritični bazi razvija, niso nič^manj družabno vredni, kakor oni, ki so sposobni čez noč se vskladiti z neko novo živijonsko in duhovno grupo. Prvim je namreč v ospredju vredno.'t stvari in osebna poštenost, zato se ne marajo povrsno^prilagoditi novim ljudem, novemu pritisku iz okolice, novim prilikam življenja, ker hočejo to vzkladitev z novim okoljem in novimi normami ponašanja ter delovanja doseči premišljeno in kritično, zaradi česar pa tudi potem za takšno svojo (Nadalj vanje na strani) Junij 1960» vi ra kl Pol leta je minilo od dogodka, ki je razburkal vso svetovno javnost zaradi presenetljive in neverjetne ugotovitve o uspešnem zdravljenju dosedaj neuzdravljive-ga raka z destiliranim petrolejem. Neštetim, ki so dotedaj trepetali od bojazni pred to najzahrbnejšo boleznijo, se je odvalil težak kamen iz srca in nova upanja so za-plamtela v mnogih neozdravljivo bolnih, ki so začeli uživati petrolej kot zadnje sredstvo, ki jim je preostalo, da si rešijo življenje. . , 1 vse to po slučaju, ki se je dogodil v Srbiji s tri žene, neozdravljivo bolne od raka in od katerih so zdravniki že dvigali roke, so pričele piti destelirani petrolej in - ozdravile. Poraja se vprašanje, ali je petrolej zdravilo proti raku ali ne? V vsakem slučaju morejo takšen odgovor dati samo strokovnjaki t.j. zdravniki in farmakologi. Naša dolžnostje, obvestiti naše bralce objektivno in preverjeno o slučajih in izkustvih onih, ki so tudi sami pričeli uživati petrolej po tem dogodku 5 Tri žene, ki so imele rak na maternici in so se svoj čas zdravile na Radiološkem instatutu v Beogradu, so po določeni kuri zračenja odšle domov. Čeprav se pozitivni znaki zračenja ne pokažejo takoj po zdravljenju, temveč kasneje - mesec, mesec in pol ali dva meseca - o omenjenih slučajih ni prišlo do izboljšanja niti mnogo kasneje. Se vec, bolnicam je postajalo vse teže in teže, tako, da je bila ena od njih ponovno premeščena v kragujevsko bolnico, odkoder pa so jo po nekaj dneh prepeljali domov, ker je bilo povsem jasno, da ji ni več pomoči. Zdravniki so ji prognozirali samo -> nekaj dni življenja. V tem trenutku je bolnica pričela piti destiliran petrolej, "'dvakrat dnevno po eno juhino žlico in po določenem času je nastopilo zboljšanje, kakor tudi pri ostalih dveh bolnicah, ki so v popolnoma brezuspešni situaciji pričele na isti način vzemati petrolej. Danes so vse tri popolnoma zdrave. In še več, na rednih kontrolah na vsakih šest mesecev je ugotovljeno, da so se rane popolnoma zacelile (epi-telizirale) in da je stanje zadovoljivo. Dejstva, ki jih bomo pričeli oblavljati danes pa prepuščamo svobodni oceni tako bralcev kot zdravnikov in medicinskih ustanov. Že takoj ob začetku pa upozarjamo na dejstvo, da petrolej sam po sebi lahko izzove rak, ker vsebuje neka kancerogena svojstva, kar je dokazal prof. Saltykov v Zagrebu z zdravljenjem petroleja v ušesno školjko podgane in se je ne tem mestu pozneje razvil tumor. Obstoji tudi nevarnost, da pričnejo vzemati petrolej tudi mnogi hipohondri, umišljeni bolniki od raka, kateri bi , morda, po nesreči lahko ravno s petrolejem izzvali rak. Zavedamo se važnosti tega vprašanja, zato bomo bralcem posredovali vse slučaje, za katere smo zvedeli v nadalnem razvojn dogodkov v gvezi z rakom. V vseh slučajih je preuranjeno dajati kakršnekoli sodbe, toda neke stvari so tako neobičajne, da jih ne moremo zamočati. Bolnica I.F. ima 63 let. Predpostavljali so, da ima rak na jetrih in je .bila podvržena operaciji. Kirurški poseg ni bil več potreben, ker se je rak že toliko razvil da je kancerozno tkivo zaprlo vse žolčne kanale, tako, da je vsa količina zolca se pričela, izlivati narvnost v kri. Situacija je več kot neizgledna, kajti ako jo ne bo dokončal sam rak, jo bo uničila težka zlatenica, ki se je pojavila kot sekundarna posledica. Bolnica je bila negibna brez vsakega apetita, z neredno stolico, z motno in krvavo "vodo". Brešel je šestnajsti dan, odkar je pila petrolaj into brez težave. Po vsaki žlici je pojedla rezino mandarine. Že tretji dan po novi "terapiji" si je zaželela sirovega zavitka. Apetit ji je postajal vse bolj in bolj izrazit. Nekega dne se je že sama počesala v postelji, čeprav jo je dosedaj česala hči. "Voda" se ji je zbistrila, stolica postala urejena. Bolniki za rakom na jetrih imajo karakteristični odpor proti mesu in mastnim jedem. Bolnica I.F. pa si je po krajšem času zaželela jesti meso in ni imela potem nobenih posledic. Pričela je jesti normalno in apetit si ji je boljšal iz dneva v dan* Po nekaj tednih je že sama vstala in se gibala po sobi braz kaktšnekoli pomoči. Iz vsega tega je razvidno, da. se je splošno stanje zdravnice očitno popravilo. Ali drugi slučaj s V.Š. ima rak na pljučih. Operativno zaprt in odprt, brez potrebe po kiiurškem posegu. Prepozno. Položaj zelo težak, brezupen. Nastopila je tudi metastaza.Mučijo ga strahoviti izbruhi besnosti in bolečine... Sesti dan, odkar pije petrol j. Vrnil se mu je spanec in spi skoraj nepretrgoma. Povrnil se mu je apetit in zaželel si je piti vino. Ne želimo trditi, da nastopa zdravljenje teh bolnikov. Vprašanje je tudi, kako se bo končala usoda teh ljudi, katerim se zdravstveno stanje očividno zboljšmje in nihče od njih niti ne ve, da ima rak in jim domači dajejo petrolej kot eno izmed zdravil ki jih ze itak dobivajo proti bolečinam, za krepitev in slično. Nihče od njih ni citai kar koli o slučajih iz Srbije, katere smo omenili. To, kar smo navedli so objektivna zboljšanj^ ki so jih ugotovili zdravniki. , _ .. v \ _ — _ ( Pride še ) SEKAJ SVETOVNIH SPPERLATIVOV, Leta I929 je bila Američanka Marie Cyr že eno leto poročena. Od takrat je vsako leto do vključno 1955 rodila 26 otrok. Izgleda, da je marie Cyr ne samo ameriška ampak tudi svetovna prvakinja. Preidimo na drugo področje? Vsakdo ve, da je ZSSR največja država na svetu. Toda, katera je najmanjša? Monako ali pa morda Leichtenstein? Ie, Vatikan je z 44,2 hektara. NAJTEŽJI, NAJVIŠJI, NAJSTAREJŠI ČLOVEK Preskočimo spet na drugo prizorišče. Naslov najtežjega človeka gre s pravico Miles Dardenu iz Južne Karoline, ki je tehtal 460 kg in je umil v starosti 59 let. Najvišji človek, Robert Madlow se je rodil v Michiganu in je tam umrl star 22 let. Bil je visok 267 cm. Pradne listine pravijo, da je najstarejši človek, veteran iz ameriške državljanske vojne, polkovnik Walter W. Williams, ki je umrl pred nekaj meseci. Bil je 117 let, s tar. Izvirni siamski dvojčki, Cing in Eang v i9. stoletju pa sta imela predhodnika že pred 77° leti v Angliji, Kakor je znanosti poznano, je najtežjega otroka rodila 1. 1879 Ira Bates iz Nove Škotske. Novorojenček je tehtal lo,7 kg, vendar tudi njegova mama z višino 2,29metra ni bila, pretlikava. Če se želi kak brkač pomeriti za naslov prvaka, naj stopi v zvezo John Rojem iz Elasgowa, ki stalno neguje svoje brke z razponom 4.0 centimetrov. Ce pa želite dolgo živeti, tako vsaj pravijo svetovni statistični podatki, se napotite v Holandijo. Tam je povprečno najdaljša človeška' življenska doba 71 let za moške in 73 za ženske. v1' Najbolj privlačna dežela za turiste je It lija, ki z vsakoletnim obiskom lo mil-jonov tujcev trdno zavzema prvo mesto. NAJBOLJ "ZGODOVINSKI" DOGODKI. Zdaj pa skok v zgodovino. Francoski vladar iz 14. stoletja Jean I. ima neslavno prvenstvo, da je vladal samo 12o ur. Britanska kraljica Victorija pa je njegovo nasprotje, saj se je obdržala na prestolu 63 let. Največji predsednik je bil nedvomno Lincoln s 192 cm, naslov najtežjega s i60 kg pa gre prav tako amerikaneu H. Taftu. Svojevrstno prvenstvo v govorjenju v ameriškem senatu je dosegel nasprotnik nekega predloga. Ob razpravljanju je dolgih 22 ur utemeljeval, zakaj naj se ta predlog odbije. Najdaljša stavka je bila stavka dublinskih gostilničarjev proti neki restavraciji, Stavka je trajala nič manj in nič več kot skoraj polnih I5 let. Država, z najboljšo medicinsko službo je Izrael, kjer pride na vsakih 380 prebivalcev po en zdravnik, a najslabša v Sudanu, z enim na 86 tisoč. Največ krompirja pojedo Irci. Dnevna količina se giblje okoli pol kilograma, a kot mesojedci veljajo Uragvajčani5; vsak moški ženska ali otrok poje dnevno do 35dkg mesa. Najhujši zabeležehi potres je bil leta 1923 v Tokiu Ob tej nesteči je i42000 ljudi zgubilo življenje, gmotna škoda je pretresla- številko 5 miijard dolarjev, !j» NAJTOPLEJE IN NAJMEZLEJE JE Najtopleje je v zahodni Libiji in to 58, stopinj Celzija v senci. Po višini tempetature takoj sledi Dolina Smrti v Kaliforniji s 56,7 stopinj Celzija. In kje so zabeležili največji padec temperature? Pravilen odgovor se glasiš V severni Sibirji in sicer - 77,6 stopinj Celzija. Če sovražite grmenje, tedaj nikar na Javo, Tu grmi 322 dni v letu. Yuma, v državi Arizona (ZDA) pa je mesto za ljubitelje sonca, ker sije tu sonce 96 odstotkov časa med sončnim vzhodom in zahodom. Pa vprašanje kako globok je ocean, se moramo napoditi jugozahodno od Guama, kjer bomo izmerili globino 1123o metrov. Hitrostno prvenstvo v padanju dežja pa drži v lovi, kjer je v eni minuti padlo 17 mm dežja. Najvišja gora sveta je Everest. Kljub vsem točnim meritvam pa mora ta ljubljenec Himalaje priznati naslov "najvišja gora" Kea na Havajih, kateri večji del. se razteza pod morsko gladino. Ta je v celoti visoka 9380 metrov. Pogosto se ne moremo sporazumeti o najdaljši reki. Namesto ugovora, dajemo besedo številkams Nil je dolg 6.625 km, Missouri-Mississippi pa samo 6.230 km. Z najvišjim slapom se lahko ponaša Venezuela, saj meri celotni padec Angelskega slapu lolo metrov, NAJ- MED ZVEZDAMI IN ŽIVALMI Najsvetlejša zvezda na nebu je Sirius, znan tudi kot pasja zvezda, ki je 25krat svetlejši od sonca» Pridevnik največja pa upravičeno priapda zvezdi epsilon.Aurige. Ta je tako velika, da bi se v njej lahko skril naš sončni sistem do saturna to je s štirimi planeti. Med živimi bitji sta najtežja sinji kit, ki doseže i31 ton in afriški slon s sedmimi tonami. Presežnikob je še mnogo, vendar nam je prostor preskopo odmerjen t Nadaljevan je"človek med ljudmi" s šeste strani, prilagoditvijo stojijo s svojo celotno osebnostjo z vso svojo živijenako in duhovno e-nergijo. Posledice te svoje počasnosti in kritičnosti v prilagajanju do spremenjenih situacij v življenju trdo čutijo na svoji koži skozi vse življenje. Navadno so vedno sami, izključeni in zavračanj čeprag je njihov odnos do zadev skupine, družbe navadno bolj pozitiven in ustvarjalen kakor odnos onih, ki so sposobni čez noč se združiti z novo nastalo Sivijenako situacijo. To potrjuje dostikrat tudi samo življenje; kritična stališča, ki jih ti ljudje navadno že zgodaj izražajo in ki jim tudi branijo, da se ne morejo povsem zliti z novo nastalo situacijo, okolico, grupo, postanejo mnogokrat kasneje enako last istih grup, skupin, ki so v začetku tiste ljudi, ki so ta kritična stališča prvi iznašli izločali iz svoje srede. Z zavračanjem, ljudi, ki.se teže prilagajajo okolju in s tem tudi teže razvijajo svojo sociabilnost pa se skupina utegne oropati sposobnosti in delovanje članov» xxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Nadaljevanje "Dva studenca" s strani 5. ...Ce bi to storila, bi ji bil prav tako ljub trgovec Peng kakor pisar Ja Ma, kajti, kakšna je razlika med njima? Ali ne poganja deblo njunih življenj iz istih globin? Tedaj bi bile ženske kakor možje in manj solza bi pretočile kadar ležijo same za zavesami svojih postelj..." "Besede, ki mi jih govorite" je dejala Siang "so grenka, zelišča starosti. Jaz pa sem mlada, in kako naj svojemu možu še rodim sinove, če je sejal svoje seme v prah in veter, kakor pravite, da je zapisano v dimu?" -"Kmet zaseje mnogo njiv z riževim semenom, da mu bo žetev bogatejša. Ali pa njiva .prasa, kdo je vrgel semena vanjo? Narava jo je obdarila s plodnostjo, da bi, dokler sprejema semena, rodila plodove," je govorila starka medtem, ko je razpihovala žerjavico. "Siang je široko odprla oči. "Toda, če bosta sejala dva v isto njivo, kdo bo žel?" "Kad- r je ^etev bogata so ljudje dobri. Be bodo se stepli za otep riževe slame, da bi izbrskali iz njih nekaj dragocenih zrn..." Starka se je nasmehnila gostji in je z prizanesljivim glasom dejalas "Mlada si in mladost je nestrpna. Bojdi zdaj in ljubi svojega moža. A ne pozabi na opasico za prodajalca Čenga, kakor sem ti svetovala. In če bo prišel mimo Ja Ma, se mu nasmehni z ljubkim smehljajem ženske; tako boš dala svojemu možu prav toliko, kolikor je potrebno in če bo prišel dan, ko si bo vzel Drugo gospo, bodo oköli tebe prijatelji, ki bodo rekli; Kako ljubka mlada žena? - in ta ali oni bo rad prevzel vlogo tvojega moža..." "Ni bilo prav, da sem prišla k vam", je rekla Siang, ko je starka že odprla in tlesknila z rokami, da bi priklicala služabnico. Siang se je priklonila, vedeževallca pa je zmignila z rameni in v zgibu njenih ramen je bilo tisto poslednje, kar more starost povedati mladosti s"Prehodi svojo pot, pa boš spoznala, da imam prav!" • xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ ) poslati domov darilni paket. Cenik paketov, ki so carine prosti kakor tudi paketv s carino, ki pa ni prevelika najdete v oktobrski številki "Misli" in v "Žaru". Sicer pa nam lahko pišete in Vam ga bomo poslali. Obrnite se z zaupanjem na nass Ako želite pripeljati zaročenko, sorodnika ali prijatelja iz kateregakoli kraja sveta v Avstralijo. Ravno tako, ako se žalite izseliti. Ako želite naročiti vorne karte za avione ali ladje za potovanje po celem svetu, Ako želite doniti pravilen prevod Vaših spričeval in sploh vseh dokumentov, Ako želite dobiti nasvet glede vprašanj, ki se nanašajo na Vas ali na Vaše sorodnike tukaj ali v domovini (polnomočja, testamenti ipd) Ako želite dobiti točen in dober angleško-slovenslci in slovensko angleški slovar (besednjak). ZASTOPNIK Zi VI0TORIJO s Mr, J. Vah, 2 Kodre St. ST.ABB. AN S Tel s 65 - 9378 Zastopnik za H,.S.W. Mr. E, Ollp, 05 Moncur St. WOOLLAHRA, SYDNEY N.S.W. Tel. PB- 4806 SLOVENCI POZOE! U i S k a r n CL V Melbournu Vam lahko izdela vsakovrstna tiskarska dela kot tiskanje računov, vsakovrstnih blokov, naslove tvrdk na ovitkih in pismih, najrazličnejše vizitke, po ročna oznanila itd., itd. Telefons FW 6llo zvečer s FW 6I38 ^ r o, öocxcopnn 13, Weigall St. EAST BRUNSWICK CONTINENTAL SMALL GOODS John Hodnik 213 St.Georges Rd., FITZROY Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke s hrenovke, kranjske klobase in speciali-tete kots strassburger, galic, leber-wurst itd. Kličite na telefonsko številko Obiščite nas in se prepričajte o NAŠIH KVALITETNIH IZDELKIH ! KROJAŠKI SALON A. MATU L K Izdelujemo vse vrste oblek in plaščev po najnovejši modi. Mnogo priznanja ob zmernih cenah odlikujejo naše delo. Priporočamo se tudi za izdelavo raznih svečanih in poročnih oblek. Nudimo Vam tudi pestro izbiro vsakovrstnega perila in obutve. Telefonirajte nas JW 6378, ali pa nas obiščite na 64 Spendey St. CLIFTON HILL —------- fyu) J:/)t!! t\ti /y ßc?lor> I65 Sydney Rd., COBURG Tel s FM 2288 Pri nas lahko v slovenščini obrazložit—^ kakšne vrste pričeske želite. TRiJkO KODRANJE LAS z najmodernejšimi sredstvi ^am bo v največje zadovoljstvo. K nam Vas iz City-a pripelje tramvaj št. 19,2o ali 21. Izstopite na tramvajski postaji št. 34 in že ste pri nas. Strokovne nasvete dajemo brezplačno! OPT^OTTF -fT n C? _ ZADOVOLJNI BOSTE Z NAMI! l E C T A R / g afe i/o i//c V veliki izbiri dobite pri nas prav domača lectova srca vseh velikosti (po želji z Vašo fotografijo v sredini) in vso ostalo pisano robo, katero ste videli doma na stojnicah ob žegnanju. Izdelujemo tudi okrašene sveče vseh velikosti! Naslovs 60 Spencley St., CLIFT-N HILL Telefons 48-74I5 SE PRIPOROČAMO ! ' LO EM ' firm EST Fi T E er. Če prodajate ali kupujete hišo ali zemljišča, se obrnite na to poznano tvrdko, v kateri je tudi naš slovenski zastopnik j katerim lahko tudi pri tem poslu "po n it ^ pokramljate". V času uradnih ur se obrnite nas 4 Pascoe Vale Rd,, MOONEE PONDS, tel s 375I04 in zahtevajte MiKS HARTMANA. Po uradnih urah se pa za vse informacije obrnite na; 36-6433 naš prvorazredni krojaški salon CT ■4 'ira o Ol c QqakcLji (L na 62 Swanston St., drugo nastropje CITY, Tel s 63-1883 Nudimo Vam vse v to stroko spadajoče izdelke v prvovrstni izdelavi in po evropskem okusu. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE V NAŠO KVALITETO! "" \\ / n -, " n i Z31 n « h f i Na celi strani stane.....£ 4 Polovico strani ...,..£ 2 Četrtina strani ......,.£ 1 Standart oglas ........ I3/-