Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 20. Julija 1936
Štev. 165. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
IJradai>ti.o in uprava: Maribor, fioiptnli« ul. It / teieion uradniitva 2440, uprav« SM6S I shaja raz on nedalje in praznikov vsak dan ob 14, uri > Velja mesečno prejaman v upravi ali po poSH 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek „hitra“ v Ljubljani / Poitni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
w
hetnitM Sfuuaja
Pirenejski polotok, kolikor zajema Španijo, ne more prav do miru. Vso povojno dobo je bila ta dežela, katere slava je nekoč segala preko vseh celin, pozorišče najraznovrstnejših političnih podvigov ter eksperimentov. V tej deželi se s čudovito zaporednostjo uveljavljajo največji kontrasti. Tukaj je vzniklo jezuitstvo, tukaj pa ima svoj rojstni kraj tudi naj-ekstremnejše anarhistično gibanje, ki je zadobik) v drznih podvigih komunardov in pistolerozov svoje najbolj levičarske in najbolj teroristične metode. Iz te Španije, ki je čez noč prelomila z monarhiz-mom, prehajajoč iz diktature Primo de Reviere v levičarske roke, potem v naročje desničarskih struj in potem spet v levičarsko vladstvo, prihajajo te dni zopet alarmentne vesti.
Trenotno položaj še ni jasen. Vsekakor je očividno, da gre za komplot iz desničarske strani ter se celo navaja kot glavni organizator komplota klerikalni španski voditelj Gil Robles, pri katerem je bil pred štirimi tedni tajni posvet desničarsko in monarhistično usmerjenih generalov ter višjih častnikov. Signal in pospešek k revolti je bil nedvomno umor monarhističnega voditelja Sotella. Toda ravno ta umor je očividno povzročil v vrstah pučistov zmedo. To je mogoče soditi po tem, ker bi imel vojaški upor izbruhniti v Španiji in španskem Maroku istočasno, pa je sedaj postal španski Maroko epicenter političnega potresa, ki je znova zabobnel v podzemjlu španske politike.
Središče revolte, ki je vojaškega značaja, je v nekaterih predelih španskega Maroka okoli Melille. Odtod se je vojaški punt razširil na druga mesta in prešel na samo Španijo. V Ceuti so uporniki menda zasedli oddajno postajo in pošiljajo sedaj v svet najrazličnejše vesti. V Tankerju so vstaši poskusili zasest- poštno poslooje, pa so bili razoroženi in ujeti. Ni še jasna odločitev mornarice v marokanskih pristaniščih, o kateri zatrjujejo nekatere vesti, da se je priključila vstašem, druge vesti pa zopet, da je sodelovanje pri uporu odklonila. Po poročilih iz Perpignana se je priključka vojaški revolti v španskem Maroku tudi garnizija na Kanarskem otočju. Povsod, kjsr se je vstašem revolta posrečila, pa je takoj delavstvo reagiralo z generalnimi stavkami, da na ta način prepreči uspešnost vstaškega udara. Po nekaterih vesteh so se uporni vojaški oddelki iz Maroka izkrcali pri Gibraltarju. V Cadixu izkrcani vstaški oddelki so se bojda združili s sevilsko garnizijo in korakajo proti Madridu, kjer pa je že vlada organizirala narodno milico, ki vzdržuje v španski prestolnici popolen red in mir.
Končni učinek vojaškega puča trenotno ni znan. Vladi zveste čete so se bojda že izkrcale v Ceuti in so na tem, da se spustijo v odločilno borbo z upornimi ma-rokanskimi četami. Gil Robles je po poročilih pobegnil v neznano smer in z njim tudi drugo desničarski prvaki. V Madridu pa se je sestavila nova vlada, ki predstavlja sunek v še bolj levo smer in ki ji načeluje predsednik španskega parlamenta Martinez Bario. Nova vlada je takoj pristopila k akciji, da zatre puč, pri čemer ima za seboj vse španske levičarske struje. Zdi se, da je vlada v čvrsti poziciji in da bodo v slučaju ne-uspelostj puča zavladale v Španiji ekstremnejfc levičarske struje.
Španija pismen ih
revolucije
PARIZ, 20. julija. Položaj v Španiji se v smislu dospelih poročil še ne more razvideti. Nasprotujoča si poročila ne dopuščajo ugotovitve dejanskega stanja, kar otežuje še dejstvo, da se ena španska radijska oddajna postaja nahaja v rokah vlade, druga pa v rokah vstašev, tako da pošilja vsaka od obeh v svojo korist prikrojene vesti v svet.
MADRID, 20. julija. Notranje ministrstvo je izdalo danes razglas, v smislu katerega je upor v Malagi in Barceloni zadušen, ravnotako tudi v San Sebastianu. Vstaši so se udali tudi v Mellili in so pobegnili v francoski Ma roko.
PARIZ, 20. julija. Po jjoročilih iz Seville, Bilbaja in Cadiza se vstaško gibanje vsebolj širi. Uporniki so gospodarji v vsej Andaluziji. Vstaški vojaški poveljnik v Sevilli je izdal proglas, v katerem pravi, da je vsa španska vojska na strani upornikov in prav tako pretežni del mornarice. Madridska vlada je smo navidezna vlada, ki ne more več računati na vojsko, radi česar je tudi ukinila obsedno stanje. Proglas se zaključuje z besedami: »Španija je rešena, naj živi Španija«.
PARIZ, 20. julija. Zdi se, da se nahaja španska vlada v slabem položaju, ker obljublja podčastnikom napredovanje v častniški čin, če se bodo borili proti vstašem. Častniki so razrešeni njihovih službenih mest, tako da so vojaki brez vodstva, v kolikor se nahajajo na strani vlade.
PARIZ, 20. julija. Vstaši so vkorakali v Lanileo, kjer so nastale srdite borbe z rdečo ljudsko milico. Na cestah je obležalo na stotine mrtvih in ra njenih. Največji del mesta je uničen v plamenih državljanske vojne.
, PARIZ, 20. julija. General Franko, vodja španskih monarhistov, je imel v radiju govor, v katerem je sporočil, da je vsa Španija na strani upornikov, Vstaši so gospodarji položaja v Valadolidu in Burgosu.
udat v (idtkHSku
BERLIN, 20. julija. Da se očuva javni red in varnost v Gdansku, je vlada sprejela določbo, da se lahko razpustijo vsa protidržavna društva, in razširila delokrog policijske oblasti, ki sme od sedaj naprej prepovedati zborovanja, razpuščati društva, zabraniti izhajanje listov, uvesti cenzuro ter odrejati zaporne kazni in izdajati tudi politične ukrepe. Ker je poleg vsega tega uvedena v Gdansku tudi tajna drž. policija, pomeni vse to ukinitev gdanske ustave. Na ta način jc politično udejstvovanje izven okvira narodno-sociali-stične stranke praktično onemogočeno. Vlada je že prepovedala vsa zborovanja opozicijskih strank.
Ti dogodki so izzvali v Ženevi vznemirjenje in je pri D. N. že pooblaščen poseben odbor trojice, ki bo nadzoroval novo nastalo situacijo. Iz poljskih vladnih poročil izhaja, da se Poljska ne bo vmešavala v notranje borbe med narodnimi socialisti in opozicijo v Gdansku, pač pa bo zaščitila poljsko narod-' no manjšino.
Od danes mptej sm Tuttija uUjeuati datdaude
MONTREAUX, 20. julija. Na včerajšnji zadnji seji dardanelske konference se je bil končno sprejel tekst nove konvencije in tekst posebnega protokola, s katerim se Turčiji priznava pravica, da od danes' naprej prične z utrjevanjem Dardanel. Konvencija, ki bo danes podpisana, urejuje vprašanje plovbe trgovskih ladij skozi d3rdanelsko ožino v vojnem in mirnem času in je zajamčena svobodna plovba skozi Dardanele brez vsakih bremen in taks. Turčija pa mora kljub remilitarizaciji Dardanelske ožine, jamčiti za gotove ugod-nosti civilnim letalom. Po novi konvenciji preidejo vse funkcije dosedanjega mednarodnega odbora dardanelske ožine na turško vlado. Tekst konvencije se je bil soglasno sprejel.
Uit&eejevslta Metnaja uvaja imteota nad samostani
BERLIN, 20. julija. Po mnenju katoliških cerkvenih krogov bo v naj. krajšem času izvedena že napovedana državna kontrola nad vsemi samostani v Nemčiji. Kontrola se ne bo nanašala samo na gospodarsko delovanje in na finančno poslovanje samostanov, marveč bo tudi ukinila klavzulo, v kolikor je to potrebno za »kontrolo glede čistosti v samostanih«, kakor uradno formulirajo to namero. Redovniki in redovnice se v bodoče ne bodo smeli več udejstvovati v vzgojnih in šolskih ustanovah. Novinci se v samostane ne bodo smeli sprejemati Pred 21. letom starosti, dočim je bil sedaj možen vstop v samostan že s 16. letom. Prizadevanje katoliških cerkvenih krogov gre sedaj za tem, da se poveri ta kontrola mešanim komisijam, v katerih bodo poleg zastopnikov države tudi zastopniki cerkve.
SKUPNE POŠTNE ZNAMKE MALE ANTANTE.
Češkoslovaško poštno ministrstvo namerava predložiti na prihodnjem poštnem sestanku držav Male antante, ki bo jeseni v Bukarešti, predlog, da uvedejo vse države Male antante med svojimi poštnimi znamkami novo znamko, ki bo skupna za vse države Male antante. Ta znamka naj bi imela iste napise in isto obliko. Na jugoslovenskih znamkah bi bila slika Beograda, na romunskih slika Bukarešte, na češkoslovaških ta slika Prage. Grafična izdelava vseh treh znamk pa naj bi bila ista in tudi cene naj bi bile enako naznačene. Vse znamke naj bi imele francoski napis Male antante.
MAČKOV ROJSTNI DAN
so proslavljali včeraj v hrvatskih krajih kot nacionalni praznik.
AFERE BREZ KONCA.
Beograjski listi poročajo o novi korupcijski aferi, ki je bila odkrita v državni bolnišnici za duševne bolezni v vojvodinskem mestu 'Kovin. Zoper ekonoma te bolnišnice so se že delj časa vtrstilc pritožbe na ministrstvo za socialno politiko. Pred nedavnim se je v bolnišnici oglasila komisija iz Beograda, ki je malo posvetila v poslovanje tega sposobnega uradnika. Ekonom bolnišnice, ki je upravljal obsežno imetje bolnišnice ter nakupoval vse, kar je bilo potrebno za prehrano in vzdrževanje bolnikov, je na debelo sleparil bolne naveže, ki so morali radi njegovih mahinacij dobesedno stradati. Komisija je ugotovila, da je ta gospod, ki je imel le tisoč in sto dinarjev plače na mesec, živel nadvse razkošno, prirejal z avtomobilom, ki je bil last bolnišnice, izlete, prirejal razne zabave in orgije, o priliki službenih potovanj na detel o zapravljal denar po beograjskih varijetejih. čutil je kljub svojim skromnim dohodkom potrebo po velikih potovanjih, ter se vozil celo v Egipt in delal izlete po Sredozemskem morju. Vse to razkošno življenje je šlo na račun bolnikov; preiskava, ki jo k odredilo državno tožilstvo v Beli Crkvi, je odkrila strašn" stvari.
LJUDSKA FRONTA V BELGIJI.
Delegati liberalne, socialistične in komunistične stranke so imeli sestanek in ustanovili ljudsko fronto v Bruslju. Konferenci je predsedoval socialistični poslanec Drinpeau, ki je obenem prevzel nalogo, da organizira akcijski odbor ljudske fronte.
ABESINSKI S. O. S.
Po poročilih iz Londona je izdal abesinski poslanik v Londonu g. dr. 'Martin nov apel vsemu svetu, da se zbereta čim-prej dva milijona funtov šterlingov v pomoč še ne podjarmljenim krajem zapadne Abesinije.
STALJIN IN TROCKI STA SE POBOTALA?
»Daily Mail« poroča, da sta se Staljin in bivši vojni komisar Trocki pobotala. List povdarja, da obstoja radi tega po-mirjenja nova nevarnost.
Čuvajte Jugoslavijo! «■■■■■■■■■■■■«
Itofe Sakotsiva na meji
V desnici moč, v srcu slih domovina
odločnost, v mi-
Na Pesniško dolino je leglo včeraj, Sokola Maribor III. v kroju in civilni oble-praznično razpoloženje. Sončna, topla, | ki, z godbo vrlih mariborskih poštarjev, poletna nedelja je sipala svoje žarke na Viharno pozdravljeni od občinstva, ki je ta prelepi košček slovenske zemlje. Pes- j pred Kerenčičevo gostilno pričakovala niča je vsa okrašena in pripravljena pri- J Sokole, so prikorakali pred telovadišče, čakovala drage goste Sokole. Sprejela jih ki je bilo prirejeno na prostranem zem
Ob navzočnosti večtisočglave mnoiice ter številnih odličnikov je včerajšnja sokolska prireditev na Pesnici krasno uspela
pokrajinskem zletu v Subotici predsednik naše kr. vlade dr. M. Stojadinovič: Gospoda in dragi bratje SokoH! Pravim dra gi bratje Sokoli, ker mislim, da imam pra vico, da to rečem, ker sem bil Sokol žc v svoji mladosti in kdor je bil enkrat So kol, ta tudi ostane Sokol. Bil je to krasen prizor, ki smo ga gledali danes, in moje mlado ali staro sokolsko srce, kakor hočete, je mnogo hitreje utripalo, ko sem videl posamezne sokolske župe Iz vseh krajev naše domovine od Savice do Morave in Donave, od sinjega Jadrana pa do jezera na Paliču, ki se stekajo kakor
 .......................................... krasna neodoljlva sokolska moč v eno
nastopa. Odziv sokolskega in nacionalne- ■	c‘an1, c*ailice> gojenci	tukajšnje	inzenjer-	celino, v eno misel, v en SSKJ. Po vsem
ga Maribora je bil prav časten, če pomi- \	podoficirske šob	ter naraščajmki in	tem, kar sem videl danes pred vso ju-
slimo, da je vroča julijska nedelja marši-,	naraščajmee ter deca	Prisrčno	tople po-, goslovenske Javnostjo, moram reči da
zdravne besede je spregovoril najpreje viSKJ sijajno vrši svojo službo, ki vodi k imenu občine Pesnica pesniški župan br. j vzvišenem cilju za kralja, narod In do-Kerenčič. Vznesene pozdravne besede je movlno. Rečem vam bratje samo še to spregovoril v imenu Sokola Pesnica-'	  -	-
je z ljubeznivo gostoljubnostjo in iskrenostjo. Tako slovesno in svečano ni povzdignila Pesnice že dolgo nobena prireditev. Več tisoč ljudi je bilo včeraj tamkaj zbranih, da manifestira za vzvišene Tyrševe ideje in zavedno jugoslovensko pripadnost. Sokol Maribor III. si je zbral
ljišču, ki ga je odstopil za ta namen vrli pesniški župan br. Kerenčič.
Pozdravi
Večtisočglava množica je pozorno spremljala potek prireditve. Uvodoma so se zbrali na telovadišču, pred katerim
po treh letih zopet idilično, prelepo Pesni-1 je ^ postavljen krasen slavolok z napi-co za kraj svojega vsestransko uspelega j ^om. »Zdravo Sokoli«, vsi nastopajoči
koga morda mikala v hladno vodovje ali pa prijetno senco. Osem natrpanih avtobusov je prepreljalo vrle in zavedne sokolske prijatelje v Pesnico. Pa tudi od drugod so prišli Sokoli ter pripadniki in somišljeniki Tyrševe ideje. Od Sv. Marjete So prišli in Kungote, od Sv. Jurija ob Pesnici in Sv. Jakoba, od Št. lija in Jarenine, Košakov in Svečine. Večtisočglava množica je dajala krasno uspeli sokolski prireditvi pečat pravega narodnega tabora ob naši severni meji.
Odlični gostje
Včerajšnja sokolska prireditev pa je zadobila na pomenu radi navzočnosti številnih odličnih gostov, ki so oosetil: sokolski nastop. Zlasti veliko pa je bilo vojaških odličnikov, ki so predstavljali našo hrabro vojsko. Navzoči so bili mestni poveljnik general M. Milenkovič, brigadni general MHoJe Popadlč, svoječasni poveljnik 32. topniškega polka, ki se slučajno mudi v Mariboru, nadalje garni-zionar podpolkovnik Marko Nikolič, poveljnik 32. topniškega polka podpolkovnik Maksim Erič, narodna poslanca dr. Jančič in Janžekovič, župan občine Košaki Cerinšek in župan občine Pesnica Kerenčič. Sokolsko župo je zastopal njen starosta br. dr. Milan Gorišek. Na Pesnici pa je bila zbrana tudi večtisočglava množica, sredi katere je bilo opaziti pripadnike najrazličnejših stanov in poklicev, s čimer se je najlepše izpričala resnica, da objema Sokolstvo ves narod brez razlike starosti in brez razlike stanovske ah poklicne pripadnosti. Včerajšnji sokolski nastop na Pesnici pa je imel svojo odliko tudi v tem, ker je razvnel množiep k velikemu navdušenju in ker je tudi med domačim ljudstvom pripravil ugodna tla za prodor sokolske misli. Prav razveseljiv pojav pa je bil, da je med množico prevladovala mladina, ki je nosilka narodove bodočnosti in sokolske zavednosti.
Prihod Sokolov
Ob napovedani uri se je razvila proti Pesnici sokolska povorka. Na čehi je bila
.	j	nadaljujete	tako, kakor ste začeli. Na-
Jaremna br. Frorn. V imenu prireditelja daljujte dalje svoje patriotično delo in bo-Sokola III. pa je spregovoril zanosne be- dlte prepričani, da vaše delo ni brezptod-sede društveni starosta br. Struna. Uvo- no. Domovina vam bo hvaležna. Jaz pa doma se je govornik spomnil našega pr- j predsednik kraljevske vlade vam mu. vega Sokola Ni. Vel. kralja Petra IL, ki (ram svečano zagotoviti popolno pomoč
‘n podporo kr. vlade.« Sokol ni in tudi noče postati nikaka politična organizacija. SokoH ne iščejo ne časti in slave, am-Pak so bili, so in ostanejo vedno le v zahvalil poveljniku inzenjerske podoficir- službi domovine in naroda In naše na-ske šole v Mariboru podpolkovniku Ge- rodne dinastije Karadjordjevičev. Z ge-nerju, daje dovolil nastop vojakov-gojen- slom v desnici moč, v srcu odločnost -
cev na sokolskem zletu. Nato je povda- ....................
ril, da je nastop zgolj prireditev sokolskega društva Maribor III. ob sodelovanju bližnjih edinic, ter je med drugim izvajal:
mu je množica navdušeno vzklikala, Nato Je godba zasvirala državno himno. Potem je pozdravil vse navzoče, ipie-noma pa že navedene odličnike ter se
v mislih domovina, so Sokoli delovali in hočemo s tem geslom tudi mi po stopinjah svojih prednikov.«
Govore vseli treh govornikov so spre
..	0 . ...	,	.	. jeli navzoči	z velikim navdušenjem in pri-
Namen Sokolstva Je vzgojiti krepke, trjevanjeir zdrave, odločne in samozavestne in na-
Nastop
Zatem je bil nastop Sokolov, potem ko
žeojerskc podoficirske šole, k je ob zaključnem momentu s poklonitvijo državni trobojnici izzval viharen aplavz množice.
Vsi sodelujoči so bili deležni zaslužene hvale in toplega priznanja za lepo in precizno izvedeni spored. Ves čas pa je marljivo in ubrano svirala godba naš:h požrtvovalnih poštarjev.
Narodno slavje
Po končanem nastopu se je zgrnila množica v prostore Kerenčičeve gostilne, kjer je bilo nato narodno slavje z živahno veselico, ki je zbraia sokolske pripadnike in somišljenike v neprisiljeni, prijetni zabavi do odhoda večernega vlaka. Vmes so pele skupine pevcev izbrane narodne pesmi, svirala je godba ter se je v krasnem redu zaključilo narodno slavje.
Včerajšnja nedelja na Pesnici ni bila samo praznik sokolske misli, ampak tudi praznik Pesnice same ter obmejnega prebivalstva, ki je s svojo veliko udeležbo pokazalo, da je obmejni nacionalni živelj globoko udan in naklonjen sokolski ideji. Vse skupaj pa je spajalo v čvrsto celoto zanosno sokolsko geslo: »V desnici moč, v srcu odločnost, v mislih domovina«.
Britanski kralj Edvard Vlil.
rodnozavedne jugoslovenske državljane. Vse te lastnosti morajo dičiti vsakega Ju-goslovena, da mu bo mogoče vedno in povsod zastopati naše narodne interese.
so naši vrli mariborski Jadranaši pod vodstvom svojega zborovodje prof. Vrab-
To je potrebno posebno danes, ko se krog ca odpeli prelepo pesem »Iz bratskog In krog nas sklepa veriga naših najhuj- j zagrljaja«, ki so ji pozneje med spore-
ših nar. nasprotnikov, ki poželjivo steza- dom dodali še »Buči morje adrijansko«
Jo roko po tem kar je naše, kar so nam naši junaki priborili s krvjo in tisočerimi človeškimi žrtvami. Boriti se hočemo za vsako ped naše zemlje ob rami naše hrabre vojske. Ne damo ničesar, kar imamo. Hočemo pa vse to, kar je naše, kjer se še vedno sliši slovenska govorica kljub zatiranja in preganjanju.
Včerajšnji nastop Sokola Maribor III. na Pesnici je pokazal lepe sadove vztrajnega, požrtvovalnega dela v soko'ski telovadnici. BiNjc skrbno pripravljen ter pe stro sestavljen, tako da je nudil slikovito celoto. Najpreje so nastopili s prostimi vajami skupno člani in naraščajniki Viharno pozdravljeni so predvajali nuio
Ni naša naloga sejati mržnjo in sovra- precizno in okusno izvajanevajej zdbf štva med narodom, hočemo vzgojiti ljube-; precizno in okusno izvajane vaje z kož zen, bratstvo in spoštovanje med vsemi jem gojenci mariborske Inzenjerske pod-jugoslovenskimi plemeni, hočemo gojiti j oficirske šole. Sledile so vale na orodju, bratske stike med ostalimi slovanskimi; ki so jih izvajali člani, članice ter nara-narodi, ki so že večinoma pripadniki So-; ščajniki. Zatem so bile prpste vaje članic kolstva. Za Sokole velja: posameznik ni in naraščajnic, pestro in slikovito ter ži nič, celota vse. Le v celoti in skupnosti vahno so se nato udejstvovale naraščaj se more pokazati naša moč in vel'č5na ske skupine. Izviren v zamisleku in r'0-sokolskega skupnega dela pri krepitvi srečen v izvedbi je bil kozaški ples, ki duha in jačanju mišičevja. Kako visoko so ga izvajali člani in članice. Vsestran-se ceni sokolsko delo tudi v najvišjih kro- sko uspeli nastop pa se je zaključil z iz-gih našega javnega življenja, mi dovolite, redno učinkovito ter smotrno in simbolno
sokolska konjenica, sledili so pripadn.Ki' da ponovim besede, ki jih je izrekel na sestavljenimi prostimi vajami gojencev in-
Hevavi tkatoka!
Že ob prvih besedah so me spoznali, predvsem pa šejk Benharik, ki je bil poveljnik te čete.
Bili so tako navdušeni ob mojem prihodu, da spočetka niti govoriti niso mogli. Ko so me pričeli Izpraševati, sem jim povedal, kaj namerava general Castro Girona in jih zaprosil, naj zapustijo to območje in naj se umaknejo na vrh Atlasa, kjer se morejo končno upirati dalje.
Šejk od Benhari me je zelo pazljivo poslušal in mi obljubil, da se bo ravnal po moji želji. Dejal sem mu, da bom s svojo četo zavzel v isti noči njihov sedanji položaj. Oni naj pri umikanju sprožijo v znak nekaj strelov, da bo na videz izglodalo, da se še vedno nekako upirajo.
Arabci so mi pomagali napolniti sode z vodo in natovoriti to breme na mule.
Medtem, ko so polnili sode z vodo, sem jim izpovedal usodo velikega kaida Abd el Krima. Razburjeno in žalostno so me poslušali. Ob času sem nato pohitel nazaj v tabor.
čuvaj na mrtvi straži sc je začudil, ko me je zagledal v spremstvu natovorjenih mul. Še večje presenečenje je zavladalo v četi sami, kjer so me tovariši navdušeno nosili na rokah. Sam komandant mi je stiskal roke in jaz sem mu ponovno začel pripovedovati, kako bi mogel postojanke onstran reke zavzeti, če bi mi dali četo vojakov. Čudil se je moji smelosti in ni mogel najti besede, s katero bi pokazal svojo radost.
Uro pozneje sem se na čelu petdesetih vojakov oprezno spuščal po steni. Ko smo prišli blizu reke, je priletela na nas svinčenka, toda ostala je brezuspešna, ker
je n.čla od daleč. Jasne* je bilo, da so se Beduini že umikali. Umljivo, da je bilo le meni znano, Čemu so se umikali, do-čim so tovariši smatrali, da so se Beduini prestrašili našega juriša.
Nadaljevali smo napad preko reke in tako neovirano dosegli postojanko do najvišje točke. Prav v tem času se je pričelo svitati. Za nami so počasi in pazljivo prihajale glavne čete.
Ko je bilo sonce že visoko nad našimi glavami, se je moj vod utaboril na točki številka 1321, kjer so nas okrog poldneva zamenjali in pričeli graditi postojanke.
Takoj po osvojitvi te točke so me poklicali h generalu Castru Gironi, ki mi je čestital in me za mojo hrabrost dvignil v Čin adjutanta. Predlagal me je za najvišje odlikovanje La Crus de San Fer-nando. Zato so me moji tovariši gledali kakor majhnega boga.
(Se bo nadaljevalo.}
Ob priliki neke parade v Londonu je bil nanj, kakor srno poročali te dni, poskusen atentat.
MW6&
Veliko ljudsko zborovanje v Ptuju. Kakor v drugih mestih Dravske banoviile, se je vršilo v nedeljo 19. t. ih. tudi v Ptuju ljudsko zborovanje na Tyrševem trgu, ki ga je priredila Akcija za novo bolnišnico v Ljubljani. Nastopili so sle-dččl govorniki:	akademik	Ravnikar iz
Ljubljane, kot delegat za Delavsko zbornico Kopač iz Ljubljane, medicinec Šalamun iz Ptuja, za strokovno organizacijo Šmid iz Ptuja, za učiteljstvo ptujskega sreza učitelj Jurančič iz Sv. Marka, kaplan dr. PovŠe iz Rateč, ter gospodična Petovarjeva. Vsi govorniki so poročali o obupnih razmerah v ljubljanski bolnišnici/poudarjajoč, da je zgraditev nove osrednje slovenske bolnišnice nujna potreba. Tudi razširitve ptujske bolnišnice za porodnice in tuberkulozne je neodložljiva zadeva. Tako ljubljanska kakor ptujska bolnišnica sta bili zgrajeni pred več kot 50 leti, radi česar ne odgovarjata več današnjim razmeram. — Na zborovanju se je sprejela tozadevna resolucija, ki jo Akcija za novo bolnišnico v Ljubljani odpošlje centralne vladi v Beogradu in banski upravi v Ljubljani.
ŽENITEV RDEČEGA MARŠALA Z LEPO ARISTOKRATINJO.
V vodilnih sovjetskih krogiih je povzročila ženitev maršala Blucherja, ki je pred dnevi stopil pred oltar s svojo tajnico Gordačevo, veliko nezadovoljstvo, ker je Gordačcva hčerka bivšega belo-gardi-stičnega generala, ki se je svoje dni boril na strani Koflčakovc vojske proti bolj— ševikom. Razen tega pa se je brat Blii-cherjeve žene boril v meščanski vojni na Daljnem vzhodu in je bil leta 1922 ubit od Blucherjevih vojakov. Nezadovoljstvo pa je v komunističnih krogih tem večje, ker se je Bliicher ločil od svoje prve žene, ki je bila navdušena komunistka in s katero je živel 12 let. Do ločitve ga je spravila ljubezen do mlade in lepe aristokratinje Gordačeve, ki jo je srčno vzljubil kot svojo tajnico.
V Mariboru, dne 20. VII. 1936.
n—ni bi la—
S&att«3.
gg;v.,.'^-.i«iirTW
HkktiŠatske in fikc4i$kf ^nuifs
Smrt zalezuje ljudi
S strtim prsnim košem pod vozom — Utopljenec v betnavskem ribniku
Tragična smrtna nesreča je doletela 231etnega viničarja Antona Januša, doma iz Pivol. Neki posestnik mu je bil dovolil, da si vzame za kurjavo kup smrekovih vej v pohorskem gozdov ju nad Hočami. V ta namen je šel z vozom, v katerega je vpregel kravo, po smrekove veje in naložil voz z vejami. Pri vožnji nazaj se je na nekem ovinku voz nagnil. Hoteč preprečiti, da bi se voz prekucnil v bližnji jarek, je Januš stopil ob stran voza in se uprl s svojim telesom ob naloženi voz. Toda bil je preslab, voz se je
prekucnil in Januš je obležal s strtim prsnim košem pod smrekovimi vejami. Nekaj ur zatem so ga našli mrtvega sosedje. Pokojni je bil marljiv viničar ter sočustvuje z njegovo usodo vsa okolica.
Drugo žrtev pa je zahteval betnavski ribnik, kjer se je včeraj popoldne kopal Panta Pandilovič. Preplaval je enkrat ribnik, ko pa je hotel zopet na drugi breg, je sredi ribnika pričel klicati na pomoč. Potapljajočemu je plaval nasproti 22-letni Edi Termunt iz Tezna, ki se ga pa je Pandilovič tako tesno oklenil, da sta
Prota TrbeievK zapušča Maribor
Mariborski prota Peter Trbojevič je v teku svojega delovanja v Mariboru postal popolnoma naš. Saj deluje v Mariboru že dolgo vrsto let. S svojo ljubeznivostjo, dobrohotno širokogrudnostjo, požrtvovalnostjo in pravo očetovsko naklonjenostjo si je pridobil priljubljenost in spoštovanje v vseh krogih mariborskega prebivalstva. Zato je tem težje delovala na Mariborčane vest, da zapušča Maribor in da se podaja na novo službeno mesto kot referent za pravoslavno veroizpoved v vojnem ministrstvu. V soboto zvečer je bila njemu na čast v prostorih tukajšnje kavarne Park slovesna in prisrčna odhodnica, ki je v počastitvi odhajajočega odličnika združila predstavnike vsega mariborskega nacionalnega življenja. Iskreno, toplo prisrčno slovesnost so povzdignili s svojo navzočnostjo med drugim podpredsednik senata g. dr. Ploj. mestni poveljnik general M. Milenkovič, brigadni general Milivoj Popovič, bivši poveljnik 32. topn. polka, ki se slučajno mudi v Mariboru, nadalje mestni predsednik dr. Juvan, garnizonar podpolkovnik Marko Nikolič, poveljnik 45. peš-
polka polkovnik M. Boževič, poveljnik 32. topniškega polka podpolkovnik Maksim Erič, poveljnik fnžetijerske podčastniške škole podpolkovnik Vekoslav Ce-ner, mariborski orožniški poveljnik Mavrič ter drugi navzoči odličniki.
Kot prvi je spregovoril iskrene ter izbrane poslovilne besede mestni poveljnik general M. Milenkovič, zatem je spregovoril mestni predsednik dr. Juvan. Obema ter vsem navzočim se je za lju-beznjivo odhodnico zahvalil prota Trbo-ievič, ki je v svoja prisrčna izvajanja vpletel mnogo šegavosti in humorja. Zatem je sledil prijeten prijateljski večer, na katerem so prišle do izraza vse tople simpatije in popularnost, ki si jo je prota Trbojevič pridobil s svojim uspešnim in koristnim delovanjem v obmejnem Mariboru. Na večeru je sodelovala tudi vojaška godba, ki je ubrano odsvirala primeren program.
Proti Trbojeviču, ki bo ostal vsem Mariborčanom v trajnem in lepem spominu, želimo na novem službenem mestu čim več sadov njegovega vztrajnega dela in tvorne sposobnosti.
Napredovanje. Za pristava v 8. skupini je napredoval pri marib. policiji Alfonz Trojar. V isto položajno skupino sta napredovala dr. Fran Makar na Prevaljah, Andrej Jarc v Ptuju in Adolf Reja v Celju.
Smrtna kosa. V Frankopanovi ulici 37 je umrla v starosti 77 let zasebnica Amalija Janžekovič. V Trstenjakovi 22 ie preminila v starosti 76 let soproga nadspre-vodnika drž. železnic Rozalija Finktel. Žalujočim naše toplo sočutje!
Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je preminila v starosti 40 let posestnikova žena Terezija Matjašič. Na Ptujski cesti 55 pa je preminila v 43. letu svoje dobe delavka Ana Kolarjeva. Žalujočim toplo sočutje!
Važno za obiskovalce »Mariborskega tedna«. Kakor smo že ponovno poročali, st bo vršil jubilejni »V. Mariborski teden« od 1. do 9. avgusta t. 1. Na prireditvi bo poleg mnogih kongresov, kulturnih in športnih atrakcij tudi mnogo zanimivih in nadvse poučnih razstav. Vse razstavljalce opozarjamo, da se morejo poslužiti ugodnosti polovične prevoznine svojih razstavnih predmetov, sklicujoč se na rešenje generalne direkcije drž. železnic št. 36149-36 od 4. aprila 1936 v smislu odredbe tarife za prevoz robe zveze en 1-17-IX. Poleg tega imajo vsi obiskovalci »V. Mariborskega tedna« ugodnost polovične vožnje v času od 30. julija do 11. avgusta t. 1. na podlagi železniške legitimacije K 13 po ceni 2 Din. Ves čas »Mariborskega tedna« bo posloval pri »Putnikovl« poslovalnici na glavnem kolodvoru stanovanjski urad, ki že sedaj sprejema prijave vseli prostih stanovanj v Mariboru.
Senzacija filatelistične razstave na jubilejnem »V. Mariborskem tednu« v času od 1. do 9. avgusta bo prav gotovo kompletna evropska zbirka znamk, ki bo štela preko 22.000 eksemplarjev. Te znamke bodo na razstavi razkazovali in tolmačili filatelistični strokovnjaki.
Razstava protiplinske obrambe. Posebna privlačnost jubilejnega »V. Mariborskega tedoa«, ki bo v času od 1.—9. av-
gusta, bo gotovo velika in nadvse zanimiva razstava protiplinske obrambe, ki jo priredi tukajšnji odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka. Imenovana razstava bo v zvezd s proslavo 651et-nice mariborske gasilske čete. Impozantna razstava, ki je v današnjih časih tudi zelo aktualna, bo v prostorih Uniona, ki so letos priključeni razstavišču Mariborskega tedna. V teh prostorih bo tudi velika gasilska razstava iz razstava jadralne skupine mariborskega Aerokluba, kar bo vse tvorilo zaključeno skupino. Na razstavi protiplinske obrambe, ki bo nedvomno ena najzanimivejših prireditev letošnjega Mariborskega tedna, bo provizorično sklonišče ter vsa ostala zaščitna sredstva, ki služijo obrambi proti plinom. Na razstavi se bo predvajal tudi film protiplinske obrambe, ki ga je izdelal bigijenski zavod v Zagrebu. Film, ki bo trajal eno uro, bo pokapal napad sovražnih letal ter vsa obrambna sredstva aktivne in pasivne obrambe. Vsebino in prizore bodo tolmačili strokovnjaki s predavanji. Ker je razstava zelo aktualna, si jo bo ogledal prav gotovo vsak obiskovalec Mariborskega tedna, zlasti pa oni, ki doslej še niso mnogo čuH o plinskih napadih. Razstava bo zelo poučna in se bodo interesenti poučili o plinih, plinskih napadih in njih obrambi. Razstava protiplinske' obrambe pa bo tudi važna, iz narodno-obrambnega ozira, saj bodo ponesli obiskovalci te razstave svoje vtise domov ter tako širili prepotrebno zanimanje za to vprašanje. Da pa bo propaganda mnogo pripomogla k uspehu, je razvidno iz dejstva, da so vse svetovne države uvedle v svoj program prirejanje takih razstav ter z njimi Sirile zanimanje za protiplinsko obrambo. Obramba proti plinom mora zajeti ves narod in ga prepričati, da je organizacija protiplinske obrambe nujna potreba celote in vsakega posameznika, kajti-obrani ba proti plinom je obramba samega sebe. Jasno je, da je nemogoče organizirati popolno sigurno obrambo, toda zavedati se moramo, da se da nevarnost s strogo disciplino »s sodelovanjem po-
oba šla na dno ribnika. Termut-u se je v zadnjem trenotku posrečilo, da se je rešil na površje, nakar sta prispela k ribniku delavec Karel Vlaj iz Maribora in Henrik Meglič iz Radvanja, ki sta utopljenca spravila na kopno ter mu skušala z umetnim dihanjem zopet vrniti življenje. Ker pa je Pandilovič ležal že pol ure v ribniku, so bili vsi poskusi zaman in so utoplienčevo truplo prepeljali v mrtvašnico.
sameznika zmanjšati na minimum. Vsem obiskovalcem te razstave in Mariborskega tedna se nudi od 30. julija do 11. avgusta ^gH-dnost polovične vožnje na železnicah!
Lepa prireditev mariborskih pefcov. V
soboto so imeli pekovski mojstri iz Maribora lepo uspeli večer pri Skabernetu. Prijateljski družabni večer je povzdignil s svojim odličnim sodelovanjem pevski odsek, ki je pod spretno, mojstrsko taktirko pevovodje g. Laba zapel venček narodnih pesmi.
Poceni meso. Jutri v tore« 21. t. m. od 7. ure naprej se bo prodajaio pri stojnici za oporečno meso pri mesin: klavnici 40 kg teletine po 4 dinarjev za kilogram in sicer na osebo največ 2 kg.
Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru začne z vpisovanjem vajencev in vajenk v nedeljo 2. avgusta t. 1. Vpisovanje bo vsak dan do 20. avgusta t. 1. na mestnem poglavarstvu ira sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah In praznikih pa od 9. do 11. ure. Javiti se morajo vsi šoloobvezni valenci in vajenke. Vpi-sovalni rok se ne bo podaljšal, ker se začne pouk v začetku septembra t. 1.
Odhod druge skupine v Martlnščtoo. 'Dne 29. t. m. se zvečer odpelje druga skupina v Martinščico z brzovlakom ob 21.10. Vsi oni, kateri so prijavljen5 naj* se zglase v Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici do 26. t. m. Zbrati se morajo-vsi ob 20.30 na postaji. S seboj naj imajo dve rjuhi, koc in blazino. Prva skupina se vrne v Maribor 29. t. m. z brzovlakom ob 8. uri zjutraj.
Planinsko proščenje pri sv, Arehu. Kakor vsako teto se ie tudi letos zgrnila velika množ.cii planincev pri Ruski koči •na Pohorju na včerajšnjo nedeljo k proslavi Ai*ehove nedelje. Iz vseh strani so prišli k Ruški koči prijatelji zelenega Pohorja in proslavili to starodavno slavje v najboljšem razpoloženju ter na na jslo-vesnejši način.
Pasji kontumac in tujski promet Popolnoma upravičena je odredba pasjega kontumaca v slučaju nujne potrebe. Toda dvomimo, če je predolgotrajen koirtu-mac umesten zlasti pote ti v Mariboru, kjer je baš sedaj tujski promet na višku. Dnevno se namreč dogajajo v bližini parka in tudi v drugih mes"n;h delih razburljive scene, ki jih povzroča kontač, ko lovi mariborske In tudi tuje pse. Podčrtavamo, da vpliva to jako neugodno na tujski promet. Tako so tujci ziasti v večernih urah v bližini mestnega parka priče neljubim scenam, ko drvi konjač s svojim vozom za psi in jih po dolgem mučenju končno ulovi. V ilustracijo naj navedemo primer, da je baš te dni nenadoma zapustila Maribor neka ugledna družina iz inozemstva, ki je bila v našem mestu na letovanju in ki ji je konjač ugrabil psička. Zato apeliramo na merodajne činitelje, da kontumac prekličejo, ker je že predolgotrajen in ker je vsaka nevarnost pasje stekline že davne odstranjena. Zlasti je to važno zaradi bližajočega se »Mariborskega tedna«, ko bo Maribor obiskalo tisoče tujcev, katerih vtisi bodo za naše mesto in njegov tujski promet odločilnega pomena.
Huda prometna nesreča pri Kamnici. Ko se je včeraj zvečer ob 19.40 peljal »Rdeči Franci« po kopalce na Mariborski otok, se mu je na drugem klancu pred Kamnico poktozil naspcoti na
22tetoi Kuka Čaba iz Šibenika, kd se rje »nahajal v Ma ribonu pri svojih sor/id»wi*i tira dopustu. Na koles« je imel	šte
iSletnega sina znanega ina^ibojsk^gajap-stihMčanja Ante Zoriča, lastnika »*tedfe«n-?ske kte*k. Čaba je s svojim koiesom • \w>-zti po klancu, na ovinku pa je z -.vso sito zaletel v mesmiavtobtts. šoter »ihtečega Francija« je v zadnjem Itipu Hb&l preprečiti nesrečo ter zavil v jaijek,..kj®r se je avtobus pr-ecej poškodoval. <Š«fea ter Ante Zoric pa sta zado&ia t«ij*o-težke poškodbe na nogah in gtevi, cte<soy>u morali poklicani mariborski ne&eMalci pr&peljati v splošno bolnišnico. »Ritefee-ga Franclja« pa so pozno večer spKcvito v garažo.
Usodne sanje. Bivškmor.na.r Kranciffi»-
mitšek iz Ribnice na Pohorju jei-pnen^l na nekih svislih. Sanjal->e, d a* se'-njegov a »ladja« potaplja. Da si reSi m#jen#e, je (Skočil kvišku. Mesto v »vatovih« se?je znašel na trdem podu škednja s^pojkjm-'Ijenimi rebri. Prepeljali so ga“VMHa^w(9i ■ sko splošno bolnišnico.
V objemu valov. V soboto se^je v Dravi ob Pristanu raznašafec psei Joško Dolenc iz Vojašniške ulice, je pa v nevarne vrtince in se zefčfctf' potapljati. Mimoidoči Kmetec Janko je r neposredni bližini gostilne Djfepmster skočil kar oblečen v vaiovje in 8* nezavestnega privlekeLna kopito.
Avto gori! V bližini avtoprevoe&to Fazarinca Josipa v Studencih je psiSel nenadoma goreti avto, ki ga je hotel spraviti v pogon g. Leyrer W. iz M>c*oi-bora, pa se mu je pri tem užgal opfffcoc, tako da je objel ogenj ves avto. N»sto>i ogenj so navzoči takoj pogasili, šetpredno je bila poklicana požarna hramba.
Huda mrcina. Ko se je vČesajipppoMne podal pekovski pomočnik Anton Panfierc iz Pobrežja donw, ga je v bližini Mariborskega otoka napadel pes volčjak ter ga nekajkrat vgriznil v levo nogo. Pri tem mu je tudi raztFgal nove Mače. QWa-stva sedaj poizvedujejo za posestallicbm hude mrcine.
Srake. Na Mariborskem otoku je . neznani zlikovec izmaknil iz ročne tor&fce zasebnici AmaUji R. 1000'dinarjev, vr-edfeo >zapesfcno ur.o ter 100 dinarjev gotovine. Posestniku Simonu Srnku iz Zgornjega Boča pri Selnici so ukradli svedrovci1« stanovanja 1200 dinarjev gotovine.
Krvava Arehova nedelja. Tudi pri-vi^e-■rajšnjem arehovskem žegnanju pni ’ Rašfli ‘‘koči so se zvečer fantje spoprijeli':in je obležal s sm-ntnonevar n«ni aabotBjaji v prsSh, glavi in desni no«l 3*i«*ni M««*wk [Kapun, ki so ga pripe4jS*r v «KH»ibb*9k» splošno 'bolnišnico.
Planincem In drugim pr$feHa#em“ pniKo-de. Planine so zopet ozelenele in vabijo na poset vse, ki imajo smisel za našo prekrasno prirodo. Gozdovi nas kličejo, čeri nas mičejo in kdor le mor«, are, ,cfe se razvedri In oddahne v pro&MvoaM»w: sezona za turiste je tu. To prittho porablja Zveza lovskih društev v'D*®wštfi -banovini, da se obrača do vseh, bi,po-sečajo lvrib in dol, gozd in-plan.^proišnšo, naj na svojih izprehodft in turah-ne * vznemirjajo živalstva. Vprav sedaj, za časa mladičev je vznemirjanje živali jaiko škodftivo; z vpitjem, ropotom, p*o«enjem kamenja in sličnim pregnana samica cesto zapusti svoje mladiče, ki potem žalostno poginejo. Že sama lioja po cetem v gozdu more pregnati divjad iz njenega stalnega bivališča, da se zaieiče v nedb-stopne kraje, kjer nima življenjskih pogojev. Zato prosi Zveza, naj se planina držie javnih potov in hodijo po njih mieno brez ukanja, vpitja ali celo streljanja. Resen planinec hoče videti lepote pteom, zato hodi tiho in previdno, pa odpttfh oči. Kdor dela hrap, mu uide mnogo lepega; zlasti živalstva ne more opisovati, ki je morebiti še zanimivejši ses*awm del planinske prirode kakor rastlinstvo. Res je, da človek, prišedši iz tesne®« mesta v prosto prirodo, čuti nekako potrebo, da da duška svoji sproščenosti z glasnim »juhu«, vendar naj bo ljubezen do naših planin in dolin z vsem, kar 3rvh] ,v njih, večja od take potrebe. Svojo lftibe-zen do prirode pokažemo naflepše, če jo pustimo, da snuje po svoje v m«m, da je ne motimo v njenem žitju m bitju. Z vedenjem, ki je v skladu z ljubeznijo do prirode, bodo planinci dosegh, da kvwci ne bomo samo mirno žiweii z njimi, ampak da bomo prf§ate!fcfoi dete« dw»g aa
koksu- dragega.
Stran r4.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
7 Mariboru, dne 20. VII. 1936.
Splitski Jadranaši najboljši jug oslovenski plavalci, ljubljanski llirijani najboljši
skakalci
Včeraj so se na Mariborskem otoku zaključile letošnje tekme za državno prvenstvo v vodnih športih. Na tekmovanju, ki je trajalo v soboto iti v nedeljo ves dan, so bili postavljeni tudi nekateri novi državni rekordi, in sicer je Defilipis (Zagrebški plivački klub) postavil na 400 m prosto s časom 5:24.1 nov državni rekord; odlični slovenski sprinter Vilfan (Ilirija) je plaval 50 m prosto v novem rekordnem času 26.2; prav tako Cerar (Ilirija) na 200 m prsno v času 2:57.1, v mešani štafeti 3X100 m so plavači SK Ilirije v postavi Vilfan, Cerar, Prič dosegli čas 3:36.8, kar pomeni tudi nov državni rekord. Ker so morali letos vsi tekmovalci plavati v predpisanem trikoju, ni nobena ovira, da se ti novi državni rekordi s strani saveza ne bi priznali.
Posamezne tekme so bile prav zanimive ter se je vršil v glavnem boj med ljubljansko Ilirijo in splitskim Jadranom. Posamezni tekmovalci so zares dali vse iz sebe, kar dokazujejo tudi novi državni rekordi. Mariborčani so imeli priliko videti in opazovati znanje in formo posameznih najboljših jugoslovenskih plavalcev in plavalk, ki bodo našo državo zastopali na predstoječi letošnji olimpijadi, ki se bo vršila meseca avgusta v Berlinu. Dokončna sestava naše plavalne ekipe se bo določila šele koncem tega tedna, ker se bo vršila v sredo 22. t. rn. v Ljubljani še izbirna tekma v nekaterih disciplinah.
Letošnje državno prvenstvo v plavanju si je priboril SK Jadran iz Splita, ki je dosegel 203 točke. Na drugem mestu se >d plasirala ljubljanska Ilirija, ki je dosegla 193 točk, na tretjem Jug iz Dubrovnika z 82 točkami, na četrtem Zagrebški plavalni klub s 41, na zadnjem mestu pa SK Martaon iz Maribora s tremi točkami.
Letošnji prvak v waterpolu pa je zopet SK Jug iz Dubrovnika, ki je v odločilni tekmi premagal svojega »večnega rivala« Jadran iz Splita s 3:2. Na tretje mesto v tej vodnosportni panogi se je plasiral Zagrebški plavalni klub, na četrto Jadran iz Ercegnova, na peto pa ljubljanska Ilirija. J.ug si je e. letošnjo zmago že 13. zaporedoma priboril državno prvenstvo v waterpolu.
Državno prvenstvo v skokih si je priborila brez konkurence Ilirija iz Ljubljane, in sicer so tekmovalci in tekmovalke Ilirije dosegli skupaj 91 točk.
Rezultatov posameznih disciplin ne bomo objavili, ker nam zavzemajo preveč prostora. So pa razvidne iz današnjega »Jutra«.
Tekmovanju so prisostvovali tudi nekateri odličniki, med drugim smo opazili mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, pokrovitelja prireditve mestnega predsednika dr. A. Juvana, šefa obmejne policije g. Krajnoviča itd. Vodstvo tekem je bilo v rokah Jugoslovenskega plavalnega saveza, ki je poslal v Maribor okoli 10 funkcionarjev. Dtelo sodnikov in žirije je bilo včeraj silno otežkočeuo, ker ni bil pravega reda na startu pod stolpom, kjer je bil glavni stan funkcionarjev. Pokazalo se je, da je bilo rediteljstvo zelo slabo organizirano. Tudi delo sodnikov in žirije ni tako šlo od rok kakor bi moralo pravzaprav iti, radi česar so se včerajšnje popoladnske tekme zavlekle za dve uri. Odmor med posameznimi disciplinami je bil včeraj popoldne predolg in je del občinstva izražalo svoje nezadovoljstvo s protestnim ploskanjem. Zelo dobro pa je bilo oskrbljeno objavljenje rezultatov ter prenos poteka posameznih tekem potom zvočnika. V vodstvu tekem so se udejstvovali naši znani športni organizatorji in funkcionarji iz Ljubljane gg. Savo Sancin, Božo Krameršič, Franjo Bradač, J.
Gnidovec itd. Jugoslovenski plavalni sa-vez pa je poklical v M a''bor še člana avstrijske plavalne zveze inž. Glaserja z Dunaji in Schlenkerja iz Budimpešte.
Ko končanem tekmovanju so se zbrali pod stolpom na Mariborskem otoku tek-movalpi in funkcionarji, kjer je zastopnik JPS Steinhart razglasil rezultate. Ko se je vsem še zahvalil inž. Lah v .menu prireditelja, je mestni predsednik dr. Juvan izročil zmagovalcem pokale, in sicer je prejel SK Jadran iz Splita pokal dr. A. Juvana, SK Jug iz Dubrovmka pokal mestne občine mariborske, SK Ilirija pa pokal SK Maratona.
Letošnje plavalne tekme so pokazale velik napredek V jugoslovenskem plavalnem športu, ki v Ljubljani, Splitu in Dubrovniku, kakor tudi v Zagrebu lepo napreduje. Zal pa ni mogoče tega trditi o mariborskem plavalnem športu. V finalnem tekmovanju je tekmoval samo en tekmovalec, ki je Maratonu prinesel tri bore točke. To pa je bilo tudi vse. Maraton je sicer prijavil nekatere druge tekmovalce in tekmovalke ter tudi vaterpolo moštvo, ki pa niso nastopili. V zvezi z nenastopom Maratoncev piše nedeljsko »Jutro«: Kakor v tekmi proti ZPK, tako mariborski Maraton tudi v drugi tekmi ni nastopil, češ, da nima kompletnega moštva. Čudimo se, da se je Maraton prijavil za waterpolski turnir, ko sploh ne razpolaga z zadostnim številom igralcev. Državno prvenstvo je vendarle resna zadeva in ne samo predmet za do-kaj neprimerno reklamo za katerikoli klub, ki se ob samem tekmovanju zruši v nič.«
Vse to kaže, da se plavalni šport v Mariboru ne bo mogel tako kmalu razviti. O vzrokih tega žalostnega pojava bomo še spregovorili.
..dAščžSBBk
Tajinstveni zemeljski iarki
Učenjaki se danes živahno zanimajo za problem takozvanih zemeljskih žarkov, ki fizikalno in fiziološko vplivajo na človeka in prirodo. Skrivnost zemeljskih žarkov še ni pojasnjena in med učenjaki so v tem pogledu velika nasprot-stva. Nekateri učenjaki odločno pobijajo naziranje o zemeljskih žarkih in trde, da teh žarkov ni, drugi pa trdovratno dokazujejo, da izžareva naša zemlja močne in zagonetne žarke, s pomočjo katerih lahko »gotovi ljudje s čarobno
kovinasto palico« poiščejo bogate rudnike zlata in srebra v globini zemlje.
Nemški učenjak inž. dr. Leman iz Dresdena je nekaj let vršil poizkuse in proučeval žarke, ki jih izžareva naša zemlja. Dognal je, da so na zemeljski skorji kraji, ki v razvoju vremenskih prilik igrajo na našem planetu važno ulogo. Naletel je na takšen kraj blizu Darmstadta v Nemčiji, kamor zelo rada udarja strela. Podoben kraj je našel tudi v Franciji blizu Ryana. Tam je sredi
parka vila, v kateri že deset let nikdo ne stanuje. V vilo, ki je zavarovana s šestimi strelovodi, trešči strela ob vsaki
W—ugub^hih»mb,uh
Mali oglasi
Razno
DOBRO VINO
Marija Vračko, Malečnik 37, najmanj 5 litrov Din 6,—. Sv. Peter._______________-3'. 49
ZOPET ZNIŽANE CFNU!
Bouret svila Din 52.—. Trpinov bazar,1 Vetrinjska ?5. 2251
Sobo odda
Velika.
sončna
najmanjši nevihti. S svojimi občutljivimi aparati je dr. Leman dognal, da izžarevajo na tem kraju iz zemlje nevidni žarki in je mnenja, da je v globini zemlje večja količina kakšne rude.
Dr. Leman je z nekaterimi znanimi in sposobnimi osebami, ki so izvrstni mediji in ki s kovinasto palico v roki in s svojimi občutljivimi živci občutijo bližino neodkritih in neznanih rudnikov, izvršil več uspelih poskusov. Ko se je človeški medij s palico v roki približal kraju, kjer so v zemlji zakopane zaloge rud, mu je pričela roka drhteti in palica je pokazala pravo smer. Na ta način so odkrili nekatere bogate rudnike v Nemčiji, Franciji in na Češkoslovaškem. Na podoben način so našli tudi v Ameriki rudnike zlata, srebra in bakra. Domnevajo namreč, da kovinasta palica v roki medija reagira na močno izžarevanje zemlje.
Znanstvena raziskovanja v tem pogledu so šele v razvoju. Tajnost zemeljskih žarkov še zdaleka ni pojasnjena. Vendar pa učenjaki verujejo v uspehe in zato z veliko vnemo nadaljujejo za-početa raziskovanja, ki utegnejo mnogo koristiti človeštvu.
Milijon.
Za časa vladanja francoskega kralja Ludvika XIV. je bil nekoč Pariz bajno razsvetljen. Ob tej priliki se je vozil skozi mesto g. Ferrary, glavni kontrolor drž. financ, Na eni izmed razsvetljenih hiš je opazil razsvetljen nadpis: imam 4 milijone za kralja! Ferrary si je dobro zapomnil to rodoljubno hišo ter je takoj drugi dan obiskal lastnika. Predstavil se mu je kot glavni kontrolor financ in mu obljubil, da postane slaven in edinstven zgled vsem ostalim bogatašem, če izpolni ono, kar je imel včeraj napisano na hiši. »To sem vendar že izvršil«, mu odvrne lastnik hiše. »Potemtakem bi moral o tem tudi jaz nekaj vedeti in biti obveščen, kar se pa ni zgodilo«, se začudi kontrolor.
»Dragi gospod,« nadaljuje lastnik hiše. »Vi tega ne morete vedeti. Pač pa ve o tem prav dobro naš vojni minister. Moji štirje sinovi služijo v vojski, moj priimek je pa Milijon.«
Neki gospod je hvalisal izredno bistroumnost svojega sinka. Pomislite pravi, šele 10 mesecev je star, pa že začenja govoriti. Včeraj mi je rekel »tata«.
Neki glas doda: Res je še mlad, pa ne more še vsega vedeti...
sc , m  iii uic-.fc*
Službo dobi
IŠČEM SLUŽKINJO
staro od 28 let naprej, ki sc razume na vrtna dela 'n j« vajena otrok. Naslov v izjavi »Večernika«.	<551
lepo ‘»priifflliena.
SOBA
se odda. Din 350.— s kurjave in uporabo kopalnice. Samo gospodom. Nasi. v upravi »Ve černika«.	2494
il
Kupujte svoje po* trebiilne pri nailh inserentih i
JU K.:
Žrtev zveste ljubezni
Zgodovlnakš roman
»Ah, da, prav imate, dobro ste povedali. Moj angel varuh ste in rešitelj teh nedolžnih »ljudi,« vzdihne donna Frančiška olajšano in pokaže s pogledom na pešioo hrabrili vstašev, ki z nabitimi puškami v rokah pozorno motrijo kretanje neprijateljske vojske.
»Ali ste za tako rešitev? Dajte mi pooblastilo!«
»Prav rada.«
Ta trenotek pristopi glasnik. Oskrbnik mu reče:
»Kaj nam prinašate, gospod, kakšne pogoje stavi vaš vodja?«
»Zagotovilo, da vam ne vzamemo življenja, toda samo pod pogojem, da nam nemudoma odprete vrata.«
»Dovolite, gospod, da vaše pogoje sporočim grajščaku.«
»Rad dovolim.«
17
Oskrbnik odstopi od strelnice in smehljaje se šepne devojki:
»Evo, celo četrt ure smo pridobili.«
Častnik čaka par minut. Ko oskrbnika ni nazaj, postane nepotrpežljiv in dvakrat pokliče posadko. Vstaši mu odgovorijo na kratko, kakor jim je zviti starec naročil.
»Oskrbnik se še ni vrnil od grajščaka.«
Prebrisani oskrbnik se šele po preteku četrt ure izvoli pokazati in reče :
«Ali lahko dobim vaše zagotovilo tudi pisttrcno?«
»Rad vam ga dani, saj je že pripravljeno.«
častnik potegne iz žepa list papirja in se prjbliža strelnici.
»Hoho! Očividno se jim zelo mudi, a z mano jim ne bo lahkega posla. Potegnil
jih bom mak) za nos«, sikne starec skozi zobe, vzame ponujeni list in reče:
»Kmalu boste dobili odgovor, gospod.«
»Počakal bom tri minute.«
»Tri minute? Bog z vami, ali je to mogoče? V treh minutah pridem komaj do sobe svojega bolnega gospodarja.«
»Grof Don Juan di Mirabella je torej bolan?«
»Na smrt.«
»O tem nismo ničesar vedeli. Dam vam torej deset minut časa.«
Oskrbnik se pogaja za četrt ure in pregovori častnika.
»No, gospodična, ali jih nismo dobro speljali na led in jih potegnili? In ti ljudje se hočejo z nami boriti in zavladati nad našo lepo Španijo!«, reče oskrbnik deklici.
Devojka sklene roke kakor v molitvi, dvigne lepe oči proti nebu ter se vroče zahvali Bogu za nepričakovano pomoč in za tako srečno pridobljen dragocen čas. Francoska četa se medtem nenadno vznemiri; vodja pokliče glasnika k sebi.
»Kaj pa to?« šepne oskrbnik in pristopi previdno k strelnici.
Česa posebnega ne more opaziti; vidi samo to, da stoje na obronku bližnjega hribčka neprijateljski častniki v krogu, kakor da se o čem važnem pogovarjajo in posvetujejo, sredi kroga je pa med dvema ali tremi vojaki nek civilist. Obleke, še manj pa lica mu oskrbnik na to razdaljo ne more spoznati, razen tega pa zakriva civilno oblečenega moža gruča častnikov.
Glasnik se zopet približa vratom.
»No, ali je graščakov odgovor že pripravljen?«, vpraša naglo in nekako posmehljivo.
»Čez par minut ga boste dobili, gospod.«
»Ali ga bo dal grand Don Juan Men-doza y Mirabella?«
»Da. Kdo drugi pa naj ga da?«
»Pravite, da je grof bolan in da leži v gradu?«
»Čez pol ure se boste lahko prepričali o tem.«
(Dalie sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.