Izhaja vsak dan zjutraj rama r ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna Številk« Din 1'—, lanskoletne 2*—s mo- Hif sečna naročnina Din 20*—t za tu* Jlno 80-—, UredniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telelon uredništva 80-70. 80-89 In 80-71 Jugoslovan Koioplaov n« rniam« Oglasi po tarifi In dogovora Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-8» Podružnica v Mariboru, Alek-»androva cesta St. 24, teL 29-60. .V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raS.» Llubljana 15.621 St. 175 Ljubljana, sobota, dne 1. avgusta 1931 Leto II. Llovd George Bivši angleški ministrski predsednik in voditelj angleške liberalne stranke Lloyd George je (te dni nevarno obolel, da so ga morali operirati. Operacijo je dobro prestal. Tudi Briand je obolel Pariz, 31. julija. AA. Zunanji minister Briand je rahlo obolel in je odpotoval na svoje posestvo v Cochorelu, kjer ostane nekaj dni. Vkljub 'bolezni bo tudi za svoje odsotnosti vodil zunanje ministrstvo. Nemška taksa za potovanje V inozemstvo bo odpravljena Berlin, 31. julija. A A. Listi pravijo, da bo taksa za potovanje v inozemstvo v najkrajšem času ukinjena. Zaupnica sedanji španski vladi Madrid, 31. julija. AA. Po živahni debati je Španska ustavodajna skupščina izrazila začasni vladi z ogromno večino zaupnico in jo pozvala, naj ostane še nadalje na krmilu. Kabinet Za-more ostane tako na krmilu neizpremenjen. Ruski teroristi v Romuniji Bukarešta, 31. julija. Policija je zaključila Piskavo o atentatih na vlake, ki so se izvršili v ?. ! ,med preteklo nedeljo in ponedeljkom. Vsi štirje atentati so bili delo ruskih teroristov. Policijski organi so aretirali 00 komunistov, med njimi tudi več Rusov. Zrakoplov »Zeppelin« zopet doma Friedriclishalen, 31. julija. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je srečno pristal. Kongres »Krščanske lige« v Romuniji Bukarešta. 31 julija, n. Včeraj se je pričel kongres krščanske lige, ki jo vodi prof. Cusa. Cusa je hvalil Jorgovo vlado in je trdil, da Davisi vsa država od položaja njegove vlade, Ostro je napadal Žide in svobodne zidarje. Zahteval Je, da se odpustijo iz vojaške službe oni Častniki in duhovniki, ki so svobodni zidarji. Spomenik Washingtonu v Rimu Rim, 31. julija, n. Vsi listi prinašajo vest iz VVashingtona, da so na kongresu fašistovskih društev v Ameriki sklenili, da se v Rimu postavi velik spomenik VVashingtonu. Fašistovsko stranko je na tem kongresu zastopal Silvestri, je preičtal Mussolinijevo brzojavko s pozdravom na emigrante in z odobritvijo njihovega sklepa. Spomenik bodo odkrili 12. oktobra 1932. ‘eta, ko se slavi 2001etnica Washingtonovega rojstva. f Madjarske manjšine v Jugoslaviji ^ovi Sad, 31. julija, k. Madjarske manjšine v ugoslaviji so v zadnjem času priredile že vec Manifestacij, na katerih so izrazile svojo zve->ot>o napram kralju in domovini. V tem času P? so tudi ustanovili ligo madjarskih manjšin, * bo gospodarsko in kulturno organizirala Ma-J»re. Osnovali bodo tudi zvezo gospodarskih ""g. Ustanovni občni zbor te zveze se bo r»u koncem avgusta v Subotici. Tedaj se bo r.iio tudi veliko zaključno manifestacijsko *borovanje. Pol milijarde davčnih zaostankov v Sofiji ♦p i iu“ia-. '■ Davčna uprava v Sofiji je n , 1 pozvala sofijske meščane, naj nemudoma J-r»,a-Vnai° s.voie dolgove, ki so se jim nabrali, Itn. Ze nekaUet nis0 plačevali davke. Ce bi dav-n * ne hoteli plačati, bo davčna* uprava prisiljena, u.vest* eksekucijsko postopanje. Sofijski me-Mbh ..ol?u'ei° dl.'žavi Preko 500.000.000 levov, nr. i. "Iirn> so tudi ugledne osebnosti in velika podjetja. Francoski pilot ponesrečil hi ariz' julija, n. Francoski pilot Bougault, . ]e ze več časa pripravljal za dosego j* ineiderjevega pokala, je včeraj v bl/.iini Car-a,z. letalom pal v neko jezero in utonil, »egel je že brzino 500 km na uro. Predsednik vlade v Varaždinu in okolici Množica je navdušeno pozdravljala predsednika vlade — Zanimanje predsednika vlade za delavske mezde — Ovacije bolnikov Varaždin, 31. julija k. Ministrski predsednik general Peter Živkovič se mudi že 12 dni v Varaždinskih Toplicah. V tem času je bil 4 krat v Varaždinu. Včeraj je potoval skozi Lepoglavo v Bednjo, kjer je bil na kosilu pri bivšem tamkajšnjem župniku Pavlu Matici. Na tem kosilu sta bila tudi župan Perko in don Gjirlič. Po obedu se je družba odpeljala v Trakoščan, kjer sta ministrskega predsednika sprejela grofa Draškovič in Jankovič. Ministrski predsednik si je ogledal starinsko orožje in jezero, nato pa se je odpeljal v Klenovnik. Klenovnik, 31. julija, (o) Včeraj okrog pol 11. dopoldne se je v Lepoglavo pripeljal predsednik vlade general Peter Zivko-vič. Tam je odšel najprej v »Narodni dom prestolonaslednika Petra,c kjer sta nastanjena tudi Sokolski dom in čitalnica. Nato je odšel, da si ogleda staro in novo kaznilnico, kjer se je zanimal za ureditev zavodov. Upravnik kaznilnice je peljal predsednika vlade po vseh oddelkih in mu razkazal zlasti tudi delavnice. Predsednik vlade se je zanimal za ekonomijo zavoda, za dohodke posestva, ki pripada zavodu in za druge gospodarske uredbe v njem. V kaznilnici se je mudil visoki gost skoro poldrugo uro. Ob pregledovanju je zlasti pohvalil delovanje zavodovega zdravnika dr. Šantala, ker je organiziral sokolske čete v okolici. Ko je predsednik vlade odhajal iz zavoda, se je pred poslopjem zbralo delavstvo in drugo prebivalstvo Lepoglave in ga navdušeno pozdravilo. G. predsednik se je začel razgovarjati z delavci in se zanimal za njihove deavne pogoje, posebno za višino mezde. Predsedniku vlade so pri tej priliki izročili več šopkov cvetja. Nato je predsednik odšel ogledat si cerkev, ki je bila sezidana že v XIV. stoletju. Pri izhodu iz cerkve so ga zopet navdušeno in toplo pozdravili pred cerkvijo zbrani prebivalci. Predsednik vlade je nato odšel iz Lepoglave in se peljal preko Bednja v Trapo-ščan^, kjer je stopil v stari grad grofa Draškoviča in si ga ogledal. Nato je nadaljeval pot v Klenovnik, kamor je prišel okoli 4. popodne. Ogledal si je tam sana- torij Osrednjega urada za zavarovanje dedcev. Nenadni prihod predsednika vlade v ta izredno lepo in moderno urejen sanatorij, je med bolniki izzval vihar navdušenja. Ravnatelj sanatorija dr. Jokovič je skupno z zdravniki peljal predsednika vlade po sanatoriju in mu razkazoval njegovo ureditev. Predsednik se je za vse zanimal in povsod prosil, da se mu podrobno pojasni način zdravljenja, prehrane in ravnanja z obolelimi. Šel je tudi skozi spalnice in skozi druge oddelke sanatorija. — Razgovarjal se je s posameznimi bolniki in jih spraševal, kako se zdravijo, s kakšnim _ uspehom in kako so s hrano zadovoljni. Bolniki so bili ginjeni po tem zanimanju g. predseduika vlade in so ga vedno in vedno toplo pozdravljali. Ko je predsednik odhajal iz sanatorija so se vsi bolniki in bolnice, razen tistih, ki niso mogli zapustiti postelje, zbrali pred poslopjem in priredili odhajajočemu spontane ovacije. -Izročili so mu tudi več šopkov cvetja, kličoč mu viharen živijo. Malo po 6. uri se je predsednik vlade zopet vrnil proti Varaždinskim Toplicam. Za pomorski sporazum med Francijo in Italijo Brez pomorskega ravnotežja med Francijo in Italijo bo razorožitvena konferenca brezuspesna — Prihod francoskih ministrov v Rim je zagotovljen — »Pomorski spor z Italijo je treba likvidirati« Rim, 31. julija, n. Pomorski sporazum, ki je bil 1. marca t. 1. na inicijativo britanske vlade dosežen med francosko in italijansko vlado, v principu še ni mogel biti izvršen, ke.f pri redakciji definitivnega teksta niso mogli doseči sporazuma glede zamenjave starih vojnih ladij z novimi. Sporazum bi bil moral biti zaključen za dobo 5 let do leta 198G. Francija je zahtevala zase nekaj pravic glede zamenjave starih vojnih ladij z novimi. Italija pa teh pravic ni hotela pripoznati, tako da vsi poskusi, da bi se ta spor uredil na kompromisen način, bodisi z direktnimi pogajanji ali po posredovanju Velike Britanije, niso imeli nikakega uspeha. Zedinjene države, Velike Britanije in Japonska so sklenile med seboj sporazum, s Katerim se je zagotovilo pomorsko vojno .ravnotežje, toda ta sporazum ni mogel bi- popoln, dokler se ne doseže takšno ravnotežje tudi med Francijo in Italijo. To ra> notezje je eden najvažnejših pogojev za uspesno delo splošne mednarodne konfe-ren za razorožitev, ki se bo vršila 1. 1932 v Ženevi. Ce velike pomorske sile ne bodo znale doseči tega sporazuma vsaj glede omejitve pomorskega oboroževanja, razorožitveni konferenci v nobenem slučaju ne bo mogoče, da reši še bolj komplicirano vprašanje o redukciji splošnega oboroževanja. Spričo vsega tega je pričakovati, da bodo storile velike države vse, da bi omogočile sporazum med Francijo in Italijo. Pred kratkim je bil ameriški državni tajnik Stimson v Rimu. Tedaj je zunanji minister Grandi dal znano izjavo o miroljubnosti fašistovske Italije. V tej izjavi je posebej naglasil, da želi fašistovska Italija sodelovati pri vsaki akciji za redukcijo oboroževanja. Mussolini pa je izjavil, da je Italija pripravljena omejiti svojo oboroženo silo na minimum. To Mussolinijevo izjavo so prinesli inozemski listi. Fašistovski listi pa so jo le v kratkih besedah registrirali in izpustili iz te izjave oni del, v katerem je Mussolini naglasil, da bi bila Italija pripravljena skrčiti svojo vojsko na 10.000 pušk. Od tedaj so fašistovski listi stalno nagla-šali, da ima Stimson nalogo, da v Evropi izvrši zelo važno, misijo. Ameriška vlada namreč hoče po vsej sili, da se že sedaj zagotovi uspeh splošne mednarodne raeoro-žitvene konference. Nekateri fašistovski listi so celo javili, da je Stimson za časa svojega bivanja v Rimu izdelal podroben načrt o kompromisni ureditvi francosko-italijanskega nesporazuma in da ga bo osebno predložil francoski vladi. Te Stimsonove namene so spravili v zvezo z glasovi o bližnjem prihodu predsednika francoske vlade v Rimu. Današnji listi trdijo, da je prihod francoskih ministrov v Italijo zagotovljen. Zunanji minister Briand se strinja z ministrskim predsednikom Lavalom, da je treba pomorski spor z Italijo likvidirati. »Lavoro Fascista« poroča v svojem poročilu iz Pariza, da je po informacijah iz Londona, kjer sedaj biva Stimson, francoska vlada pričela znova razpravljati o tem vprašanju, pa da je pričakovati, da bo spor v kratkem rešen. »II Lavoro Fascista« pripominja, da je treba te informacije iz Londona sprejeti z rezervo. V zadnjem času o tem sporu ni bilo direktnih razgovorov med Parizom in 'Z'',.''.'' V,.’,- Rimom. Sodeč pa po značilni okoliščini, ki se je pokazala v tem, da so se francoski levičarski listi razburili spričo bližnje obnovitve pogajanj, je zares pričakovati, da bodo v kratkem znova skušali urediti pereče vprašanje o razmerju med francoskimi in italijanskimi pomorskimi vojnimi silami. Berlin, 31. julija, AA. Nemški listi potrjujejo, da obiščeta državni kancelar Briinmg in zunanji minister dr. Curtiug Rim v drugi polovici prihodnjega tedna. I ri tej priliki pravijo listi, da bodo rimski razgovori v vsakem pogledu uspeli, ker je Italija za spontano in brezpogojno finančno obnovo Nemčije in za rešitev razorožitvenega vprašanja. MacDonald poroča... MacDonaldovo poročilo o potovanju v Berlin — O čem so se raz-govarjali v Berlinu — Važno poročilo angleškega gospodarskega odbora — Podaljšanje nemških preditov London, 31. julija. A A. Na seji spodnje zbornice je ministrski predsednik MacDonald poročal o svojem potovanju v Berlin. Dejal je, da je bil prvotni namen poseta vrniti obisk nemških ministrov v Chequer-su. Pri tej priliki so pa ministri nadaljevali .razgovore, ki so se pričeli v Chequer-su in razpravljali o finančnem položaju v Nemčiji v zvezi z delom, ki ga je dovršila londonska konferenca. Rezultat teli razgovorov je uverjenje, da bo akcija, ki jo je konferenca predlagala, rešila Nemčijo iz neposrednih finančnih težkoč in omogočila sodbo o potrebi na-daljnih kreditov Nemčiji in o obliki, v katerih naj jih dobi. Odbor, ustanovljen na predlog londonske konference, je sedaj na delu in bo končal posvetovanja čimprej. V Berlinu sb angleški ministri razpravljali s svojimi nemškimi tovariši o razorožitvi, o ženevski konvenciji glede delovnika v promogovnikih in o drugih vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Anglijo. Občinstvo, vlada in časopisje so pozdravili angleške ministre kar najprisrčneje.. London, 31. julija. AA. Danes popoldne bodo predložili spodnji zbornici poročilo gospodarskega odbora, za katero vlada izredno zanimanje. Odbor je (>od predsedstvom sira Georga Maya izdelal obsežen pregled narodnih financ in priporočil temeljito znižanje državnih izdatkov pri so-cijalnih in zavarovalnih ustanovah in pri uradniških in učiteljskih plačah. Danes so ministrskega predsednika vprašali, kakšno stališče bo vlada zavzela k temu poročilu. MacDonald je odgovoril, da je vlada imenovala odbor, ki bo proučil to poročilo v počitnicah. V odboru so ministrski predsednik MacDonald, zakladni minister Snowden, zunanji minister Henderson, tajnik za dominjone Thomas in trgovinski minister Graham. Berlin, 31. julija. A A. »Frankfurter Zei-timg« poroča, da so se zastopniki nemških, ameriških in angleških bank sporazumeli podaljšati Nemčiji inozemske kredite. Nemški upniki so se pridržali pravico, da prenesejo s pomočjo »Banke za eksport zlata« del svojih dolgov na drugega dolžnika. Ostavka bolgarskega poslanika v Beogradu Beograd, 31. julija. 1. Bolgarski poslanik v Beogradu Konstantin Vakarevski je podal ostavko na svoj položaj. Predložil je svoja od poklicna pisma in odpotoval v Sofijo. Posianiške posla vode prvi tajnik poslaništva g. Valanro. Omejitev bančnega prometa na Ogrskem do 14. avgusta Budimpešta. 31. julija, n. Ministrski svet ja na svoji seji v pretekli noči sprejel predlog, da se podaljšajo izredne mere glede omejitve bančnega prometa do 14. avgusta. Od 8. avgusta dalje pa bo mogoče dvigati 15, mesto dosedanjih 10 odstotkov vlog. Zatem se bo pričelo izplačevanje zakupnin že z dnem 1. avgusta, tako da bodo lastniki hiš dobili v bankah denar na breme vlog svojih zakupnikov. Potrebna je resna beseda in ne plitkost! Za stvarno in solidno delo — Španija mora postati bogata, potem lahko rešuje socialna vprašanja Kaj se zahteva od Nemčije I Besedo »politične garancije«, ki se tako često rabi, odkar se je pojavil Hooverjev načrt in ves kompleks vprašanj, ki so v zaezi s sedanjo nemško krizo, ima različen pomen, kakršna so že usta, iz katerih prihaja. /a desničarske stranke v Nemčiji ne pomeni ta beseda nič drugega nego političen in nacionalen samomor nemškega naroda, h kateremu da hoče Francija Nemce naravnost na sadističen način prisiliti s svojimi pogoji za sodelovanje pri finančni pomožni akciji v prid Nemčiji. Katoliški centrom in socialni demokratje so manj zagrizeni v tem pogledu. Vendar pa so se prvi tako spretno zabarikadirali za >obzire do nacionalnega ponosa«, ki bi bil s temi garancijami — pravijo — neozdravljivo užaljen, da je že težko razločiti, kaj predstavlja močnejšo trdnjavo odpora: ali zagrizenost raznih Hitterjev ali pa omenjena previdnost kancelarja Briininga in njegove vlade. Nemška vlada se zagovarja pri svojem dosedanjem odklonilnem stališču tudi s potrebo previdnosti, ki jo ji narekuje razdraženost med desničarskimi elementi. Ce bi pristala na zahteve glede političnih garancij, bi nastalo med temi krogi tako ogorčenje in vrenje, da bi prišel v nevarnost ne samo obstoj sedanje nemške vlade, temveč tudi obstoj vsega sedanjega socialnega reda v Nemčiji. Če bi bila Nemčija proti gotovim garancijam rešena v finančnem in gospodarskem pogledu, bi pa skoro gotovo sledil tak političen polom, ki bi imel za posledico ali ustanovitev Hittlerje-ve fašistovske diktature ali pa boljševiški režim po zgledu sovjetske diktature prols-tarijata. Notranje-politične težkoče so bile od nekdaj pripravno strašilo pri diplomatskih pogajanjih, a v tem slučaju se ne more reči, da ga nemška vlada ne bi vihtela z naravnost dovršeno spretnostjo. Diplomatska vljudnost na drugi strani rada trpi to izsiljeval no sredstvo tudi kot nekako dovoljeno mednarodno hinavščino, dokler ni povsem ©citno, da so vse podobne operacije le grobe pretveze, k terih ne priznavamo radi. In tak je brez dvoma slučaj sedaj glede zadržanja uradne in neuradne Nemčije v vprašanju političnih garancij. Kaj se pravzaprav zahteva od Nemčije? Dva bistvena pogoja bi morala izpolniti: na eni strani podali dejanski dokaz, da njena zunanja politika ni politika vojne, a na drugi strani podati istotako nedvoumen dokaz, da je za iskreno sodelovanje med evropskimi državami. Kar se tiče prve točke, se Nemčiji upravičeno očita, da jr njena dosedanja politika — politika pripravljanja nove vojne. Pri tem prihajajo v poštev njene priprave predvsem proti Poljski in to ne toliko na suhem, te" več v prvi vrsti na morju. Nemški pomorski program je tako prirejen, da iasleduje njegovo izvajanje dosego absolutno dominantnega položaja Nemčije na Baltiškem morju. Ko bo *a program izvršen, se bo nahajala Poljska v tako podrejenem položaju na tem morju, da bo njeno stališče skrajno nevarno omajano. Na drugi strani pa je nemški pomorski program sila draga stvar. A čemu bi pre-joašaua država, ki se nah: v. v stanju fi-jbar.čnegu in gospodarskega poloma, tako velike izdatke za gradnjo novih križark, če bi ne bil v sistemu njene zunanje politike tudi načrt, da se napade Poljska z morja, Čim se ponudi ugodna prilika? Če se pomisli, da ne zahtevo Poljska od Nemčije nikakih novih teritorijev, ie povsem ja-eno, da je ta očitek na naslov Nemčije popolnoma upravičen. Ena izmed nolitičnih garancij, ki se zahteva od Nemčije, se nanaša v skladu z vsem tem na omejitev nemškega pomorskega programa. Nemčija naj se odrečd gradnji druge modeme križarke, ki je že sklenjena, kajti ta križarka je Nemčiji potrebna le za napad, nikar pa tudi za obrambo. Če se torej odreče gradnji nove križarke, bo podala s tem nedvoumen dokaz, da nima napadalnih namenov, da se je odločila za politiko miru. Druga garancija se tiče vprašanja politike iskrenega sodelovanja z drugimi državami, predvsem s Francijo. S protokolom o capinski uniji z Avstrijo je Nemčija očitno pokazala, da je njena zunanja politika v tem pogledu diametralno nasprotna Brian-dovi politiki organiziranega sodelovanja v obliki Evropske unije. Načrt nemško-avstrijske unije ni namreč v svojem bistvu nič drugega nego poteza, ki je naperjena proti bistvu samemu Briandove Panevrope z namenom, da jo sploh onemogoča in prepreči. Če hoče Nemčija dokazati, da ni nasprotna splošnemu sodelovanju vseh evropskih držav, more storiti to le s tem, da se odpove svojemu načrtu za carinsko unijo z Avstrijo. In to je ravno drugi bistveni pogoj Francije med takoimenovanimi političnimi garancijrmi. Ni videti, z-'kaj bi bili ti pogoji poniževalni za Nemčijo, ko si vendar dajejo sli-jčne garancije vse ostale pomorske države, kot priča londonski pomorski pakti Tudi ne jre za nikako izkoriščanje sedanje sti- Madrid, 31. julija, n. V kortezih je imel Jose Ortega velik govor. Priporočal je stvarno in solidno delo. Vprašanja, ki so tolike važnosti za nacijonalno življenje, je treba obravnavati z resnostjo in ne z ostro besedo in plitkostjo. Treba je obvarovati avtoriteto vlade, opustiti kritike, ki ji morejo le škodovati. Politika ni le v tem, da se rešujejo problemi, ki obstojajo, marveč tudi v tem, da se postavijo problemi, ki jih je treba rešiti. Ureditev gospodarskih vprašanj bo le koristila režimu. Govornik je izjavil, da se aspiracije soci- Pariz, 31. julija. AA. Povodom odkritja in uničenja razbojniške tolpe, ki je iz Bolgarije prodrla na jugoslovansko ozemlje, piše >L’ Home iLbre« tole: Odkritja jugoslovanskih oblasti in ponovni nameravani teroristični atentat komitašev prikazujeta, da so VMRO in njeni varuhi, ki jo plačujejo, priredili ta napad v cilju, da ustvarijo neprilike novi bolgarski vladi in da izzovejo upravičeno ogorčenje v Jugoslaviji, vse to pa zato, da preprečijo zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vlada g. Malinova bo našla gotovo odobravanje pri vseh prijateljih miru, če bo v izvrševanju svojih prerogativ napravila z vsemi sredstvi konec temu delovanju, ki je kakor sama VMRO sramotno za bolgarsko državo in madež v zgodovini vicilizacije. Malinov bo dokazal, da se razlikuje od onih dubro- Imenovanje v zdravstveni službi Beograd, 31. julija. AA. S sklepom ministra /a socijalno politiko in narodno zdravje in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen za sekundarija na državni bolnici v Ljubljani »Ir. M Bitenc z ženske bolnice. Davek na poslovni promet za trgovino z živino Beograd, 31. julija. AA. Davčni oddelek je razposlal okrožnico s tole vsebino: Na mnoga vprašanja, ali Je trgovina z živino podvržena splošnemu davku na poslovni promet in ali je promet trgovine z živino vštet v skupni davek na poslovni promet, se določi v svrho enotnega postopka pri prometu z živino tole: Pri prometu z živino za klanje po mesarjih in drugih v svrho prodaje mesa za hrano se plača skupni davek na poslovni promet po členu 16. uredbe o skupnem davku. Trgovci z živino, ki jo kupujejo, pa morajo plačati splošni davek na poslovni promet. Tudi »Jadranska straža« priredi potovanje v Pariz Beograd, 31. julija. Mestni odbor »Jadranske straže« v Beogradu priredi za svoje člane in prijatelje »Jadranske straže« iz vse države veliko manifestantno ekskurzijo odnosno prijateljski obisk francoski Mornariški ligi (Ligue Mariti-me). Izletniki ostanejo samo v Parizu 7 dni. Odhod bo z brzim vlakom 7. oktobra iz Beograda, povratek pa 16. oktobra. Vsa vožnja od Jesenic do Pariza in nazaj do Jesenic z bivanjem v Franciji, hrano in stanovanjem v zelo dobrih hotelih, prevažanjem ekskurzije v avtobusih po programu, obiskom kolonijalne razstave, vstopnicami, napitninami itd. z vožnjo v II. razredu bo stala 3.600 Din, v III. razredu pa 2.940 Din. Razlika med III. in II. razredom je samo na vožnji, vse drugo je za oba razreda enako. Pri nas je dovoljeno 50 procentov popusta na železnicah do Jesenic, storjeni pa so že ukrepi, da se ta popust zviša na 75 procentov. Prijave in vpise je treba poslati na omenjeni pokrajinski odbor Jadranske straže v Beogradu. Na zahtevo dobe interesenti podroben program ekskurzije. ske Nemčije v svrho izsiljevanja, kajti ti pogoji so bili formulirani že davno pred sedanjo nemško krizo. jalistov ne morejo izpolniti vse dotlej, dokler Španija ne bo bogata. Ko bo bogata, bo mogoče pomagati tudi siromakom. Pohvalil je končno vojaške reforme in je izjavil, da je vsa javnost doumela njihovo važnost. Madrid, 31. julija, n. Kortezi so včeraj končali razpravo o vladni politiki in izglasovali dnevni red, 8 katerim se vladi izreka zaupanje in naglašajo načela demokracije in socialne pravičnosti. Proti zaupnici je glasovalo samo 40 poslancev, znanih ljudi, ki VMRO zdržujejo in podpirajo. »Ere Nouvelle« piše: Poslednja odkritja dokazujejo, da je VMRO sklenila ustvarjati s svojo teroristično akcijo stalne neprilike in nepremostljiv jez med Jugoslavijo in Bolgarijo. Jasno je, da so oni, ki podpirajo VMRO, zahtevali, da se pokaže organizacija vredna denarja, ki ji ga dajejo, da bi izkoristili spore med dvema državama na Balkanu. BoJgarska vlada mora pokazati, da ne podpira VMRO in da ni takšna kakor prejšnja vlada, ki je zaigrala dostojanstvo naroda in državno suverenost, pa da bo vrnila državi red, kakor odgovarja civiliziranim narodom. Jugoslavija pa bo morala ali potom DN ali polom evropskega javnega mišljenja opozoriti Bolgarijo, naj čuva dobre odnosa je s svojimi Bosedi. Novi člani izvršilnega odbora Narodne banke Beograd, 31. julija. 1. Na včerajšnji seji upravnega odbora Narodne banke sla bila izvoljena gg. Andrija Radovič i.n Dragiša Matejič za člana izvršilnega odbora, ki ga p« zakonu o Narodni banki sestavljala poleg guvernerja in dveh viceguvernerjev. Za spremembo zakona o neposrednih davkih Beograd, 31. julija. 1. Pod vodstvom g. Petkoviča je bila danes plenarna seja Trgovinske zbornice za mesec julij. Poročali smo o delu zbornične uprave. Soglasno in brez pripomb so sprejeli referat g. Radii vojeviča o potrebnih spremembah zakona o neposrednih davkih. Popusti za izvoz moke Beograd, 31. julija. AA. Prometno ministrstvo je ponovno dovolilo popust za izvoz moke, razen za koruzo. Popust velja enako kakor za izvoz ječmena, soršice, pšenice, rži in moke po tarifi, kakor je predpisana dne 1. decembra 1931., za turščico pa po tarifi predpisani 10. februarja 1931. Ta popust je veljaven od 1. avgusta t. 1. do preklica, najdelj pa do 31. decembra t. 1. Nakup pšenice naglo napreduje Beograd, 31. julija. AA. Sreski načelniki so te dni dobil sporočilo, ki ga morajo takoj razglasiti prebivalstvu. Gre za prodajo in kupovanje pšenice. Privilegirana izvozna družba je naročila vsem svojim prevzemalcem, da vzamejo tudi slabejšo pšenico po hektolitru teže ter tudi ono, ki ima več višnjevca kakor Je predpisano. Za vsak kg manj na hektoliter teže in za vsak kilogram višnjevca več se odbije po 1 kg. Pod nobenim pogojem se ne bo jemala samo nezdrava, snetiva in vlažna pšenica. Privilegirana izvozna družba neprestano kupuje in dobiva pšenico, kolikor to dopuščajo stanje vode, reke, razni vlačilci itd. Kdor danes ne pride na vrsto, pride jutri. Od vsakega pridelovalca se kupi vse pod gornjimi pogoji. V Bački in Banatu kupuje Privilegirana izvozna družba od pridelovalcev, kmetijskih zadrug in trgovcev pšenico in z vsemi sklepa posle, in jim plačuje blago, ne meneč se za to, kdo jim Je pšenico proda> Sestanek JČ Lig in češkoslovaških društev na Jezerskem Dne 15. avgusta 1931 bo združeno z odkritjem spominske plošče umrlemu prof. Cho-dounskemu na Jezerskem tudi sestanek članov in prijateljev vseh Jugoslov.-češkoslovaških lig iz Slovenije, kakor tudi čeških društev, t. j. iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Bleda in Maribora. Taki sestanki so se prejšnja leta redno vršili in so znatno pripomogli k uspešnejšemu delovanju teh društev, ker so se člani posameznih mest medsebojno osebno spoznali in zbudili tako mnoge nove inicijative in veselje za skupno delovanje. Člani vseh teh društev se torej pravočasno opozarjajo na gornjo svečanost, katere se bo udeležil tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu g. inž. dr. Flieder, konzul CSR v Ljubljani inž. Ševčik, kakor tudi razni naši odlični zastopniki. Svečanost prične na Jezerskem dne 15. avgusta 1931 ob 10. uri in se udeleženci odpeljejo skupno iz Ljubljane 15. avgusta ob 7. uri zjutraj z vlakom do Kranja, od lam z avtobusi ali pa že direktno iz Ljubljane z avtobusi. Priglase je javiti posameznim organizacijam JČ lig ali češkim društvom v navedenih mestih. JČ Liga na Bledu Bled, 29. julija. Statistika tujskega prometa na Bledu nam zgovorno priča veselo vest, da poseča naše letovišče od leta do leta več tujcev, osobito Celio-slovakov, ki prebivajo med nami tudi po več tednov. Uvidevajoč pomanjkanje prilik za medsebojno spoznavanje in vgtabijanje prisrčnih prijateljskih stikov med obema bratskima narodoma, se je ustanovila na Bledu na inicijativo g. Pustoslemška in g. Juretiča Jugoslovansko-če-škoslovaška liga, ki je imela pred kratkim svoj ustanovni občni zbor. Sestavila so se pravila, katere je potrdila kraljeva banska uprava v Ljubljani. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: predsednik g. dr. Vladimir Janežič, podpredsednik g. Ivan Juretič, tajnik g. Rupert Krajuer. Odborniki: ga. Krainer, Vera dr. Janežičeva, Ivan Majer, hotelir, Franc Majer, postajenačelnik, Patik, ravnatelj pletarne, in Slavko Šušteršič. Namestniki: Kenda Ivan, Jula Molnar in Miha Černe (Petran) hotelirji, revizor Gradnik Rajko, šolski upravitelj. Za častne člane sta bila imenovana poslanika in ministra dr. Flindra in Kramar. Z ustanovnega občnega zbora so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku republike dr. Tomažu Masaryku in našemu vladnemu predsedniku generalu Živkoviču. Sinoči je imela -Jugoslovensko-češkoslovaška liga na Bledu v dvorani Zdraviliškega doma svoj prvi družabni večer. V ta namen so bila razposlana vabila. Zbrana je bila prav odlična družba oseb, ki je spontano manifestirala in dajala duška ubranosti k bratski vzajemnosti. Izmed številnih navzočih je omeniti predvsem češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. inž. dr. Fliederja s svojo soprogo, našega poslanika v Pragi ministra dr. Kramarja s soprogo, dr. Hala, češki minister in poslanik v To-kiju, bivši poljski minister Szenicky in njegova soproga, poslanec češkoslovaškega parlamenta g. Beneš, univerzitetni profesorji iz Prage gg. Jesensky in Volman in Plemelj iz Ljubljane, dr. Cirkovič, šef kabineta ministrskega predsedstva, dr. Milan Glavinič, načelnik v ministrstvu prosvete, član poslaništva dr. Pretnar, podpredsednik JC lige dr. Egon Stare, predsednik mariborske JČ lige dr. Avgust Reisman, g. Duzdovič iz Pakraca in še mnogo češkoslovaške in jugoslovanske odlične osebnosti z domačo blejsko elito na čelu. Okrog 22. ure je g. dr. Janežič kot predsednik JC lige na Bledu pozdravil številne navzoče, pred vsem pa oba poslanika dr. Flied'a in dr. Kramarja, nakar je posegel v besedo dr. Egon Stare, ki je v markantnem govoru v slovenskem in češkem jeziku poudarjal bratsko sodelovanje in važnost medsebojnih prijateljskih stikov med Cehoslovaki in Jugoslovani. Dalje je govoril dr. Glavinič iz Beograda, čsl. poslanik dr. Flieder, dr. Reisman iz Maribora, g. Duzdovič, ravnatelj mešč. šole iz Pakraca, ter poslanik dr. Albert Kramar. Svirala je mornariška godba. Prepeval je tudi znani ljubljanski vokalni kvintet bratov Petrovičev in drugi iz Ljubljane, katerega je publika navdušeno aplavdirala. Burno priznanje Čehoslovakov je bilo pri petju različnih narodnih slovenskih in jugoslovanskih pesmi. Kvintet je bil nagrajen v svrho priznanja z lepim vencem. Družabni večer JC lige je bila ena prvih te-vrslne prireditve na Bledu. Želeti bi bilo, da bi se taki večeri še ponavljali. Blejska JC liga s predsednikom dr. Janežičem na čelu pa zasluži za svojo veliko in nesebično misijo vso pozornost in priznanje. R. B. — • — »Težka« avtomobilska nesreča... London, 31. julija'. A A. Ko se je vvaleški princ vračal snoči iz Suningdala. kjer je igral golf, je zadel njegov avto v drug voz blizu golfskega kluba. Vsi bo se prestrašili, vendar ni bilo hujšega. Ob avta sla poškodovana. V drugem avtu sta bili dve ženski. Obe ženi sta bili nekoliko ranjeni. Princ jima je takoj priskočil na pomoč, nakar so ju odpeljali v bolnico. Najbrž zapustita bolnico že danes. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 81. julij«, d. Nadaljnje zmerno zvišanje temperature, spremenljivo oblačno, krajevne nevihte ni90 izključene Madež v zgodovini civilizacije Francoski tisk o zločinskih naklepih VMRO in njenih varuhov (pcAakTopi,: XL TflflEBK f| Ha «a. cm. . 3 /ifi’ llf II Msuhm o6RBnewMn Ha nyMa 1 ne. I B-b »pOMMKfiTa HO pem» . • 10 m. D «| fone>*6cnm bbscth c m. ce oTAann Ha hs* CTamneHtin—hbcobh apecTM — Mičasane Ha hcbhh-hm xopa — Kskbo e cTunano en areHTaTOPHTfe — Cp"b6cKw bomcmobh natvH Ha o-bnrapcKaTa rpaMH-»43- KneaeTHTt h nbJMHTfc Ha BfcnrpaA^ Ha 29 t. m- BevepbTa no fiHHMSrra Hmujt, — Cnonile e craHam> ronfcMn 6oM6em> aTeHTarb a a cbsflaaaTb unesaTnemieio, i6 H36imiTfc ruma c/k npeMimajiH H3 ioroc/i3B»HCKa TcpiuopM« orb Cm* rapna. ToBa, očaie, ce onpoeepr4) K zadnjemu vpadu bolgarskih komitašev Slika predstavlja posnetek mastnega naslova, pod katerim je objavil sofijski list »Makedonija« senzacijonalno vest o atentatih na našem ozemlju, ki jih ni bilo. Komitska tolpa, ki je imela izvršiti atentate, je^ bila takoj na meji odkrita in uničena. »Makedonija« se je tako pošteno urezala in obenem razkrinkala. Elektrifikacija Dravske banovine Danes bodo priključili črnuški daljnovod velenjski centrali — Daljnovod iz Velenja do Črnuč, dolg 70 km, dograjen — 15. t. m. bo dobil tok iz Velenja ljubljanski kolodvor Daljnovod iz Velenja do Črnu{, dolg približno 70 km in zgrajen zn (50.000 voltov, kateri (eie iz Velenja mimo St. Petra v Savinjski dolini. dalje mimo Gomilskega, preko Vranskega in Trojan, mimo Blagovice, Lukovice ter Domžal v Črnuče, je dovršen. Z današnjim dnem »e daljnovod priklopi v velenjski centrali na visoko napetost 5000 voltov in je odslej vsako dotikanje žie daljnovoda smrtno nevarno, na kar se občinstvo opozarja. Z današnjim dnem bo dobila velenjski elek- trični tok tudi vas Črnuče. Tok iz velenjske elektrarne se bo zaenkrat rabil tudi pri dnvr-šitvi glavne transformatorske postaje v Črnučah. S 15. t. in. pa se bode pričelo tmli z dobavo toku iz velenjske elektrarne za kolodvore v Ljubljani. Koncem septembra t. I. bo dovršena glavna transformatorska postaja v Črnučah, nakar se bo daljnovod priklopil na 35.000 voltov ter se bo na to moglo pričeti z dobavo toka Domža lam in količi ter ostalim krajem. Ob 351etnici naše mature Prijateljska beseda tovarišem ob sestanku na Rožniku dne 22. julija 1931. Ljubi tovariši! Pred 35 leti nas je krenilo 37 tovarišev po maturi v svet. 10 jih je do danes omahnilo v grob. Ostalo nas je 27, tukaj pa nas je zbranih, žal, samo 11. Prijatelji, kaj naj vam rečem? O živih ne bom govoril. Moja beseda veljaj mrtvim. Da smo dospeli do 35. postaje, za to bodi hvala Bogu, v čegar rokah smo in nismo, hvala bodi srčna našim staršem, ki so nas v ljubezni rodili in nam dali na življenjsko pot svoje zdravje, svoje poštenje, sladko rodno besedo. Preden se spomnim mrtvih tovarišev, naj bo posvečena spominska beseda onemu izmed umrlih profesorjev, ki je name s svojo nenavadno osebnostjo posebno odločilno vplival, ki mi je ostal svetel zglednik v bojih in težavah mojega življenja. Franc Grdinič je bil to. Po tretji in četrti šoli smo ga imeli za nemščino. Tedaj ga je že morila zahrbtna bolezen, hromela mu je noga. Večkrat je med poukom krenil v zadnjo prazno klop iti ondi nesrečno nogo stiskal, da bi ukrotil njene silne bolečine. Zdihovati ga nismo slišali, kakor tudi ni zdihoval v prejšnjih letih, ko je blaznela njegova žena in ko mu je zapored umrlo več otrok v najnežnejši mladosti. Bil je pač mož svojega kova, ki ga najsilnejši udarci usode niso mogli ukloniti. Bil je tudi niož-junak. V Kočevju je z lastno smrtno nevarnostjo rešil tri deklice, ki so se pri kopanju v Rinži prevrnile iz čolna in se že potapljale. Kot učitelj je bil mož staroklasične resnosti in umerjenosti. Njegova ljubica je bila glasba. V Kranju je pel pri cerkvenem zboru pod pevovodjem Pezdičein in sodeloval pri orkestru, ki ga je v 80. letih tamkaj ustanovil skladatelj Viktor Parma. V bolezni se je dolgo branil postelje, a naposled se je moral vleči nanjo, da več z nje ustal ni. Mrkega novemberskega dne ? - 1897 je napočil zanj rešilni dan. Zvečer ga je kakor sicer večkrat obiskal njegov sošolec in prijatelj dr. Stare, takratni polkovni zdravnik v Ljubljani. Gerdinič ga je prosil, naj mu da gosli, nanje je zadnjič zaigral svojo priljubljeno pesem »Nazaj v planinski raj!«. Kmalu nato je umrl. Blag Ti spomin, Ti zlato srce! Izmed sošolcev je prvi padel v zgodnji grob moj ožji moravski rojak jurist Franc Cerar, ki je imel prekrasen tenor. Nekoč je v moravški cerkvi tako lepo prepeval staro Marijino pesem, da je pozneje vzkliknila ena izmed poslušalk: »r rancl, tako lepo si pel, da bi bila tvoj glas PrlJrif’' ?n,Ri 'e pri5el na vrsl° Bločan: mrtvcL i°„rff ’ J‘-Vk dež' odb°ra. Našli so ga mrtvega m ze nagnitega ob bregu Save pri Lazah. Pri kopanju ga je zadela kap. Pokopali so ga v rojstnem kraju pri farni cerkvi Sv Trojice nad Cerknico. Župniku Janezu Plahutniku — bil je nežna, nedolžna duša — so se vneli možgani, zdravniška pomoč je bila prekasna, zaspal je in našel svoj grob v solnčnem Čem- šeniku pri Trojanah. Nad vse simjiatičen zdravnik Gustl Levičnik je kot vojaški zdravnik podlegel koleri v trdnjaki Pšemisl v Galiciji. Zadnji dom pa ima na prelepem pokopališču mesta Kranja med svojci. Španska bolezen je pobrala nadarjenega Franca Rebolja, profesorja v škofovih zavodih v št. Vidu. Na Šmarni gori se je do smrti prehladil zdravnik dr. Hinko Dolenc (sin znamenitega pisatelja dr. Hinka Dolenca). Dobil je pljučnico in ni ga bilo rešiti. V kratkem sta šla drug za drugim sreska glavarja Pavel Svetec (sin zaslužnega rodoljuba Luka Svetca) in Polde žužek. Pred par leti smo dobili iz Slavonije novico, da je ondi nenadoma umrl Lojze Mesar, ki je bil brez dvoma najbolj nadarjen naš sošolec. Zal, da si ni prav znal urediti življenja, da bi bil mogel izredne svoje duševne darove razviti in jih porabiti v prid človeštvu in domovini. Ljubi umrli tovariši, bodi Vam sladak počitek v naročju matere zemlje 1 Sklepna beseda! Posvečam jo našim materam, ki so nam dale življenje, ki so nas z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in skrbjo redile in vzgojile. Od Vas imamo kot največji dar sladko materino besedo, ki je nikdar ne bomo zatajili. Od Vas imamo sploh vse, kar je dobrega na nas. Da, slovenska mati, ti si biser, ti si po besedah dr. Ivana Tavčarja podobna muli v andaluških gorah, ki gara noč in dan. Sama skrb Te je za moža in za otroke. Slabo se oblačiš, da je dostojno napravljena Tvoja družina. Na trdem ležišču ležiš, samo da je postelj Tvojih ljubih mehka iu topla. Pri jedi si pritrgu-ješ, da le domači ne stradajo. Tebi se imamo zahvaliti, da smo oslali še do daues na naši ozko odmerjeni grudi. Na zdravje teh naših in sploh vseh slovenskih mater dvigam svojo čašico. Blagoslovljen Vaš spomin, Vaše sinove, ki so ta trenutek tukaj prijateljski zbrani, da se spominjajo mature in zlatih dni mladostuih, pa naj Bog živil Na Rožniku, na dan sv. Marije Magd. 1931. Prof. Maks Pirnat. Avtomobilska nesreča v Smetovščih Skocijan, 29. julija. Včeraj popoldne okrog 3. ure se je dogodila v Smetovščih pri Mokronogu avtomobilska nesreča, pri kateri potniki niso dobili nikakih poškodb, samo avtomobila sta bila znatno poškodovana. Avto neke trgovske firme iz Savske banovine je vozil iz Škocijana proti Mokronogu, ko mu je v največjem diru privozil nasproti neki avto iz Dravske banovine. Ker je bilo to na ovinku, šoferja nista videla drug drugega. Avtomobila sta se trčila. Pri trku je avto iz Savske banovine zletel v graben, dočim se drugemu ni pripetilo ničesar hudega. Potniki v obeh avlomo-r> s? popolnoma zbegani. nnor?it.^d,>e, P-r‘ „obeb avtomobilih so znatne, avto iz Savske banovine je močno po- škodovan. Po nekaj trenutkih sta mogla avlo mobita nadaljevati svojo pot. V Mokronogu so težje poškodovani avto |>opravili. Le duha prisotnosti šoferjev se je zahvaliti, da ni prišlo do težke smrtne nesreče. Karambol avtomobilov se je namreč izvršil na vzvišenem prostoru in tik pod cesto je velik prepad; da se nista drug drugemu vsaj malo izognila, bi oba avto mobila strmoglavila navzdol v dolino. V Ljubljani bo meso najcenejše Mesarji z določili tržnega nadzorstva niso zadovoljni Ljubljana, 31. julija. S 1. avgustom t. 1. bo slalo meso, kakor sledi: goveje meso: zadnji del I. 17 Din, II. 15, lil. 10, prednji del I. 14, II. 12, tretje 8; teletina: I. (stegno, pleče, ledvična pečenka) 16, II. 12; svinjina; domača, kare 22, vrat (Šink) 18, rebra 16, hrvatska: kare 20, vrat 16, rebra 14. Te cene so se določile sporazumno z mesar sko zadrugo po daljših posvetovanjih in veljajo za meso 8 priklado. Za meso brez priklade veljajo pribitki, kakor jih je zadnjič objavilo tržno nadzorstvo s jiosebno odredbo. — Mestno tržno nadzorstvo. • Zgoraj priobčeno obvestilo tržnega nadzorstva o cenah mesa, ki se bodo s 1. avgustom znižale, pričajo, da bodo v Ljubljani cene mesa najnižje v primeri z drugimi mesti. Mesarji pa z določili tržnega nadzorstva niso zadovoljni. Pri banski upravi nameravajo vložiti pritožbo, podprto s točnimi računi o stroških in dobičku. Nova žrtev Save Med Tomačevem in Šmartnem je utonil 25-letni delavec Ivan Skubic iz Plešivca na Dolenjskem Ljubljana, 31. julija. Popoldne ob 16’30 je utonil v Savi med Tomačevem in Šmartnem 25-letni delavec Ivan Skubic, doma iz Plešivca pri Višnji gori, stanujoč pri mesarskem mojstru Josipu Rozmanu na Sv. Petra cesti št. 85. Skubic je odšel na Savo v družbi delavca Cirila Frica. uslužbenega pri mesarskem mojstru Josipu Rozmanu, in krojaškega pomočnika Ivana Puca. stanujočega na Sv. Petra cesti št. 85. Na Savo so prišli ob 1-45 in se nekaj časa soln-čili na bregu. Fric in Ivan Skubic sta nato preplavala Savo in se eno uro solnčila na mivki na levem bregu Save. Preden sta preplavala nazaj, je Skubic skočil v Savo na ostrem ovinku, kjer je Sava najožja. češ, tu jo bom naj-lažje preplaval, ker ne zdržim dolgo v vodi, čeprav sem se večkrat kopalvmorju pri Splitu. Za njim je takoj skočil v Savo Fric, ki je še opazil, da je Skubica odnesla voda, pa je kljub teinu že preplaval polovico Save. Fric še ni priplaval do brega, ko je začul klicati na pomoč Puca, ki je ostal na desnem bregu Save. Pogledal je za Skubicem in opazil, da je zašel med vrtince. Skubic je izginil pod vodo in se še parkrat pokazal na površju, ne da bi klical na pomoč. Izmed kopalcev ni znal nobeden dobro plavati in tako niso mogli pomagati nesrečniku, ki ga je Sava odnesla s sebjo. Vest, da je Skubic utonil, je zelo potrla g. Rozmana, ki je doma z Mlačevega pri Grosupljem in je imel Skubica iz prijateljstva, ker pozna Skubičeve družinske razmere, zastonj na stanovanju in hrani. Skubic je bil po Rozmanovem pripovedovanju priden, pošten in inteligenten fant. v močno oporo svojim staršem. Pred meseci je prišel od vojakov iz Splita in jo iskal primerne službe. Bil je zelo varčen, ker je skoro vsak prihranek nesel v hranilnico. O nesreči je g. Rozman obvestil Skubičevega brata Jožeta, uslužbenega pri Dukiču. ki se je NAROČNINA ZA »JUGOSLOVANA se plača vnaprej, a naj pozneje do 10. v mesecu nato z večernim vlakom in Ivanovo obleko ii drugo zapuščino odpeljal domov na Dolenjsko da sporoči nesrečnim staršem žalostno novico Smrt neznanega slabo-umneža Ljubljana, 31. julija. Iz bolnišnice so nam sporočili, da je daue: okoli 14. ure tam umrl neki okoli 40 let sta moški. Bil je slabouineu in so ga 22. t. ni pripeljali v ljubljansko bolnišnico po nalogu žii pana iz Naklega pri Kranju. Neznan slaboum než je imel najbrže tudi hude notranje poškod be; če je podlegel tem, bo jiokazala sodna ob dukcija. Nihče pa ne ve, kdo je neznanec ii od kod je. Zaradi tega pozivamo prebivalce posebuo iz okolice Kranja ali Naklega, naj ja vijo bolnišnici, če vedo karkoli o tem človeku Na ponarejanje tehničnih listkov se je specijalizira! Pred veliko obravnavo proti lastniku drJ žhe »Unitac, ki je izvabil 14 uslužbencem za 88.800 Din kavcije. Ljubljana, 31. julija. Dopoldne se je pred senatom trojice že petič vršila obravnava proti Francetu Japeljnu, roj leta 1897. v Tomišlju, pristojnemu v Iško Loko znanmu meešeetarju s slamo v Mateni. 44, obto ženemu zločinstva napravljanja javnih listin Japelj je bil radi ponarejanja tehničnih listkoi že 6krat kaznovan. Znal je posebno dobro po narediti številke 3, 5, 6 in9, ki jih je pisal nek mitniškt paznik z mitnice na Dolenjski cesti. Dne 19. avgusta 1. 1. je Ivan Rojc, prevoznik na Dunajski cesti 29, kupil od posestnika Jožefa Pavliča iz Bresta št. 34 voz slame po 50 para Stehtal je slamo na tehtnici pri Vrhovcu ur Borštnikovem trgu 3, ki je izdal listek št. 4171 z navedbami: bruto 1235 kg, tara 465, netti 770 kg. Ta listek je izročil Pavlič osumljenemu ki je imel skupaj s svojim sorodnikom stai listek št. 4168 iste tehtnice. Predrugačila sta ne tem listku, listek št. 4170 v brutto 1635 kg lr netto 1170. Na ta način sta prejeela na kupnin 200 Din več in sta si ta presežek razdelila mec seboj. Japelj je svečano zatrjeval, da je nedolžen lr da ni on pisal številk. Na podlagi starih aktor pa se je senat prepričal, da je on pravi pona rejalec in ga je obsodil na 18 mesecev strogega zapora. Ker je medtem že nastopil 10-mesečni kazen radi nekega drugega delikta, bo ostal v zamreženimi okni 28 mesecev. V torek 4. avgusta se bo vršila velika obravnava proti ločenemu lesnemu trgovcu Franci I, rojenemu leta 1889. v Brezovici in pristojnemu na Vrhniko, radi zločinstva prevare in pre stopka malomarnega bankrotstva. I. je I. 1923 ustanovil skupaj z nekim svojim znancem lesni in trgovsko družbo z omejeno zavezo »Ubita-v Ljubljani. Namen družbe je bil trgovanje : lesom na debelo. Osnovna glavnica je znašale 20.000 Din, torej znesek, ki je zadostoval koma za en vagon lesa. Po preteku par mesecev p< protokolaciji družbe pri deželnem kot trgovskem sodišču je izstopil iz družbe I-jev družabnik nakar je I. postal edini družabnik in poslovodja družbe. Kot tak je iskal v časopisih uslužbence, zmožne kavcije. Na njegove ponudbe sc se oglasili števili thteresenti, izmed katerih mu je 14 izročilo kavcije od 2000 do 15.500 Din skupno 88.800 Din. Uslužbenci so se že pc kratkem službovanju prepričali, da družba n» resna, zato so odpovedali službe. I. pa jim kavči,-ni vrnil in jim je ostal dolžan tudi na plačah. PIJTE BIO M 1743 Claude Anet: • • 4 tšJDlJtmaL Roman ruske deklice. »Opremil jo je na nenavaden način; le to sl predstavljajte, da ni v vsej hiši stola, samo divani so. To morate videti!« Nato je mala tovarišica z vnemo dodala; »Godba pa je skrita v sosedni sobi, slišiš jo, vidiš pa nič. In potem se je izmislil nekaj docela novega; razsvetljava sestoji iz neštetih majnih sveč, ki ugašajo druga za drugo. »Kdo pa večerja na teh divanih?« je vprašala Arijana. »Ali bi morala večerjati s Popovim?« »Nekaj njegovih prijateljev, ki so imenitni ljudje. Zakaj pa ne bi Popov sedel poleg vas? Blazno je v vas zaljubljen; sanja in govori samo o vas. Na vsak način morate priti.« »Lepa hvala, Popov je pregrd.« »Toda duhovit. Sploh pa bi ga slišali peti! Tako očarljivo poje, da si ne morete predstavljati!« »Bo že pel tudi brez mene,« je odgovorila Arijana n postala, »zakaj jaz nečem videti njegove letne niše, ne divana, ne sveč. Ne danes in tudi jutri ne Nikoli! Kar povejte mu.« »To ga bo silno razžalostilo.« »Ga bo že žganje potolažilo.« Zapustila je dekleti, ki sta nadaljevali svojo pot in se živahno pogovarjali o Arijanini odklonitvi. »Smešno, da jo je treba tako prositi!« je rekla večja, manjša pa; »Popov ne bo zadovoljen z nama.« Arijana je stopila v majhen vrt, prav za prav je bila to samo pot, ki jo je obdajalo rožno grmovje in drevje. Pavel Pavlovič se je tam nemirno izpre-hajal. Bil je pohleven, vase zaprt in nevsiljiv človek, sanjač in idealist, izogibajoč se stikov z zunanjim svetom; zlasti pa se je bal teh srečanj z Arijano Nikolaj evno, kar se je dogajalo trikrat v tednu po pouku. In vsakikrat, ko je stala pred njim, ga je prevzela neka ohromelost, da je le s težavo izustil kakšno besedo. Danes pa Je bila Arijana videti razdražena, morda jo je ozlovoljil pogovor z njenim sošolkama, in zato je bil še bolj zmeden. Kljub temu pa je našel še toliko poguma, da ji je pokazal ob strani stoječo klop ln jo povabil, naj sede. Odklonila je, rekoč, da se je itak zelo zakasnila in prispe domov, ko bodo že vsi pokosili. Hodil je vštric nje,- ji čestital zaradi lepo uspele izkušnje ter ponovil laskavo sodbo onega profesorja: »ženijalen otrok.« Arijana je vrgla nazaj svoj prožno glavico in zamrmrala: »Otrok! Kakšna drznost, saj ml je že sedemnajst let!« Nato je obmolknila, da je končno tudi profesor razdražen utihnil. Naglo sta hodila po malo obljudenih ulicah Vročina je bila prvič letos moreča In je naznanjala vroče južno poletje. Tako sta molče prišli v Dvoransko, do hiše, kjer je stanovala Arijana Nikolajevna. Pavel Pavlovič je bil bolj bled kakor sicer; z velikim naporom je začel govoriti. Arijana ga je prekinila: »Ali veste, Pavel Pavlovič, o čem razmišljam? Vi mislite, da sem nevoljna, toda Jaz sem srečna ne-iziečno srečna. Ali uganete zakaj? Ne? No, pa vam povem. Samo eno premišljujem: v nekaj minutah bom v svoji sobi; na mojem divanu leži čudovito lepa svilena obleka, spredaj odprta in obšita z belimi čipkami. In Paša, — saj poznate Pašo? Obožuje me; karkoli naj počnem, me občuduje. Paša ml je gotovo pripravila z obleko tudi bele svilene nogavice in bele večerne čevlje. Nato, Pavel Pavlovič, se bom od nog do glave popolnoma slekla, vrgla na tla ta ostudni gimnazijski kroj, ter rjave cunje, ki jih nosim že tri leta, zaplesala, bom na njih in jih pohodila. In Pašo bom objela. — Samo o tem razmišljam. Prosta sem, prosta! Veselite se vendar z mano!« Prožila mu je roke. Pavel Pavlovič je poslušal in njegovo obličje je izražalo zmes nasprotujočih si občutkov. Veselje mlade deklice ga je omamljalo, že samo njen glas, ga je opajal in vendar se ga je polaščala otožnost, bolest slovesa ga Je tiščala... In že se Je Arijana oddaljila in stopila k hišnim vratom. Tam se je še enkrat okrenila in rekla: JUGOSLOVAN . Sjobota,- t. avgusta 1031. 1 1 1 ? ■ ' ' ■■■■■' ■' ' "" — —■——— -Stran 4a Jz Drnvsfce banovine Današnji izd«ji »Jugoslovanu« gin o priložili položnice ter prosimo vse cenj, naročnike, da poravnajo naročnina za mesec avgust, kakor tudi morebitni zaostanek. Vse tiste naročnike, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da položnice izroče svojim prijateljem, ki se žele naročiti na »Jugoslovana«. Obenem prosimo vse prijatelje našega lista, naj agitirajo za »Jugoslovana« in naj skuša vsak naročnik pri-(lobiti vsaj enega novega naročnika d Službeni list kraljevsko banske uprave Dravske banovine št. 45 z dne 31. julija 1931 ima sledečo vsobiuo: Pravilnik 7.a izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Pravilnik o tehničnih delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Pravilnik o stavbnih okoliših. — Pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozde in o zadevnem postopka. — Pravilnik za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Dopolnitev pravilnika o opravljanju drž. strokovnega izpila v poljedelski stroki. — Uredba o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših maloletnikov. — Naredba, s katero se za področje Dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanel lovskem času (lovopustu). — Popravek k uredbi o opravljanju prisege drž. uslužbencev v reso rtu ministrstva za notranje posle. N d Sokol Grosuplje priredi v nedeljo 9. avgusta ob 15. uri vsakoletni javni telovadni nastop. Nastopili bodo vsi oddelki. Nato velika vrtna veselica. d Obmejno sokolsko društvo na Rakeku priredi v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. javni telovadni nastop na svojem letnem telovadišču pred Sokolskim domom na Rakeku. Pričakuje se velika udeležba sosednjih društev. Telovadbo spremlja godba na pihala iz Cerknice. Nastopilo se bo s praškimi vajami. Železniške zveze ugodne. d Sokolsko društvo Unec-Rakek na Rakeku priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. I. svoj letni javni telovadni nastop. Sodeluje godba na pihala iz Cerknice. Pričetek ob pol petih popoldne. Po telovadbi veselica s plesom. Vabljena so vsa sosednja društva in vsi ostali naši prijatelji. 1744 d Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se ne bo vršila 8., temveč 13. septembra v Laškem. Preložena je radi lega, ker se vrše v Ljubljani velike slavnosti odkritja spomenika kralju Petru od 6. do 8. septembra. d Kolesarska dirka na Krškem polju za srez krški in brežiški bo na dan kmetskega praznika v nedeljo 2. avgusta t. 1. po končani konjski dirki. Nagrada za prvega zmagovalca je lepo moško kolo. Za drugega zmagovalca žepna ur z verižico ild. Prijave je poslati na g. Antona Gliho, Krško. Prijavnina za vsakega tekmeca je 10 Din. d Opozorilo občinstvu. Čedalje pogosteje zahteva kupujoče občinstvo po trafikah, da se mu nudi tudi zastonj ogenj, mnogokrat se zgodi, da vzame kupec samo eno zelo in zahteva poleg tega, da se mu jo tudi prižge. Pri eni zeti ima prodajalec eno paro in četrt dobička, vžigalica l«i stane 2 pari, tako ima razpečevalec izgubo. Na ta način porabijo posamezne trafike po več škatlic vžigalic na dan. Slavno občinstvo prosimo, da opusti te zahteve in ima obzir s trafikantom, ki večkrat pri tej nizki proviziji ko- maj toliko zaslužijo, da krijejo režijske stroške. Kavno tako prosimo, da se ne zahteva mono-polsko blago na kredit. Trafikanti morajo blago takoj poravnati pri doba\i in ne razpolagajo s takim kapitalom, da bi lahko kreditirali. S to zahtevo se spravi trafikante v mučen položaj. Zalo upamo, da bo slavno občinstvo to upoštevalo in ne bo več imelo takih zahtev pri trafikantih. — Odbor Udruženja tobačnih trafikantov. d Gorazdov učni zavod. Opozarjamo na oglas med »Malimi oglasi«. 1733 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Dirkalno in jahalno društvo v Krškem na- nanja, da je Min is larslvo Saobračaja z odlokom br. 17.498/31 z dne 26. julija t. 1. odobrilo 50% popust vsemi udeležencem kmetskega kongresa dirkalnega in jahalnega društva v Krškem, ki se vrši dne 2. avgusta t. 1. na krškem polju. Ta popust velja od 30. julija do inkl. 5. avgusta 1.1. na vseh progah drž. železnic, ter v vseh razredih in vozovih razven S. O. E. Udeleženci kmetskega praznika kupijo na vstopui postaji cel listek, kateri velja tudi az povratek proti potrdilu veseličnega odbora, da so se kongresa udeležili. To potrdilo dobijo dopoludne na razstavi in popoludne na dirkališču. 1746 Ejubljanct Sobota, 1. avgusta 1931: Petra vezi. Pravoslavni, 19. julija: Makrena. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m or na Miklošičevi cesti. * .■ ■ Sokolsko društvo Ljubljana III. priredi v nedeljo 2. avgusta t. 1. svoj prvi javni telovadni nastop, združen z otvoritvijo letnega telovadišča in otroškega zavetišča ob Dunajski cesti. Spored celodnevne prireditve je tale: ob 8. skušnje vseh oddelkov na letnem telovadišču, ob 10. povorka z godbo po bežigrajskem okraju, ob 11. slavnostna otvoritev letnega telovadišča in otroškega zavetišča, ob 16. javna telovadba vseli oddelkov in vojaštva, po telovadbi narodna veselica. Pri prireditvi sodeluje železničarska godba j Sloga«. K tej pomembni slavnosti vabimo vsa bratska društva 111 cenjeno občinstvo. Zdravo! ■ Sprevod Sokola 111 v nedeljo dne 2. av-gusta t. I. bo šel po teh-le ulicah: Dunajska cesta, Einspielerjeva ulica, Lavričeva ulica, Bežigrad, Pleteršnikova ulica, Livarska ulica, preko progo po Dunajski cesti, Aleksandrovi cesti, Bleivveisovi cesli, Gradišču, Rimski cesti, mimo Napoleonovega spomenika, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Volfovi ulici, Prešernovi ulici in Dunajski cesli nazaj na lelno telovadišče Sokola III. Povorko otvori konjenica Sokola III., udeleže se je pa razen domačega članstva ludi članstvo bratskih ljubljanskih in okoliških društev. Izhodišče povorke točno ob pol 10. uri iz letnega telovadišča ob Dunajski cesti. ■ Ljubljanski Sokol se udeleži korporativno s praporom svečane otvoritve letnega telovadišča in otroškega igrišča Sokolskega društva Ljubljana III. ter vabi svoje članstvo, da se udeleži te lepe proslave bratskega društva v čim večjem številu. Zbirališče članstva v svečanem kroju bo v nedeljo 2. avgusta točno ob pol 9. uri v Narodnem domu. Zdravo! Odbor. ■ Služb« pri mestni občini ljubljanski. Dan za dnem prihaja na mestni magistrat veliko šlevilo prošenj za najrazličnejše službe. Vse te prošnje so brezpredmetne, ker pvi mestni ob- čini ljubljanski 111 nobenih službenih mest na razpolago. Vsako prosto mesto, mora biti razpisano in le tedaj naj reflektanti vlagajo prošnje. Istolako so brezuspešna vsa osebna posredovanja. ■ V nedeljo zjutraj odletita iz Ljubljane dve letali na Krško polje. Udeležili se bosta velikih kmetskih slavnosti. Prevažali bosta tudi potnike za p oš k uš n jo . ■ Posebni vlak v Zagreb in nazaj v nedeljo 2. avgusta povodom prvenstvene tekme Ilirija : Gradjanski odhaja iz-Ljubljane ob 9'45, prihod v Zagreb ob 13. Povratek jz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. Vožnja stane tja in nazaj iz Ljubljane Din 48-50 oz. odgovarjajočo polovično ceno iz postaj Litija, Trbovlje, Zidani most, Sevnica, Rajhenburg, Krško in Brežice, na katerih bo imel postanek. Kupiti je treba polovično karto 1 km. Letalci bodo pristali na vseh iznačenih krajih. V prvi in tretji skupini bo 'ekmovalo 10 letal, v drugi pa 6 letal. Startala vido letala v Novem Sadu ob 5. uri zjutraj. Pol milijona neplačane najemnine I udi zagrebška občin« ima svoje stanovrtnl--ke hiše s stanovalci, ki ne plačujejo redno lajemnine. Za gradnjo teh stanovanjskih hiš je /.agrebska obema potrošila okoli 75,000 000 Din V letošnjem proračunu je bilo določeno, da bo mestna blagajna dobila okoli 5,000 ilur Din na-emnine. V prvih 6 mesecih t. 1. -o ji pa sta-mvalci v mestnih hišah plačali komaj 75J.OOO dinarjev. Tito je ostalo neplačane okoli pol milijona dinarjev najemnine. Že lani je mestna občina odpisala evojim stanovalcem z« 250.000 dinarjev najemnine, ker jo stanovalci niso mo gli plačati. Zaradi poneverbe se je usmrtil, dasi je bil nedolžen V Pančevu se je pričela razprava proti bivšemu občinskemu beležniku Cedomiru Avirovi-ču in bivšemu občinskemu blagajniku Svetozarju Prediču, oba iz OrJovata. Predie je po po klicu trgovec. Avirovič je obtožen, da je v svoji službi poneveri) nad 71.000 Din agrarnega denarja, nad 12.000 Din iz šolske blagajne in drugega denarja okoli 16.000 Din Predie pa je obtožen, daje sprejel od Gaje Kavrioa 60.000 dinarjev občinskega denarja in ga obdržal zase ter da je poneveril tudi okoli 30.000 Din davčnega denarja. Ko so poneverbo odkrili, je bil osumljen prvi Kaurič. ki je pa trdil, da je nedolžen in da je denar izročil Prediču. Predič se je pa zagovarjal, da denarja ni sprejel. Tako je bil KavriC osumljen kot glavni krivec. Med preiskavo je odšel v sosednjo sobo, odkoder sta odjeknila dva revolverska strela. Kavrič se je ustrelil. Ko je preiskovalni sodnik našel v njegovem predalu potrdila, se je izkazalo, da je bil Kavrič povsem nedolžen. Avirovie se zagovarja, da ni odgovoren za poneverbo, ker je hudo bolan. Boleha namreč že več let. Zdravniki so ra izjavili, da je za svoja dejanja odgovoren kljub hudi spolni bolezni, ki jo ima. Zato je Avirovič prevalil krivdo na Prediča. Predič je pa dokazal z nekim pismom, ki ga je pred sodniki vzel iz čevlja, da mu je Predieeva rodbina ponujala veliko vsoto, če vzame krivdo nase. Te dni bodo zaslišali še nekaj prič, nakar bosta obtoženca obsojena. b Pesmi Igorja Sjeverjanija posvečene Nj. Vel. kraljici. V Beogradu je te dni izša nova zbirka ruskega pesnika Igorja Sjeverjauija z naslovom Klasične rože. Zbirko je pesnik posvetil Nj. Vel. kraljici Mariji. V nekaterih pesmih je avtor poveličal našo kraljico. Jugoslovan j&asj Škofja Loka S»«4 KT#b. Sredi priprav za veMko sokolsko »lavje v nedeljo je zadela brate liin sestre nemila vest, da je nenadoma, v .polni življenjski dobi, ivrat in krepak preminul po kratkem bolehanju iiia Mestnem irgu v Škofji Loiki o'bče upoštevani, ugledni in priljubljeni gosji. Franc Benedičič, posestnik im urar. Pokojnik se sicer v politično življenje mi vmešaval, bil pa je vendar vseskozi jugoslovanskega mišljenja, vsa Jela dlani Sokola in podpornik malodane vseh važnejših društev in ustanov. Pri Okrajni hranilnici in posojilnici je bil odbornik nadzorstvenega sveta. Zaradi široke konciliaintnosti, širo-Ikogrudiuosti in blagega značaja ga menda ni 'človeka, ki bi bil pokojniku nasprotnik. Blagega pokojnika pokopljejo danes ob 17. uri na domačem pokopališču. Odličnega rojaka obranimo v trajnem in častnem spominu; prizadetim naše sožalje. Bled Odprta nu? in dan so groba vrata! Bela žena Je pretrgala koncem preteklega tedna nit življenja splošno spoštovanemu in priljubljenemu gospodu Jakobu Sodji z Bleda, ki zapušča gospo soprogo in dva sinova. Pokojnik je sodeloval pri gasilskem društvu. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala v nedeljo številna množica ljudstva. Domač sokolski pevski zbor mu je pod taktirko lir. Vrezeca iz Ribnega zapel ftekaj žalostink. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožalje! Kotredež Lep napredek. Tukajšnji posestnik g. Ivan Forte si je nabavil za mlatilnico in slamoreznico, motor na električni pogon. Te dni je mlatilo s to napravo že nekaj manjših posestnikov. Motor je kupljen pri škodovih zavodih, in sicer znaša njegova kapaciteta pet in pol konjske sile ter se je po prvi preizkušnji jako dobro obnesel. Nov betonski most so zgradili čez potok Ko-tredežco med Rebolom in Jermanom, in sicer je k mostu prispevalo tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo, kjer namerava na nasprotni strani zgraditi lasten dom, in pa še trije posestniki, ki imajo tam svoja zemljišča. Most so zgradili sami domačini v lastni režiji. Proščenje sv. Jakoba pri naši podružnici ji letos poteklo neobičajno mirno. Štrukljev, ki se ta dan delijo, sicer ni manjkalo, a kljub temu se je tudi ob tej priliki pokazalo, da je'kriza zavzela tak obseg, da jo tudi na kmetih zelo občutimo. Vače pri Litiji Usnje je prodajal. Komaj 15 let star. pa že nagnjen k raznim sleparijam, je K. Janče iz Ržiš. Tako je izmaknil doma lepo strojeno svinjsko kožo in jo prodajal po okolici. Naposled je le našel kupca čevljarja Jožeta T. iz tamošnje okolice, kateri je kupil kožo za tako malenkostno ceno, da je moral vedeti, da ni prišla poštenim potom v Jančetove roke. Dal je za njo dva kovača. Oba bosta pa sedaj imela sitnosti pri oblasteh. 16. avgusta priredi tukajšnji Sokol letni na-R Vl> in okoliška društva se naprošajo da opu-njrti prireditve na ta dan. Kakor je domne- ■ o i° J)<)set bratskih društev prav lep in so vsi .Sokolstvu naklonjeni ponovno vabijo k tej prireditvi. Zagorje Sokolska prireditev. V nedeljo priredi tukajšnje Sokolsko društvo javen telovadni nastop. Začetek je ob 15. Po telovadbi je prosta zabava, pri celi prireditvi pa sodeluje priljubljena rudniška godba. Vabljeni vsi! Poroka. V zakonski slan sta stopila g Potočnik Adalbert, učitelj, in gdč. Gabrijela Sili \w?Va~’ U('i,pfjica l5a tukajšnji osnovni H^ečno!1” kličemo tudi mi - bilo . Hrastnik I rireditev. Prostovoljno gasilno društvo steklarne Hrastnik priredi v nedeljo 2. avgusta tombolo z dragocenimi dobitki. Pričetek ob 15. uri na prostoru pred gostilno g. Dimitroviča. Po tomboli prosta zabava. Tablice se dobe po Din 3. Pridno segajte po njih! Škocijan Roko si je zvil. V torek dopoldne je posestnikov sin O. K. hotel spraviti osebni avlo v pogon. Zavrtel je vijak. Ker ga ni o pravem času potegnil ven, ko je začel motor delovati, se je vijak zavrtel v nasprotno smer in udaril neprevidneža z vso silo po desni roki in mu jo izvil. Poiskati je moral zdravniško pomoč. 9o2ovanje po zvezdi večernici Učiteljstvo L merkantilnega tečaja v Ljubljani t, 14?- Brzma leta nove rakete se je bolj in not j krčila. Naposled pa je ogromno vo-° skoraj obstalo, se okrenilo in s deloP! treščilo v pesek. Kraj pristanka je bil sicer oddaljen nekaj Jm(ltl:ov od Prve rakete, toda uda-* Je. bl1 klJub temu tako silovit, da so celi obIaki peskfl in Prah” vse do Dušana, Danice in Cučiruči. Od leve na desno sede predsednik tečajnikov Lojze Hofbauef iz Hrastnika predavatelji stro-kovih učitelj g. Lenarčič, direktor Trgovske akademije g. Gogala, inšpektor g. Mihajlo PresI, pod cigar nadzorstvom se je tečaj vršil, sodrii nadsvetnik g. dr. Sterle, prof. Klinc in prof. Modic, lecaj je obiskalo 40 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Dravske banovine. Tečaj je bil zaključen z največjim uspehom. V naši najbolj higijenično in moderno urejeni mlekarni - >; - . Polnilni «tt orna t, v katerega priteče iz bionzatorja biorizirano mleko in kateri sam potni z mlekom steklenice m jih tudi sam neprodušno zamaši. Z leve tečejo prazne steklenice katere mlekar ob električni svelilki nad njimi pregleda, ali ni katera morda počena itd Na desni se pomikajo polne in zamašene steklenice. V tem prostoru je levo tudi avtomat za čiščenje steki čnic .Ljubljana, 31. julija. Osrednje mlekarne, r. z. z o. z., v Ljubljani, Majstrova ul. 10, je docela preuredila svoj obrat po novih modernih načelih, uveljavljenih v mlekarski industriji v vseh kulturnih državah. Pri preureditvi so upoštevali vse najnovejše tehniške in Jiigijenske pridobitve, ki omogočajo, da morejo oddajati neoporečeno in zdravo mleko v takem stanju, da se lahko uživa tudi sveže. Modernizacija obrala bo v prospeh našega Kmetijskega gospodarstva in v korist zdravju iJimJ.ianskega meščanstva. Zato se je tvrdka no o tvori K b° zaJetel< noveKa obrata oficijel- 7. .naprednih državah raste konzum mleka 1 ud. Osrednje mlekarne si prizadevajo, kako bi z oddajo prvovrstnega mleka dvignile njegov konzum kar bo zelo ugodno vplivalo na zdravje prebivalstva in bo po drugi strani tudi pomagalo h gospodarskemu dvigu kmetijstva. Zalo hočejo propagando za uživanje zdravega mleka kar najbolj razširiti. Naš poročevalec si je na prijazno povabilo ravnateljstva podjetja ogleda) te najmodernejše naprave v obratu, ki bo danes ob 10. uri otvorjen. NAJBOLJŠE PITNO MLEKO Naše gospodinje se neprestano pritožujejo, da je mleko, ki so ga doslej dobivale, premalo »mastno« ali preveč vodeno. Tako mleko gospodinjam odslej ne bo delalo več skrbi, kajti nadomestile ga bodo z mlekom Osrednjih mlekarn, ki dobavlja najboljše pitno mleko, to je biorizirano ali kratko bio-mleko. Vsakemu je znano, da je v mleku vsepolno hranilnih snovi, pa tudi škodljivih bakterij in nesnage. V starih mlekarnah so tako mleko »čistili« s pasteriziranjem ali steriliziranjem. Na ta način so pa uničili v mleku tudi hranilne snovi, kakor vitamine in encime, hkrati z bakterijami. Tudi okus mleka se poslabša in je težje prebavljivo. ' BIORIZACIJA Ti nedostatki pri pripravljanju mleka se pa odstranijo z biorizacijo mleka. Mleko se namreč pod pritiskom 4 atmosfer stisne skozi raz-pršilnik v poseben cilinder, ki ga obdaja para. Sem pride mleko v obliki »megle«, razpršeno, in se segreje v hipu na 75" O. Takoj se pa zopet ohladi na 4° C. Aparat je tak, da do mleka med tem ne pride zrak in ga ne more okužili ali onesnažiti. Mleko se biorizira v zaprtih pripravah in ne pride v dotiko z zrakom ves čas biorizi-r« uja. Odtlej, ko vlijejo surovo mleko v biorizator, |la dotlej, ko odpre odjemalec steklenico s takim mirikih. ne more ne zrak ne Motek mleka okužiti. Razkazali so nam mlekarno, kjer se prične biorizacija. Od tu teče mleko v avtomat ga polnjenje, la avtomat sam polni steklenice z bioriziranim mlekom. Zraven je pa avtomat za čiščenje že rabljenih steklenic. Podjetje ima tudi svojo maslarno, zorilno klet za sir, skladišče, delavnice, svoj vodovod m lokomobilo, od katere ima pogonsko silo in paro ter kompresor za obsežne hladilne naprave, za zorenje jogurta in za modeliranje masla. V sosednih poslopjih so stanovanja za ravnatelja in osobje, katero mora delati ponoči in biti zato vedno pri roki. Ima svoje konje in vozni park ličnih vozičkov za donašanje mleka strankam na dom. To delo bodo opravljale okusno in Čisto uniformirana dekleta. Skratka, podjetje je najmodernejše opremljeno in bo mnogo storilo za blagor vseh, če se mu bo posrečilo, to svoje bigi jensko mleko spravili v sleherno ljubljansko hišo. Še lepši je pa načrt podjetja, dati vsakemu učencu na vseh naših šolah vsak dan 'U 1 biori-ziranega mleka. Odločilni krogi naj bi ta načrt čimpreje omogočili in uresničili. Šolstvo Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bodo vršili pismeni popravljalni izpiti za vse učence m učenke v četrtek 27. avgusta t. ). od 8. ure dalje, ustmeni popravljalni izpit pa se bo vršil za učence in učenke prvih letnikov v petek ‘28. avgusta t. 1. od 8. ure dalje, za učence in učenke drugih letnikov pa v soboto dne 29. avgusta t. I. od 8. ure dalje. Podroben razpored je razviden iz razglasa na objavili deski. Prošnje morajo biti vložene do 24. avgusla t. 1. Popravljanje končnega izpila se bo pričelo v petek 4. septembra t. I. ob 8. uri. Podroben razpored je razviden iz objave na razglasni deski. Prošnje morajo biti vložene do 1. septembra t. 1 Cerknica Kopališče. Od vseh krajev dobivamo zavidanja v redne vestii, kako se gradijo javna kopa-liišča. Da ne omenjamo Maribora, poglejmo le Trbovlje, Kamnik, Kranjsko goro in Logatec. Povsod prodira prepričanje, da je ljudsko zdravje ravnotoilik kapi la,1 kot onih borili par dinarjev, ki jih stane preprosto urejeno kopališče. Tudi trg Cerknica potrebuje urejeno kopališče. To dokazujejo nešteti dnevni kopalci v Kolenu. Upravičeno delajo lastniki sveta kopalcem neprilike. Nihče ne dovoli rad, da se mu pomendiT travnik do golega. Po našem mnenju je v prvi vrsti poklicana občina, da postavi kopališče. Iz bigijeničnih, gospodarskih in tudi moralnih razlogov. Naj se odkupi Dragoličeva parcela v K ,lemi, razširi in poglobi struga Cerknišce, naj se napravi par lesenih kabin, slopn irite v vodo in betonira breg. To vse bi v!‘,Ual.° Houiaj, nek. j iurjev. Nekaj.bi prispevali obcun Cerknica in Rakek, nekaj denarni za- vodi, nekaj posamezniki v materialu. In lafco bi bilo ustreženo številnim kopalcem. Samo ne odlagajte. Takoj primMiim delo, pomagačev bo dovolj. P0 izjavi ve&čaka, ki si je prostor ogledal, bo šlo brez velikih stroškov. Pošta. Cujemo, da se namerava pošta seliti. Iz Vage jo hoče poštna uprava prenesti v Kopitarjevo gostilno. Tehtnih razlogov za to ne vemo. Poštni urad je na sedanjem mestu ravno-•tako dobro pod streho kot na novem. Poleg tega je Na Vagi postajališče avtobusa Rakek— Sta rit rg, ki prevaža tudi pošto. Avtoposlaja ostane seveda na starem mestu. Ljudje bi se z odselitvijo pošte samo po nepotrebnem begali. 1 udi oz finančnih ozirov bi bil prenos neumesten. Morale bi se premontirali telefonske in telegrafične napeljave. Proga preko Begunj— Rakitne v Ljubljano pa stoji komaj par tednov. Im že bi bilo treba napeljavo skozi trg zopet prekladati. Tudi so dosedanji najemodajalci pripravljeni v vsem ugoditi željam uprave — vse proti najnižji najemnini. Zaenkrat bode že koristneje, če ostane pošta v dosedanjih lokalih. Poštna uprava prihrani s tem lepe denarce. Bela Krajina Velik požar. V ponedeljek 20. t. m. je izbruhnili v vasi ftpeharji, občini Sinji vrh, silen požar. Ogenj je uničil desetini posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Radi pomankanja vode in silne suše je bilo gašenje brezuspešno. Ogromna škoda, ki jo je povzročil požar, presega malenkostno zavarovalnino. Gasilska slavnost v Gradacu. V nedeljo 2. avgusta bo v Gradacu velika svečanost. Gasilno društvo bo razvilo svoj prapor, kateremu bo kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander, kumicn pa bo hčerka načelnika ga. Milena dr. Zalokarjeva. Dopoldne bo na grajščinskem vrtu slovesna služba božja, sodelovala bo tudi godba zagrebške divizije. Vina letos ne bo toliko, kakor lani, ker so vinogradi v črnomeljskem srezu uničeni po toči. Bolje kaže letina v metliški m srezu. Kmetje pa ne morejo prodali niti lanskega pridelka, zato si pomagajo s točenjem »pod vejo«, tako je bilo do sedaj odprtih letos že okoli 30 takih točilnic. Novo mesto Ugrabila ga je smrt. V četrtek 30. t. m. je umrl po dolgem trpljenju splošno znani čevljarski mojster g. Lovro P uš. Bil je dolgoletni odbornik novomeške čevljarske zadruge, dve leti je bil njen načelnik in več let je bil tudi predsednik preisknševalne komisije. Naj počiva v miru! Studenček »Gospodična« na Gorjancih je dograjen. SPI) je dalo zgraditi tudi kopalni ba-*en, v katerem je prostora za 15 m« vode. Globok pa je PIO m. Z gotovostjo lahko rečemo, da bo vsak turist radevolje prispeval nekaj za kritje stroškov, ko bo uporabljal bazen. le prispevke oddajte v trgovini g. Jos Kosa v Novemi mestu. G. Ivan Zemljak, gozdar in upravitelj ŠiŠkovega veleposestva, je daro-val leseno lopo. ki so jo postavili poleg studenca in ki bo dobro služila turistom. Pred vsem pa je namenjena za otroško planinsko zavetišče. Vendar se nam je izpolnila že dolga želja in »Gospodično« imamo obzidano. Poučna ekskurzij« na kmetijsko šolo na Grm. V nedeljo 26. t. m. so prispeli učitelji ferijalnega kmetskega tečaja na svojem poučnem potovanju po Dravski banovini tudi na Grm pri Novem mestu pod vodstvom prof. inž. Ljubomira Kovačeviča ter si ogledali našo kmetijsko banovinsko šolo. Bilo jih je 22. Ogledali so si lepe nasade pred gradom vzorne hleve in nove, pred kratkim postavljene svinjake, mlekarno in že marsikaj zanimivega. Kamorkoli človek gre, ali v vinsko klet ali v cvetličnjak, povsod vzoren red in snaga. Zavod ima svoj vinograd tudi v Trški gori in veliko posestvo v Smolenji vasi, katero pa bodo popolnoma nanovo preuredili. Zlasti se tli posveča velika pažnja na gojenje orehov. G. prof. mg. Ljubomir Kovačevič je rekel, da se vidi. da vodijo banovinsko kmetijska šolo strokovno visoko naobraženi ljudje, katerih uspehi se vidijo vsepovsod. Ekskurzisti so si ogledali tudi gospodinjsko šolo v Šmihelu, ka-tero oskrbujejo č. s. De notre Dame. Iz no-vega mesta so se odpeljali z avtobusom v Brežice, od tu pa v Zagreb. Trebnje Odklonitev šole v Veliki Loki. Kr. banska uprava ni ugodila prošnji za ustanovitev šole v Veliki Loki, ker ni pogojev po zakonu o narodnih šolali in ker so se proti tej šoli izjavili krajevni šolski odbor in upravna občina Trebnje. Potrjena in odobrena pa je zidava nove šole v Račjem selu pri Trebnjem. Izvoz prešičev in telet. V tukajšnjem okraju se je zopet odprl izvoz prešičev in telet. Tedensko jih naložijo po več vagonov in to največ za Bled. Cene so za prešiče med 6 in 6'50 Din kilogram žive teže, telela pa do 7 Din za kg Do konca avgusta morajo ljudje plačati dragi obrok davkov in so primorani prodati živino za vsako ceno. Tudi živinski trg Ivi nujno potreboval primerne stabilizacije v cenah, da ne bi bilo ljudstvo pripuščeno milosti in nemilosti mesarjev in izvozničarjev. Današnje nizke cene živini in sploh vseiii kmečkim pridelkom so rakrana vsega našega narodnega gospodarstva. Semenj v Veliki Loki. Na zadnjem semnju v Veliki Loki je bilo zaključenih 1.63 kupčij za živino, kar je vsekakor rekord letošnjih naših semnjov, dočim so bile na prvem semnju v Trebnjem sklenjene le 2 kupčiji in na drugem 8 kupčij. Nadležni cigani. Sosednja žaiidarmerijska' pa-trola je prignala v Trebnje dvojico starejših ciganov, ki sta se pred dnevi uprla prisilnemu izgonu iz njih okoliša. Cigani so bili skrajno nasilni in so se postavili v bran orožništvu. Orožnikom sta naposled pobegnila in se potikala po okolici do danes, ko sta bila ponovno zopet aretirana in oddana okrajnemu sodišču. Iz vseh krajev beremo poročila o nadležnih ciganih, katerih je sedaj v naši banovini nad sto vozov. Ljudstvu so samo v nadlego, orožništvu pa povzročajo ogromno dola iu nepotrebne poti. Naj jib že izženejo in jim nikdar več ne dovolijo povratka v naše kraje. Razširjenje šole. Osnovna šola v Dol. Nemški vasi bo * pričetkom letošnjega šolskega leta razširjena ii itirirazrednice v petrazrednico. Kmetijska pjatiletflta O načrtu pjattletke, ki so ga pripravili ruski strokovnjaki izključno za kmetijstvo, poroča sovjetska telegrafska agencija: Novo pjatiletko za poljedelstvo, ki se mora izvesti v letih 1933-1937., je specialna komisija predložila kolegiju kmetijskega komisarijata. Po novem načrtu bo treba v prihodnjih petih letih razširiti zemljišča, ki se posevajo z žitom, na 200,000.000 ha. Kmetijske posle bo treba mehanizirati ln zemljo preroditi z umetnimi gnojili, tako da se bo pridelek žita zvišal na 60 procentov od vseh agrarnih pridelkov. Vse kmetijstvo bo treba kolekti-virati. Kolektivna gospodarstva bodo morala oskrbovati 155,000.000 ha zemlje, posejane z žitom, ostalih 45,000.000 ha bo preostalo državni upravi. Za mehanizacijo poljskega dela je zahtevala specialna komisija pomnožitev traktorjev, tako da bo ves park ruskih traktorjev premogel 16.000.000 konjskih sil. Z električnimi motorji nameravajo obdelovati 15,000.000 ha ze- l Selekcijsko premovanje govedi v Sevnici V Sevnici ob Savi priredi županstvo 26. av-usta prvo selekcijsko prenvovanje govedi. V rajih, iki težijo prolii Sevnici, nameravajo od-gojiti lepo živino. Vpeljali bodo rodovnik, kontrolirali krave glede mleka in plodovi toati, bike glede njihovih lastnosti itd. Vsak gospodar, ki prižene svojo živino na premovanje, ki se bo pričelo v Sevnici omenjenega dne na sejmišču ob 9. uri zjutraj, mora dokazati, da je lastnik živine (uajbolje s polnim listom). Nagradili bodo bike in bikce od pol drugega leta dalje, krave, breje ali s teleti, in breje telice. Telice nad 1 Jetom, ki niso breje, se bodo vpisale samo v rodovnik in aa-miamenovale. Pristojbina za vsako zaznamovanje znaša 5 Din. Določenih je 100 premij po 100, 200, 300, 400, 500, 000. 700, 800, 9 p* po 800 Di« az hi. X Nove ladjedelnic« » Dalmaciji. V Solinu je bila osnovana ladjedelnica »Sinac, v Trogiru Viv. Tottie<. Male ladjedelnice v Dalraaoiji, ki M> bUe doslej raztresene po otokih so se pri-abirati sedai okrog Šibenika in Splita ofo mlje. Za poljedelstvo je po sedanji pjatiletkl, ki ja pretežno industrijskega značaja, določeno 25 miljard kilovatnih ur električnega toka. Ta količina bo zadostovala za omenjeno električno obdelovanje zemlje. Glavna naloga nove agrarne pjatiletke pa bo rešitev živinorejskega problema. Število goveje živine in konjev nameravajo zvišati na 70.000.000 .glav, .število .drobne živine na 150.000.000, število prašičev pa na 70 milijonov glav. Izračunali so, da bo po vsem tem za prebivalstvo v Rusiji mogoče zvišati mesno hrano na 50 kg na leto in glavo, prehrano z mlečnimi proizvodi pa na .350 kg. Poldrugi milijon kmetov in sezijsklh delavcev nameravajo izobraziti za tehnike. Preden bo kolegij kmetijskega komisarijata odobril ta načrt, ga bodo preiskusila že obstoječa kolektivna gospodarska in državna posestva. obali. V zadnjem času je bilo usatnovljenih že več takšnih manjših podjetij. X Na konferenci finančnih strokovnjakov v Londonu bo naša strokovna komisija predložila svoj memorandum o vprašanjih, ki so v zvezi s plačevanjem vojnih dolgov in repara-ci jaki mi dajatvami in plačili. X Nova knjiga. Pod naslovom: »Vzroki našega siromašiva — poli ter sredstva za izhod krize« je ravnokar izšla okusno broširana knjiga znanega kmetijskega publicista dipl. agr. A. Jamnika. Knjigo priporočamo vsem kmetovalcem v branje. S poštnino slane 40 Din. X Kovan denar v Romuniji. Romunska Narodna banka je izročila obtoku kovan denar po 10 in 20 lejev, s sliko kralj« Karela. Borzna poročila dne 31. julija 1931. Devize Ljubljana, 31. julija. Amsterdam 2271-17 do 227801, Bruselj 786-H7-788'73, Curih 109905 do 1102-35, Dunaj 792-18—794-58, London 273-71-27453. Newyork 5624-33-5641-33. Pariz 220-96-22162, Praga 166-94-167-44, Trst 294-75—295-65. Zagreb, 31. julija. Amsterdam 2271-17 do 2278-01, Dunaj 79218-794-58, Bruselj 78637 do 788-73, London 273-71-274 53, Milan 294-75 do 295-65, Newyork kabel 5635-33—5652-33, ček 5024-33—5641-33, Pariz 22096-221-62, Praga 166-94—167-44, Curih 109905-1102-35. Curih, 31. julija. Beograd 9"09, Pariz 20-105, London 24-9075, Newyork 512-75, Bruselj 71-575, Milan 26-815, Madrid 46-30. Amsterdam 206-55, Dunaj 72-075, Stockholm 137-175, Oslo 13715, Kopenhageu 13710, Sofija 37175. Praga 15-19, Varšava 57-50. Budimpešta 90-025, Atene 6-65, Carigrad 2"43. Bukarešta 3-0475, Helsingfors 12-90. Beograd, 31. julija. Amsterdam 2271 17 do 227801, Bruselj 786-37-788-73. Dunaj 79218 do 794-58. London 27371-274-53. Milan 29475 do 295-65, Newyork 56-2433—56-4133. Pariz 220-96—221-62. Praga 166-94-167-44, Curih 1099 05-1102-35. Dunaj, 31. julija. Amsterdam 286‘95, Atene 9-2125, Beograd 12-6675, Bruselj 99-40, Ruka-rešta 4-2213, London 34565. Madrid 65. Milan 37-22, Newyork 711-20. Pariz 27-94, Praga 21-065, Sofija 5-15, Stockholm 190-20, Kopen-hagen 190-15, Varšava 7967, Curih 138-90. Vrednote Ljubljana. 31. jul. 8% Blaire 88, 7% Blaire 76, vse ostalo nespremenjeno. Zagreb, 31. jul. Državni papirji: 1% inv. pos. 83 bi., 4% agr. obv. 43—46, 7% Blaire 6875—69-25, 8% Blaire 80—85. 7% pos. hip. b. 69—71, 6% begi. obv. 60—61, vojna škoda ar. 355—357, kasa 855—857, uit. avg. 355 do 357, uit. dec. 363—364. — Banke: Hrvalska 50—(K), Praštediona 957-50—965. Jugosl. Union 150—155. Jugo 67—68, Ljubi j. kred. 120—123, Mednarodna 68 d„ Srbska 190 d., Zemaljska 120—121. — Industrije: Šečerana Osijek 218 do 221, Trboveljska 225—235, Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Gutman 110 bi., Danica 61 do 65-25, Drava 235—236, Dubrovafka 300 tl. Beograd, 31. jul. 7% inv. pos. 82’50 bi., 4% agr. obv. 46 bl„ 7% pos. hip. b. 76'50 bl„ 6% begi. obv. 60—61-50, vojna škoda 355-25 do 356, uit. sept. 361 d., nit. nov. 367—371, ull. dec. 370—372. Narodna b. 6000—6100. Dunaj, 31. julija. Bankverein 14-05. Dunav-Sava-Adria 1210, Prioritete 92'60, Ruše 14, Trbovlje 27-50, Leykam 175. London, 31. julija. 7% Blaire 67—69. Newyork, 31. julija. 8% Blaire 72—73, 7% Blaire 64—68, 7% pos. drž. hip. b. 68—70. Žito Ljubljana, 31. julija. Tendenca: nespremenjeno stalna. Promet: 1 vagon pšenice. Novi Sad, 31. julija. Vse nespremenjeno. — Tendenca: nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice, 16 koruze, 10 moke, 1 vagon ovsa in 4 vagoni pšenice. Sombor, 31. julija. Pšenica: nova sremska, slaba, 79 kg. 2% 163—165. — Oves: novi baški, sremski, slav. 145—150. — Ječmen: novi baški, sremski 117-50—122-50. — Koruza: baška 101—103-50, avgust 103—105. — Fižol: baški, beli »Usanc« 230—235. — Moka: baška št. 2 245-265. — Otrobi: baški 110—115. — Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 112 vagonov. Les Ljubljana, 31. julija. Tendenca: nespremenjeno slaba, bror. prometa. Oiomane s v različnih vzorcih ln najmodernejših oblikah peresnice. žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri Franc Sajovic, Ljubljana, Sten trg 6 (i rad j.inski : Ilirija V nedeljo bo igrala Ilirija v Zagrebu proti Gradjanskemu. Tekma je posebno za Zagrebčane izredne važnosti, kajti ako bodo zmagali nad Ilirijo, jim je prvo mesto v zagrebški ligi sigurno. ■'.e včeraj smo med dnevnimi vestmi poročali, da je posebni vlak iz Ljubljane za to tekmo že osiguran, ker se je prijavilo dovolj interesentov. Tozadevno je treba pripomniti, da ne bo vozil posebni, temveč izletniški vlak za polovično ceno. Vse podrobnosti prinašamo med dnevnimi vestmi. Tekma se bo vršila na igrišču Gradjanskega na Koturaški cesti ob 17. Pred tekmo ob 15-30 bodeta odigrali rezervi obeh klubov. Za ljubljanske »drukarje« bodo razdelili v vlaku zastavice v klubskih barvah Ilirije. Jugoslavija : Češkoslovaška V nedeljo bo v Beogradu velik dogodek. Srečata se reprezentančni moštvi Jugoslavije in Češkoslovaške. Naša enajstorica je že definitivno sestavljena. V četrtek se je vršila na igrišču »Jugoslavije* v Beogradu preizkusna tekma dveh teamov. V A teamu so igrali: Spasič - Ivkovič, Lukič - Ra-lič, Premrl, Marušič - Tirnanič, Marjanovič, Živ-kovič, Hitrec, Zečevlč. B team je bil sestavljen tako-le: Demič - Vojisavljevič, Beleslin - Colua-go, Bulat, Lechner - Nikolič, Sotirovič, Miloševič, Tomaševič, Rauojevič. Trening igra nikakor ni zadovoljila. Igralci, ki so bili sigurni, da pridejo v reprezentanco, se niso trudili in je bila igra radi tega popolnoma enakovredna. B team je na momente celo potisnil A team v obrambo. Prvi gol je zabil Miloševič (B). Izenačil Hitrec s solo akcijo. To-solo akciji Hitreca je dosegel Zivkovič vodstvo za A. B team je kmalu izenačil po Tomaševiču in minuto kasneje vodil s 3:2 radi 11 m, katero je zakrivil Ivkovič. Kmalu nato je Hitrec predriblal celokupno obrambo in izenačil. V drugem polčasu povišata Tirnanič in Marjanovič na 5 :3. Malo pred koncem je postavil Tomaševič končni rezultat 5 :4. Savezni kapetan Simonovič se je po igri izjavil, da bo proti Češkoslovaški postavil naslednje moštvo: Spasič-Ivkovič, Mikačič-Marušič, Premrl, Lechner - Tirnanič, Marjanovič, Zivkovič, Hitrec, Zečevič. Češkoslovaška prispe v Beograd danes zjutraj ob 9. uri. Ucidic Prihod bazenske družine praške Slavije v Ljubljano Hazenska družina praške Slavije, ki gostuje v torek 4. avgusta v Ljubljani proti domači bazenski družini Atene, prispe z dunajskim br-zovlakom v nedeljo 2. avgusta ob 17-20 uri. Pozivamo ljubljansko športno javnost, zlasti zastopnice Ženskih in športnih organizacij, da se v čim večjem številu udeleže sprejema zastopnic športa bratskega češkoslovaškega naroda. Gostovanje slavne bazenske druiine praške Slavije v Ljubljani V torek 4. avgusta bo gostovala proti bazenski družini Atene bazena SK Slavije iz Prage, dolgoletni državni prvak v tem ženskem športu. Tekma se bo vršila na igrišču Atene v Tivoliju ob 18-30 uri. Predtekma, v kateri nastopita dva kombinirana tipa Atene, se prične ob 17-30. Predprodaja vstopnic od Din 5 do Din 20 v tajništvu Atene, Dunajska cesta la, II. nadstr. in pri oskrbniku Baltazarju na vežbališču Atene v Tivoliju. A. S. K. Primorje — lahkoatletska sekcija — javlja svojim članom, da je prejela od K. A. C. iz Celovca povabilo na dvomalch v Celovcu v dnevih 15. in 16. avgusta. Ker se ga sekcija kompletno udeleži, prosim vse atlete, seniorje in juniorje, kakor tudi one, ki žive izven Ljubljane, da se resno pripravijo. Redni treningi se vrše na igrišču vsak ponedeljek, sredo in soboto popoldne. Poleg drugih naj se treningov udeleže sledeči: Žorga F. in A., Leyka, Korče, (iodutiov, Medica, Kovačič, Cerar, Cerkvenik, Pogačnik F., Kosec, Perovič J., Pinterič, Ora-žem. — Načelnik. Kneginja Zurova je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 30-— broširana, Din 35'— v polplatno vezana, s poštnino Din 1'— več. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi > Jugoslovana«. Ljubljana. Gradišče št. 4. Ljubljana, sobota, 1. avgusta. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Časnik in časnikarstvo. 20.00 Koncert godbe na pihala »Sloge«. 21.00 Prenos iz Park hotela na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja. 2. avgusta. 9.00 Ing. Edo Fugi na: O melioraciji zemljišč. 9.30 Prenos cerkvene glase. 10.00 Plošče. 10.30 P. dr. Angelik Tominec: Versko predavanje (Rerum nova-rum). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti. 12.15 Plošče. 15.30 Citre solo, g. Mezgoliils. 16.30 Zabavno čtivo, dovtiipi. 17.00 Salonski kvintet. 20.00 Operni duetni večer. 20.45 Koncert salonskega kvinteta. 22.00 Čas in poročila. 22.15 Koncert salonskega kvinteta. Od 3. do 9. avgusta postaja ne deluj« radi čiščenja strojev! Zagreb, sobota, 1. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Citre. 21.00 Radio orkester. 22.00 Novice. 22.10 Lahka večerna glasba. Beograd, sobota, 1. avgusta. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.90 Večerni koncert. 20.00 Koncert. 21.00 Vokalni koncert (Zik-a Tomič). 21.30 Novice. 21.50 Komedija. 22.20 Ruske pesmi. 22.50 Po Beogradu. Praga, sobota, 1. avgusta. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.00 Plošče. 17.00 Plošče. 19.05 Ljudski večer. 19.55 Poljudna glasba. 21.00 Bratislava. 22.20 Radiofilm. m rial Kvalitetna znamka za pecivnl praiek In »anilin sladkor 1000 Din plačam ako Vain »Radio Balzame ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde koi«, bul itd. v treh dneh. Zelo sem Vam hvaležna *a Vaš čudežni >Ra-dio Balzam« ker sein odstranila 15 let stara kurja očesa, ravnotako moje prijateljice. Prosim še 3 lončke. Hvaležna: Ivanka Pečnik, Domžale. Mlinska ulica 7. Zahtevajte povsod samo: »Radio Baliainc. Lonček 10 Din (predplačilo) na povietje 18 Din, dva 38 Din, tri 38 Din, pošlje: R. Cotič 1604 Ljubljana VII (šiška) Kamniška ulica 10a. Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na atvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le zaloga maihna. Goko Pipenbacber konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije. 1708 logavice, rokavice, volna in bombaž < najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska uliCtt U> ilftri trn. SelHve v Ljubljani, na deželo In obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobiem po zmerni ceni „Brzopromet“, avtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4. telefon 21- 82' Seliče v Ljubljani, na deželo in obratno, p revo z e vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni „Brzopromet“, avtoprevozniška družba, Miklošičeva cesta štev. 4, telefon 21-82. 1721 Makul^urni_gap» se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Gorazdov učni zavod Poučevanje stenografije, strojepisja ln drugih mer-kanttlnih predmetov po najuspešnejši metodi. Priglasila, osebna, 1., 2. in 3. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne. Nunska ulica 19. Pismena priglasila do konca avgusta Bled 2,.vila Rodica. 1731 Telelon 2059 Premog S\ suha drva PotjaCtifili, Bohoričeva ulica 5 Stfroj lepism pouk med počitnicami se vrši vsak dan od (i. do 9. ure zvečer. Začetek 4. avgusta. Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 0. do pol 8. zvečer. Tečaji za začetnike in izvežban-oe. Učna ura 4 Din. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7-1. 1741 Kregar losip mestni lesarski mojster Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. št. 2090, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla. razne lesene stropove, lesene stopnice in Bploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižiih cenah. Se priporoča. 1722 (Hilli ziim prekrasni ljubavni ro man. Cauu Din 30"—, v platnu vezan 36---. Naroča se pri upravi »Jugoslovana*1, Ljubljana, Gradišče štav.4 Sc';<>ta, j. avguste 1031. ------------ JUGOSLOVAN Stran 7 Pravilnik o ^ejemnem izpitu za I. razred srednjih šol Prosvetni minister je na osnovi ; . dna o srednjih šolah izdal pravilnik in )>.'(>•'ram o sprejemnem izpitu za vpis v prvi razred sred njih Sol. Pravilnik se ^lasi: Čl. 1. Vsi učenci, ki se žele posvetiti srednješolskemu študiju kot redni ali kol privatni učenci, morajo pred vpisom v prvi razred položiti sprejemni izpil. Ta izpit lahko obavljajo samo oni učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole najmanj z dobrim uspehom brez vsakega slabega reda. . Čl. 2. Sprejemni izpit se polaga v času od 27. avgusta do 1. septembra vsakega leta. Čl. :i. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom treh članov. V šolah z nedržavnim učnim jezikom sestoja izpitna komisija iz štirih članov. Izpitni odbor določi direktor ter imenuje toliko izpitnih odborov, kolikor jih je potrebnih glede na število prijavljenih učencev, . Sprejemni izpit in srbohrvatskega, odn. slovenskega jezika je pismen in ustmen, a iz matematike in iz srbohrvatskega jezika za učence na srednjih šolah z nedržavnim učnim jezikom samo ustmen. Čl. 7. Na ustmenem izpitu iz učnega jezika mora učenec dokazati, da zna gladko in pravilno pisali po diktatu. Čl. H. Pri izpitu srbohrvatskega jezika morajo učenci pisati diktat polovico v cirilici, jmi-lovico v latinici. V srednjih šolah Dravske banovine se piše diktat samo v latinici. Čl. 9. Učenci ene skupine izdelujejo istočasno pismeno nalogo. Diktat lahko traja najdalje petnajst minut. Cl. 10. Pismene naloge pregleda in ocenjuje izpitni odbor. Vsi učenci se pripuščajo k ustmenemu izpitu brez ozira na oceno pismenega izpita. . Čl. 11. Na ustmenem izpitu iz učnega jezika morajo učenci dokazati, da znajo zanesljivo poznavanje svojega materinskega jezika, da lepo gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo ponovili, da pokaže ločno poznanje besednega reda in dn zna deklamirati narodne pesmi. čl. 12. V . tedržavnim učnim jezikom mora učenec znali iz učnega jezika vse, kar se zahteva v čl. 11. za srbohrvatski odnosno slovenski jezik. Iz srbohrvatskega jezika morajo li učenci dokazati, da znajo Citati v cirilici in latinici gladko in razumljivo. Kazen tega morajo dobro poznati besedni red. čl. 1;1. Ustni izpit se polaga iz vsakega predmeta posebej po skupinah. Cl. 14. Ko so izprašani vsi učenci ene skupine iz enega predmeta, izpitni odbor določi oceno m izda svoj odlok o pripustitvi ali odklonitvi posameznih učencev k nadaljnjemu izpraševanju. Po končanem izpitu iz matematike izda odbor odlok, ali je učenec z uspehom položil sprejemni izpit in s tem dobil pravico za vpis v 1. razred srednjih šol. Čl. 15. Splošna ocena iz učnega jezika se ne zvaja aritmetično, marveč po stopnji posameznih danov izpitnega odbora. h rtneo« U£n?’ ki dol,e S|,loSno ^bo oceno polaganfa 80 'zk'iu*Pni od *>«MWega Cl. 17. Ustni izpit iz učnega jezika se vrSi takoj po pismenem izpitu in mora biti končan najkasneje dopoldne istega dne. Čl. 18. Popoldne istega dne se polaga ustmeni Izpit iz matematike. Iz tega predmeta mora učenec dobro znati 1. pisanje celih številk do enega milijona. Štiri osnovne račune s celimi številkami na praktičnih nalogah. 2. Dolžinske in denarne mere. 3. Popolnoma zanesljivo malo poštevanko. 4. Štiri računske naloge z večjimi •tevilkami. čl. 19. V šolah z ned ižavnim učnim jezikom 8e vrši ustmeni izpit iz srbohrvaščine istega one popoldne pred izpitom iz matematike. čl. 20. Ustmeni izpit sme trajati za enega Menca in posamezni predmet največ 10 minut. čl. 21. Ocene o sprejemnem izpitu določi iz-P*lni odbor v spornih primerih z večino glasov. n odborih, ki imajo štiri člane, velja »dločitev one polovice, n katero glasuje predsednik. Čl. 22. Sprejemni izpil je položil učenec, ki Je dobil iz prvega predmeta najmanje dobro oceno. čl. 23. Sprejemni izpit se lahko ponavlja šele ’ roku enega leta. £l- 24. O sprejemnem izpitu vodi vsak izpitni oabor točen zapisnik za vsako skupino posebej. zapisniku morajo biti zabeleženi po vrstnem fedu imena vseb učencev, naslov šole, ki je iz-a zadnje izpričevalo, predmet, iz katerega polaga izpit in ocena, dobljena na izpitu. Za-^Ni'k P°dpiSejo vsi člani izpitnega odbora. ti 1 i -'r)' Uspeh in čas sprejemnega izpita se 5.1 ?i n,a “dnjem Šolskem izpričevalu. „ 28» Za sprejemni izpit se morajo učenci s I,r°šnj°) kateri je treba priložiti zad-lia» S. izpričevalo ter krstni in domovinski *»'• te prošnje je treba predložiti ravnatelj-"*vu dotične srednje šole, kjer se želi polagati epiejemni izpit v dneh 24., 25. in 26. septem- Razglasi kraljevske banske uprave Službene obiave I. No. 4137/2. 2140 Razpis. 2147 Na podstavi § 31. zakona o banski upravi ter čl. 1. in 3. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev Dravske banovine se razpisujeta dve mesti uradniških pripravniku v s pravniško fakultetno izobrazbo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Mesečna plača znaša v smislu § 23. uradniškega zakona 1800 dinarjev z eventualno rodbinsko dra-ginjsko doklado. Prosilci-pripravniki, ki so opravili z uspehom vse tri državne izpile, morajo vložiti svojeročno pisane, pravilno kolkovane prošnje najkesneije do 25. avgusta 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je priložiti rojstni list, domovnico, eventualno poročni iist in krstne liste otrok, nravstveno izpričevalo, šolska izpričevala, uverenje o zadostitvi vojaški dolžnosti ter uradno-zdravniško izpričevalo. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani ' •« 28. julija 1031. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 77/31-9. Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Lorenci Franc, posestnik v Vuzenici, je umrl dne 28. marca 1931. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 2 8. avgusta 19 31 predp. ob desetih v sobi št. 3 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče Marenberg, odd. I., dne 24. julija 1931. * I. No. 6744/2. Razpis. * VIII. No. 3887/1 2150 Razglas. . Na osnovi §§ 15 jn 18 akcijskega regula-j a s 42. zakona o banski upravi se je odobri a izprememba § 7., 10. in 11. pravil za delniško družbo Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju, po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev z dne 5. marca 1929. Izprememba pravil se na- nanaša na redukcijo delniške glavnice od Din 1,500.000-— na Din 889.800--— na znižanje števila upravnih svetnikov in poleg delnic za časa funkcije upravnih svetnikov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 19. julija 1931; * I. No. 7170/2, 7171/2. 2134-3-3 Morski vrag eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din , ’ • Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Razglas o licitaciji. Dodatno tuuradnima razpisoma^ z dne 15. julija t. !., I. No. 7170/3 in 7171/1, s katerima je bila razpisana dobava kuriva tako za urade banske uprave kakor tudi za podrejene ji urade obče uprave, se ob-,javlja, da morejo interesenti nuditi premog v kosih poljubnega izvora, a z najmanj '500 kalorijami. navedenih razpisih odrejene licitacije "lože na dan 14. avgusta 1931 najstih istotam ter se rok za izvršitev dobav po navedenih razpisih podaljša do 15. septembra 1931. S tem se obenem tudi izpopolnjuje tu-tiradni razglas o licitaciji z dne 22. julija 1931, I. No. 7170/1. Kraljevska banska uprava Dravske : banovine » Ljubljani, dne 29. julija 1931. 2146 2141 Na podlagi razpisa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 17. julija 1931, S. br. 13.406 se razpisujeta v diržavni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju služba ekonoma in služba ekonomskega pripravnika. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v drž. službo, ki jih določa tj 3. zakona o uradnikih. Poleg tega morajo dokazati prosilci za službo ekonoma, da ustrezajo pogojem iz odst. 7, §-a 20. zakona o bolnicah in da imajo večletno prakso v upravno računski stroki. Prosilci za službo ekonomskega pripravnika morajo imeti občo šolsko kvalifikacijo v smislu § 45. odst. 2. zakona o uradnikih, t. j. popolno srednjo šolo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti naijkesneje do 18. avgusta 1931 pri kral jevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani, dne 26. julija 1931 E V a 472/31—8. Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ljubljana, Sv. Petra predmestje, I. del, vi. st. 677. Cenilna vrednost: Din 308.000-—; pritikline ni; najmanjši ponudek: Din 154.000. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 18. julija 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne z a -<1 r u g e: 846. Sedeži: Ravne pri Borovcu, Borovce, Onek, Gornji kot, Turjak, Sv. Gregor. Dan vpisa: 25. julija 1931. Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga v Ravnah pri Borovcu, r. z. z o. z. Firm. 223/31 — Zadr. III 288/1. II. Pašniška in gozdna zadruga v Borovcu, r. z. z o. z. Firm. 224/31 — Zadr. III 290/1. III. Pašniška in gozdna zadruga v Oneku, r. z. z o. z. Firm. 225/31 - Zadr. III 292/1. IV. Pašniška in gozdna zadruga v Gor-nem kotu, r. z. z o. z. Firm. 226/31 — Zadr. III 294/1. V. Farna gozdna zadruga v Turjaku, r. z. z o. z. Firm. 227/31 — Zadr. III 296/1. VI. Pašniška in gozdna zadruga pri Sv. Gregorju, r. z. z o. z. Firm. 228/31 — Zadr. III 298/1. A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekepropriirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. ‘junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za liišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike e pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje Iravništvo, živinorejo in gozdarstvo,; ' 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadruvmik s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom. C. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo. Č. Pravico zastopati ima načelstvo po predpisih zadružnega zakona. D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana načelstva. E. Zadružna pogodba z dne: pri I.: 23. julija 1931; pri II.: 20. julija 1931; pri III. in IV.: 23. julija 1931; pri V.: 24. julija 1931; pri V. 24. julija 1931: pri VI.: 12. julija 1931. F. Člani načelstva so: a) pri I.: Poje Jožef, posestnik v Ravnah št. 12, Cvar Alojzij, pos. v Ravnah St. 21, Osvald Jurij, pos. v Borovcu št. 31, Hudolin Peter, pos. v Dragi št. 1 pri Borovcu, Rothi Rudolf, pos. v Borovcu Št. 25; b) pri II.: Poje Anton, posestnik v In-laufu št. 10, Zurl Franc, pos. v Borovcu št. 9, Troha Josip, pos. v Inlaufu 12, WHt-reicb Pavel, pos. v Borovcu št. 7, in Zurl Ernst, pos. v Plešu št. 1; c) pri III.: Knapfl Jurij, pos. v Oneku št. 12, Petschauer Ivan, pos. v Oneku št. 16, Eisenzopf Franc, pos. v Oneku št. 17, Kost-ner Iva,n, pos. v Oneku št. 18, Nick Henrik, pos. v Oneku št. 14; č) pri IV.: Legan Mohor, pos. v Gornem kotu št. 4, Koncilja Franc, pos. v Gornem kotu št. 1, Žerjav Peter, posest, v Gornem kotu št. 9, Trpin Franc, pos. v Gornem kotu, št. 7, Jaklič Alojzij, pos. v Dol. kotu št. 10; d) pri V.: Zabukovec Franc, pos. v če-težu št. 6, Ahec Josip, gost. in župan na Turjaku št. 13, Gale Anton, kolar na Turjaku 42, Ščurk Rafael, pos. v Ščurkih št. 1, Železnikar Leopold, pos. v Cetežu št. 5; e) pri VI.: Adamič Anton, pos. v Hojčah št. 8, Zabukovec Anton, pos. v Sv. Gregorju št. 14, Levstek Franc, pos. v Hojčah št. 5, Marolt Anton, pos. v Hojčah št. 1, Levstek Ivan, pos. v Sv. Gregorju št. 15. Okrožno kot trgovsko sodišče Novo mesto, odd. II., dne 25. julija 1931. * 847. Sedeža: Gotenica, Kočevska reka. Dan vpisa: 26. julija 1931. Besedili: L: Zadruga za izdelovanje suhe robe v Gotenici, r. z. z o. z. Firm. 229/31 — Zadr. III 300/1. II.: Pašniška in gozdna zadruga v Kočevski reki, r. z. z o. t. Firm. 230/31 — Zadr. IV 2/1. A. Obema navedenima zadrugama je isti namen: 1. Združevati kmete v pravno osebo, ka- . teri naj bodo kot agrarnemu subjektu dode-ljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriiraui pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; _3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe Članstva. D. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom. C. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo. Č. Pravico zastopati ima načelstvo po predpisih zadružnega zakona. D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana načelstva. E. Zadružna pogodba z dne: pri I.: 24. julija 1931; pri lL: 25. julija 1931. F. Člani načelstva so: pri I.: Tscherne Ivan, posestnik in mizarski mojster v Gotenici št. 40, Gliebe Josip, župnik v Gotenici št. 26, Weber Josip, pos. v Gotenici št. 6, Tscherne Ivan, pos. v Gotenici št. 45, Tschinkel Matija, pos. v Gotenici št. 36, Tscherne Josip, pos. v Gotenici štev. 13; pri II.: Lavrič Franc, posest, v Kočevski reki št. 11, Braune Franc, pos. v Kočevski reki št. 15, Krisch Alojzij, pos. in mizarski mojster v Kočevski reki št. 77, Vebar Lovrenc, posest. v Kočevski reki št. 89, Poje Alojzij, pos. v Kočevski reki št. 2. Okrožno kot trgovsko sodišče Novo mesto odd. II., dne 26. julija 1931. Razne objave 2145 Objava. Podpisana Zichy Marija sem izgubila potni list št. 3091/396, izdan od sreskega načelstva v Dolnji Lendavi dne 16. aprila 1931 na ime: Zichy Marija, veleposestnica v Beltincih. Proglašam ga za neveljavnega. Zicliy Marija, s. r. * 2142 Izjava. Podpisani izjavljam, da ni niti gospod Hoppe Viljem niti kdo drugi razen mene upravičen zame ali za upravo graščine Loka pri Zidanem mostu prevzemati kake obveznosti. Ljubljana, 30. julija 1931. Inž. Oskar Taussig graščina Loka pri Zidanem mostu in Dunaj (Wien). P. Kipson: 26 Marsove skrivnosti (Roman.) — Vešče! je vzkliknil začudeno, Na misel so mu prišle stare pravljice, ki mu jih je bila nekdaj pravila njegova ranjka mati. Globoko je vzdihnil. Kako daleč je bil od svoje lepe detinjske dobe in od zemlje. Žalostno se bo sam postaral v tem tujem svetu in slednjič celo pozabil človeško govorico. Toda k sreči pri njem obup nikoli ni dolgo trajal. Kemik se je zbudil v njem. — Vešče, je dejal z resnim in globokim glasom, kol bi bil pri kemijskem izpitu na univerzi, so sestavljene iz močvirnega plina ali etilena. V zvezi z organičnim fosforjem se prižgejo, ko uhajajo iz močvirja. A naenkrat je prenehal z resnim glasom in vzkliknil: — Pri moji veri, na kaj sem vendar mislil? Jaz, ki iščem ogenj! Saj to je najlepši in najenostavnejši ogenj, ki si ga more človek predstavljati. Treba je samo, da se sklonim in da ga vzamem. Toda Robert je tudi vedel, da so vešče zelo muhaste. Ce se jim človek približa, se umaknejo in če se jim umika, mu sledijo. Ako pa stoji mirno, plešejo okoli njega in nato ugašajo. Robert je šel nazaj in odlomil dve dolgi veji ter ju oklestil, tako da je imel dve paici. V precep ene je vtakni suho pero, napolnjeno s prahom suhega mahovja in smole. Nato je šel proti mestu, kjer je bilo največ plamenčkov. Previdno se mu je približal in tipal z eno palico, da ne bi prišel na preveč mehko ozemlje ter se udrl. Slednjič je stal sredi plamenčkov, ki so plesali okoli njega. S palico je začel globoko vrtati po močvirju, da so vhajale iz tal še večje množine etilena. Plamenčki so postajali večji in gostejši. Nato je previdno prebliževal konec palice, v koje precepu je imel suho gorivo, tem plamenčkom. Toda kateremukoli plamenčku se je približal, je ta takoj ugasnil. Ponovil je svoje poskuse in slednjič je v njegovo največje veselje gorivo vzplamtelo. Z največjo previdnostjo je odšel iz močvirja in ves čas pihal v goreče listje, da ne bi ugasnilo. Smola je gorela z močnim, zelenkastim plamenom. K sreči ni bilo vetra in tako je prinesel svojo dragoceno iznajdbo do kupa suhljadi, ki si ga je bil poprej pripravil. Visoko je vzplamtel ogenj in Robert je začel nalagati debele klade, ki jih je ležalo dosti okoli, saj so povsod trohnela stara drevesa, podrta od viharja. Napravil je raženj in spekel debelo gos, ki jo je bil vstrelil popoldan. To je bila zanj kraljevska pojedina. Nato je šel še eno uro na izprehod po grebenu gričevja. Da plamen ne ugasne, ga je pokril z veliko množino vejevja, nato pa je legel spat. 4. POGLAVJE. Napad. Ko se je čez nekaj ur prebudil, je bila še vedno noč. Naspal se je bil in zato je odšel na drugo stran, da si ogleda pokrajino. Stopal je po obronkih gričevja te,r se zelo začudil, ko je naenkrat prišel do morske obali. Bil je globok zaliv, ki je segal pri izlivu precej velike reke daleč v notranjost zemlje. Obala je bila peščena, nizka. Na rudečkastem pesku je Robert našel mnogo velikih školjk, med njimi čudne oblike in modre barve. Našel je tudi od solnca pobeljen okostnjak velikanskega morskega pajka, kojega klešče so bile meter dolge. Moral je biti nevarna žival. Robert si je le s težavo odlomil ene teh klešč, ne samo iz radovednosti, temveč tudi, da mu služijo kot obrambno orožje. Nato je nadaljeval svojo pot v svitu obeh mesecev, od katerih je bil eden rdečkast, drugi pa snežno bel. Zabaval se je s tem, da je pobiral čudne školjke, jih ogledoval ter spet metal na tla. Naenkrat je zapazil v pesku celo vrsto luknjic, ki so bile razvrščene v obliki koncentričnih krogov, kot pri kakšnem cedilu. Začuden je stal in gledal to geometrijsko obliko. Ni si mogel razložiti, kdo je napravil te luknjice v pesek. Ko je tako razmišljal, se je naenkrat z vsake luknjice pokazal čuden .rdečkast črv za komaj en centimeter. Robert se je sklonil in prvega prijel, toda izmuznil se mu je in vsi ti čudni črvi so kot na povelje ob enem izginili. — To je pa res čudna prikazen, si je dejal. Moram da najdem ključ te skrivnosti. Začel je kopati po pesku s svojimi kleščami, a zaman, ničesar ni izkopal, jama se je začela polniti z morsko vodo. Pustil je svoje delo in odkorakal naprej. Toda ni napravil pet korakov, ko je začul za seboj čuden šum. Bliskoma se je obrnil in videl je nenavaden prizor: kjer je bil kopal, se je dvignil pesek in iz njega je vstala strahovita pošast. Bil je velikanski polip ali mrkač, mehkužec, dolg tri metre, s strašno glavo, ki je bila podobna človeški. Zver je imela steklene, sive, velike oči, ki so zrle mrko in brezizrazno. Imela je na stotine lovk, ki so se zvijale po tleh. Te lovke so imele na koncu rdečkaste sesalke in te je Robert imel za črve, ko so se pokazale iz peska. Bil je to zanj izreden pogled in bil je tako osupel, da je čisto pozabil na strašno nevarnost, v kateri se je nahajal. Združitev dveh velebank v Nemčiji Banka »Allgemeine Deutsche Creditanstalt« v Lipskem se je združita s saksonsko državno bani«) v Draždanih. Na sliki vidimo poslopje saksonske državne banke v Draždanih, Zanimiv članek Ob obletnici svetovne vojne utegne tudi pri nas koga zanimati članek, ki ga je napisal 30. julija 1. 1914. dr. Artur Bernstein, takrat urednik berlinskega lista »Die Morgenpost«, ki pa takrat ni smel biti objavljen — objavil pa je ta članek 30. julija 1. 1931. »Prager Tag-blatt«. V članku beremo med drugim: »Prvič: trozveze (Nemčija, Avstrija in Italija) ni več. Italija se ne bo bojevala, vsaj ne na naši strani; če bo vstopila v vojno, se bo borila na strani antante. Drugič: Anglija ne bo ostala nevtralna, ampak bo pomagala Franciji; če ne takoj, pa takrat, ko bo Francija resno ogrožena. Anglija tudi ne bo trpela, da bi nemške čete ko-* rakale skozi Belgijo, kar je že od 1. 1907. na prej v naših načrtih, ki niso nobena tajnost več. Ce bo pa Anglija nastopila proti nam (proti Nemcem), bo potegnila za seboj ves anglosaksonski svet, zlasti Ameriko; bržkone pa ves svet. Tretjič: Japonska Rusije ne bo napadla, ampak bo napadla skoraj gotovo nas, ker še nt pozabila mirovnih pogajanj v Shimono-seki-u. Četrtič: Skandinavske države, naši »germanski bratje«, nam bodo prodajale vse, kar bodo le mogle, sicer pa nam ne bodo naklonjene. Petič: Avstrija je v vojaškem oziru komaj kos Srbiji in Romuniji. Gospodarsko se utegne prestradati 3 do 5 let, nam pa ne more dati nič. Šestič: Revolucija bo izbruhnila v Rusiji šele potem, ko bo Rusija premagana; dokler pa se bo borila z uspehom, na revolucijo ni niti za misliti. Naši poslaniki poznajo položaj čisto natanko in tudi (kancler) Bethmann-Hollweg ga pozna. Zato si je težko mogoče misliti, da bi hoteli odgovorni činitelji, da poženejo neodgovorni elementi državo v 3—5-letno vojno; kajti mi prav nič ne vemo, če bomo zmagali v najstrašnejši vojski, kar jih je svet kdaj doživel Pa tudi če zmagamo, ne bomo nič pridobili, kajti Avstrija ne bo dovolila, da se Nemčijs poveča. Denarja za plačevanje vojne odškod ni ne po vojni ne bo nikjer. Edini zmagovalec bo Anglija, Nemčija pa se bo vojskovala za Nemški in angleški državniki na čolnu na motor V torek popoldne so napravili nemški in angleški državniki, ki so se sestali v Berlinu, izlet s čolnom na motor po reki Havel. Na sliki vidimo (od leve na desno): nemškega ministra , za vnanje zadeve dr. Curtius-a, angleškega ministra za vnanje zadeve Henderson-a, nemškega državnega kanclerja dr. Brilninga, angleškega ministrskega predsednika MaoDonalda in pruskega ministrskega predsednika Braun-a. Ameriknnci grade ogromen zrakoplov sistema »Zeppelin« Zrakoplov, kt ga grade Amerikanci v Akronu (Ohio), bo največjii mornariški zrakoplov na svetu. Imenoval se bo »Z. R. S. 4«. Od prejšnjih zrakoplovov sistema »Zeppelin« se pa v mno- _____________________________ gih posebnostih znatno razlikuje. _______________________ Bernard Dernburg Bivši nemški državni tajnik za kolonije in kasnejši nemški finančni minister Bernard Dera-burg je imenovan za ravnatelja nove 'nemške »garancijske banke« v Berlinu. Znati je tieba Dandanes je jako težko izvabiti ljudem i« žepa kakšen denar in zato morajo tudi lopovi misliti na vedno nove zvijače, da pridejo na lahek način do »poštenega zaslužka«. V Kolnu je n. pr. te dni prišla v neko trgovino z jestvinami neka starejša ženska vsa razburjena. Lastniku je pokazala jetrno klobaso, ki jo je bila kupila v tej trgovini,' v jetrnici pa je bila mrtva miš. Pogled na jetr-nico z mišjo ni bil prav posebno vabljiv ln če bi se zadeva raznesla v javnost, bi lastnik svojo trgovino lahko kmalu zaprl. Lastnik jo torej dal ženski razumeti, da bi se rad ž njo pogovoril in pobotal. Tu je rekla ženska, da ima sina, ki je tudi izučen trgovski pomočnik, in če bi lastnik vzel tega dečka v službo, bi bila stvar v redu. Ta zahteva pa se je zdela gospodarju le pretirana; vzel je torej klobaso in vrnil ženski denar, klobaso pa je poslal v preiskavo zavodu za preiskovanje živil. Tu so pa ugotovili, da je ženska sam« naknadno zrinila mrtvo miš v klobaso. N« podlagi te izjave je lastnik trgovine žensko ovadil; sodišče pa je navihani sleparki prisodilo 4 mesece zapora. Nova modna bedarija V angleških modnih salonih vlada sedaj »visoka konjunktura« in lastniki in lastnice takih salonov kar plavajo v denarju. Odkar so namreč ženske začele nositi same podplatni ke (sandale) in odkar ne nosijo več nogavic, mora vsaka ženska silno skrbno negovati svoje noge, posebno še nohte na nogah. Ce ima ženska ozko nogo, ji prirežejo nohte bolj na špičasto, k širokim stopalom pa se bolj podajo zaokroženi nohti. Ce je noga zagorela od solnčenja, morajo biti nohti ognjeno rdeče lakirani, če pa je koža bolj nežne barve, potem polakirajo nohte s koralno-rdečo barvo. Barva nohtov na rokah pa se mora ujemati z barvo nohtov na nogah. Za mnogo žensk pa je lakiranje nohtov še premalo lepo in zato si dajo na nohte še naslikati kakšen okrasek ali pa majhno sličico. V salonih za lepotičenje je nova moda povzročila kar cel prevrat in osebje Se jako pridno uči slikati in risati. Kdor zna dobro slikati in risati, zasluži lahko lep denar. Za navadno operacijo na nohtih računajo po 100 dinarjev, za slikanje nohtov pa računajo najmanj po 500 dinarjev ali pa še več. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva nlioa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadoek. — Za inseratnl de) odgovarja avgust Kosmaa. — Val * Ljubljani prazen nič. Posledica vojne bo samo 1 mili-on mrličev, dva milijona invalidov in 50 milijard dolga — drugega nič.« Čudnega ni nič, da je nemški generalni štab objavo tega članka — prepovedali Kaj hočejo v Ameriki vse prepovedati Zedinjene države obstoje iz 48 malih držav, ki imajo vse vsaka svojo zakonodajo. In ker so gospodje zakonodavci v Ameriki jako vneti »za blagor očetnjave«, ni čudijo, če se oglašajo gospodje zakonodavci s predlogi, ki vzbujajo splošno veselost. Nekaj takih predlogov je zabeležit veliki newyorški list »VVorld«. Tam beremo: Oskar Hay\vond, zakonodavec v državi Sever, na Karolina, hoče proglasiti božanje (petting) za zločin. Treba pa je vedeti, da je božanje v Ameriki silno priljubljeno. Posebno se radi božajo mladi ljudje, fantje in dekleta, zlasti če se vozijo v zaprtih avtomobilih z zastrstimi okni. Ce bo obveljal Haywondov predlog, se pa še doma ne bodo smeli več božati. Zakonodavni zbor v Pensilvaniji bo obravnaval predlog, da morajo vsi poslanci v parlamentu nositi cilindre in da morajo biti oblečeni v Irak in v pisane hlače. Proti temu predlogu pa bo gotovo zelo odločno nastopila gospa zakonodavka Helen Grimes, ker se ji frak in hlače gotovo ne bi posebno podale. Zakonodavec Charles Boaver, senator v Okla-harni, bi pa rad uredil velikost piškotov. On predlaga, naj bodo piškoti dolgi vsaj po 1 decimeter, debeli pa po 1 centimeter. V državi Oregon hočejo tobačnim tovarnam prepovedati reklamo, ki kaže mladega moža s cigareto v ustih — ta slika zavaja mladino h kajenju. v . V, državi Kansas zahteva Gl državljanov, naj vlada prepove izdelovanje in prodajo mesnih paštet. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da otroke pri uživanju mesnih paštet »mora tlači«. Newyoršlci poslanec Ilackenburg pa predlaga, naj bi ločeni možje plačevali svojim ločenim ženam preživnino le eno leto. Ta predlog so ločenci pozdravili z velikanskim navdušenjem — pravi »World«.