LETO (VOL.) XH, JULY 24th 1920 ŠTEV. (NO.) 15 AVE MARIA" AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subecribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE. v MOLITVENIKI: O sv. deželi, povest .............. Salamonovi rudniki. Roman ............100 Peter Rokodelčič, povest...........5° Povest, And. Gabršček ........................100 Ivan Mizerija, ........................................I-00 Majdič: Na Sveti Večer vezan --------1.25 Turki pred Sv. Tilnom. Povest --------1.00 Igralec, roman......................................100 Ne v Ameriko. Povest ........................i-oo Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ............................................100 Erjavec: Hudo brezno. Roman.....75 Kozaki. Roman ....................................1-00 Svetobor. Povest ..................................100 Dane: Povesti za mladino ................1.00 Četrtek. Roman..................................100 Jurčič: Sosedov sin................................1.00 Gruda Umira. Povest ........................1.00 Maksim Gorki: Povesti........................100 Spilman: Junaštvo in Zvestoba --------1.00 Detela: Malo življenje. Povest --------1.00 Zabavna knjižica. Povesti ................1.00 Večeri ob Lemanu. Povest ................1.00 Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po ....................................................'5° Na različnih potih. Povest.........50 Jos. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. 1.00 Romarica. Povest ................................1.00 Vojnimir. Povest ..............T.. .50 Alešovec: Ljubljanske slike ..............1.50 Zadnja kmečka vojska. Povest .... 1.50 Alešovec :Kako sem se jaz likal. Povest. Trije zvezki ................................200 POVESTI: Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno priljubljene. Vezan ................................1.00 Prokop Chocholonšek: Jug, krasni roman, ki prekosi vse druge Colo move romane. Skrajno zanimiv, vez. 100 Spilman: Zadnji dnevi Jeruzalema v dveh zvezkih. "Trikrat sem že preči-tal ta roman, pa bi ga še čital", je rekel rojak. In to po pravici. Spil- man je v tem romanu prekosil samega sebe. Oba zvezka .......... 2.25 Sheehan: Kresilo duhov- Kdor pozna duhovitega irskega pisatelja Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne naveliča. Vezan ................... 1.00 Bob za mladi zob, vezan- Lepa knjižica za mladino. Pa tudi odraščeni bode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andcejčkovega Jožeta, devet snopičev po .......................35 D<.*ela: Prihajač, je krasen roman, skozi in skozi zanimiv in podučen . .75 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode, prišel iz Kranjskega Martin Krpan, ki bode premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj narod. Še le danes razumemo prav Martin Krpana ....................75 Taras Buljka, zgodovinski roman. Krasen roman .................... 1.25 Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna. Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00 Dalje imamo v zalogi manjše povesti in romane: Cesar Maks in Meksika.........$ .50 Don Kišot, ....................... -50 Naša Ančka.......................75 Siste e Šesto, povest, .............75 Kuratorska povest, ................75 Zvonarjeva hči, ....................50 Hudo brezno, .....................75 Na različnih potih..................50 Rešitev o pravem času..............35 Narodne pripovedke...............35 Gozdarjev sin, .....................75 Ribičev sin........................35 Grofinja Genovefa................ -35 Najdenček, • .......................35 Narodne pripovedke, ...............50 Jaromil. Povest- ...................35 Erazem Predjamski................35 Ccfkvica na skali, ..................35 Hubadove pripovedke, .............35 A. Kalan: Pripovesti,...............35 Pri Vrbčevem Grogi, ..............35 Car in tesar........................35 May Erie..........................35 Na preriji, .........................35 Potovanje v Liliput............... .35 Maksimilijan.................... -25 Zbirka narodnih pripovedk.........35 Mirko Poštenjakovič, ..............35 Strelec, •..........................35 Pasjeglavci. Povest ............... 1.00 Znamenje štirih. Roman........... 1.00 Iz dnevnika mladega Poredneža. Povest ............................. 1.00 Jccnač Zmagovač. Povest......... 1.00 Eno leto med Indijanci. Povest.....50 Meško: Njiva- Povest...............35 RAZNE KNJIGE: Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega shoda, ki je bil v resnici rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so polagali temelje, na katere so potem postavili Jugoslavijo......................•- 1.5® Prava Kristusova nevesta. Po sv. Alfonzu- Krasna knjiga zlasti za redovnike in redovnice. Da, vsak redovnik bi moral imeti to knjigo. L zvezek ..........................75 Osmero Blagcov- Krasna knjiga za poduk slovenskega naroda......... 1.25 Lurški čudeži, ......................... Več luči. Dr. Mahnič. Krasna knjiga za sedanji čas. Zlasti slov. duhovnikom je. priporočamo ........ 1.50 Kako ti je ime (brošurica) Sv. Neža, ........................ -15 Sv. Frančišek, .....................15 Sv. Janez Evangelist...............15 Sv- Katarina, ......................15 Marija Magdalena .................15 Rože S manska ....................15 Perutninar. Kdor želi gojiti kokoši 111 znati vse, kar treba za vspešno rejo kokoši, tu ima knjigo! ........ 1.00 "Vzorov in bojev," katere je pisal Dr- Debevc. Te črtice so sedaj ponatisnjene v posebni knjigi. Jako zabavno............................ 1-5° Dr. Jeglič: Starišem! Stariši, preberite to knjigo. Zlata je vredna.....5« Dr. Jeglič: Dsklttam- ..............5« Dr. Jeglič: Mladeničem. ............50 Anreljček 12 letnikov po .......... 1.25 7-ivlnoreja. Farmarji, krasna knjiga za Vas- .......................... I.oo Kraljestvo čebel- Farmarji, čebelarji to je knjiga za Vas ...............75 Zemljevid Gorenjske...............50 Zbledi bogoljubnih otrok......... 1.00 Slov-nske pesmi prevedene v nemščino . • .......................... i.oo Naša država. Kdor hoče čitati kako poimujejo Tugoslavijo naši rojaki doma, naj čita to knjižico .........75 Kratka katehetika, navodilo za pod-učevanje otrok v katekizmu. Ker v več župnijah dekleta in fantje oskrbujejo poduk otrok v krščanskem nauku, jim bode ta knjižica dala lepili navodil, kako se mora poduee-vati. Vzcci in boji- Kdor ie čital "Dom in Svet" pred leti, ta se gotovo spominja- Vzorniki I. sv. obhajila. Podučna knjižica lepih Vzgledov vzlasti za o-troke, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo...................... 1.00 Skrivnost Presv- Rešnjega Telesa, krasna knjiga o presv. Rešnjem Telesu. katero prav toplo priporočamo vsem častilcem Evliaristiškega naše- ga Gospoda .................,____ 1.00 Država brez Boga. Krasna razprava, katero naj bi prečital vsak Slovenec .............................35 Knjigovodstvo v dveh zvezkih. — Pravo knjigovodstvo je podlaga vsakega podjetja. Koliko naših trgovcev ni vspelo edino radi tega, ker niso znali voditi knjig. ........ 2-00 Nekoliko prijateljskih besed. VELIKANSKO BODE SLAVJE,:-^- rod doma v stari domovini. Vse, kar ie še zavedno slovenskega, kar še veruje v Boga, kar še veruje v red in mir, da, vse kar je v narodu še pametnega, vse se bode z-družilo v Mariboru, da se prenovi v slovenskem duhu, da se navduši za stare ideale, ki so do sedaj vodili naš narod skozi velikanske viharje, skozi kruto stoletno suž-not do končne zmage in svobode. Skoro vsi katol. narodi Evrope bodo tam zastopani po svojih zastopnikih- Kmet in delavec, duhovnik in uradnik, vsi stanovi se bodo zbra-liv prijateljskem sestanku, ch si podajo roke za krepko narodno delo za Bopfa in za narod. Svetovna vojska je omajala temelje človeške družbe. Okužila je zlasti našo mladino. Vzela ji je vse vzvišene ideale, ki edini morejo ohraniti mladino mlakuže okuženosti, jo vodili skozu nevarna nora leta v lepo mož-ko dobo. Zato je pogled v našo prihodnost motan in žalosten. Nemoralno izmozgan mladenič nima več volje, je izgubil možatost, je slabič, je omahljivec in tak bo.de mož. In ako dobi enkrat kak narod take moralne propa-lice, take izmozgane slabiče za svoje voditelje — gorje mu! Živ mrlič jc! Narod je, ki nosi v sebi kal smrti! Nobene prihodnosti nima. REŠIMO MLADINO najl7' so;e,zaVglasi" nf narodni voditelji. Možje, ki gledajo v prihodnost, pa gledajo to sedanjo pokvarjenost so se zbali, kaj bode z narodom, ko bodo enkrat oni opešali in ko bode ta pokvarjena mladina stopila na njih mesto. Ali ni v nevarnosti vse dose.danje velikansko delo za narod? Da! Vse delo je nič, in ne bode nič, ako se hitro ne reši mladine. Mladino treba zato najprej zbrati nazaj v mogočne vrste, jo navdušiti za stare narodne ideale, ji pokazati vzvišene cilje človeškega življenja in jo prepojili s tistim velikim duhom., ki ie tako krepko kljuboval stoletja tolikim narodnim sovražnikom, ki je ohranil narodno dušo neuklonjeno skoraj skozi tisoč let do sedanje zmage. KAJ POMAGA OSVOBOJENJE sa nas tisočletni sovražnik z novo premetenostjo uničiti to svobodo, ako lovi narod v svoj jarem z novimi nadami in lažmi. Boljše-zem, socializem in kar je še enakih naših modernih "izumov" niso nič druzega, kakor vaba, s katero hočejo preslepiti osvobojene narode, da bi se z nova dali ujeti tem svojim krutim rabeljnom in ukleniti v novo siž-nost, v nov jarem, ŠTEV. (NO.) 15 JULY 24th 1920 LETO (VOL.) XII .ilaročnina za celo leto za Ameriko S2.00 ..... za Evropo Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00 ..... za Evropo .... Lr-.t v obrambo sv. vere med Ame riškimi Slovenci. M GORJE NARODOM, seJsovražnikom* posreč;:! ' Do sedaj so nas mucih in tepli, do sedaj so nas morili in ubijali, ako nas sedaj dobe v svojo pest nazaj, gorje nam, kajti sedaj bodo pa z nami postopali drugače, Sedaj nas bodo pa ubili- Vsi nemški in mažarski listi pišejo zadnje čase, da je njih zmaga gotova, da so že preslepili večino teh narodov, da se jim že bližajo, da ne bode dolgo, ko bodo zopet naši gospodarji. . ZATO POZDRAVLJENAnaša f"" f;" rem kraju, nasi dicni Orli. Pozdravljeni, Vi neustrašeni fantje, ve odločne dekleta, ki ste se organizirale v to krepko in mogočno vojsko! Pozdravljeni! Bog Vas blagoslovi. Mi vemo, da ste vi tajna mobilizacija naše stare osvobojene domovine v obrambo naših najdražjih svetinj, naših'pravic, naše domovine in tudi naših oltarjev. Mi vemo, da ste vi naša pred straža, da ste vi ta naš moderni "Antemurale Christianitatis," ki boste branili naš križ in naše ognjišče, naše meje. Da, mi vse to vemo in zato vas pozdravljamo. Bali smo se za svojo domovino v začetku- Odkar snip pa zagledali- vašo zastavo na vidiku naroda, odkar smo zapazili med narodnimi bojevniki, na branikih domovine vaše čete, zasijalo nam je novo upanje v našo prihodnost. Ne, Jugoslavija, ne bojo te uničili, dokler imaš takole mladino! Ne, bele mi-čne cerkvice po slovenskih gričkih in logih, ne bojmo se več za vas, odkar smo opazili- okrog vas te Orle in Orlice. Ne, zlati sveti križ, ne trepeče nam več naše srce za te, od kar te vidimo na prsih, v srcih in rokah takih junakov, kakor so slovenski fantje — Orli in slovenska dekleta Orfice. -:-:-——:---- ^ :.J 7TVFT TT Da stokrat živeli! Vam kličemo mi tja čez ZillUlil. Qceanj živeli, Vi naša nada! Vi naše upanje. Fantje, krepko naprej! To'je prava pot! To je pot sreče. < ■ Dekleta, krepko naprej! Junaško dalje po začeti poti- In blagor vam, blagor narodu in domovini, blagor pa tudi vašim prihodnjim družinam. Vse bode rešeno, vse osrečeno po vas. AMERIŠKI KATOL, SLOVENCI! Orli so naša nova mobilizirana obramba naroda. Orli so naša narodna garda, ki bode branila naše meje, naša ognjišča in naše oltarje. Zavezne vlade ne dovolijo vojaštva, zato mora cel narod, mora vsaj vsa mladina v bojne vrste.. Kdor ne razume pomena orlovstva v sedanjih časih za domovino, ne pozna duha časa, ne pozna velikanske potrebe razmer. ZATO ŠE ENKRAT — —^T^ vzdramimo se, Amerikanski 'Slovenci! Pomagajmo! Naročniki Ave Maria, dajmo! Dajmo vsi in vsak po en dolar za orlovski sklad. Velikansko delo za narod bomo storili s tem dolarjem. Morda bomo še sami doživeli da bomo videli. In če ne damo, bomo sami še morda videli, kako usodepolno napako smo naredili, da, velik naroden greh, da se nismo zavedli in dali v tem času! Č. gg. slovenski duhovniki apeliramo na vas, ako še niste ničesar storil?, storite zdaj. Dajte lep zgled svojim faranom. Priporočajte to zadevo v cerkvi! Naj bi se našel v vsaki naselbini človek, ki bi šel od hiše do hiše zbirat milih darov v ta namen. 15 Naši novi dosmrtni naročniki. 131. Mrs. Agnes Xeller Lynnbrook, L. L, N. Y. 132. Mrs. Gertrude Virant Lorain. Ohio. 133. Mr. John Mihclich Detroit, Mich. 134. Mrs. Ana Terlip, Frontenac, Kans. 135. Mrs. Theresia Bregantrch, Barberton, Ohio. 136. Mr. Joseph Drashler No- Chicago, III. 137. Mr. John Pelhan Houston. Pa. 138. Mr. Louis Berce Iron Mountain, Mich. 139. Mrs. Angela Preglet Gilbert, Minn. 140 Mr. Marko Bluth Juliet. 111. 141. Mrs. Agnes Schmuch Collinwood, Ohio. 142 Mr. Math Marolt Gilbert, Minn. 143- Mrs. Mary Lousha '■" Power Point, Ohio. 9. ČASTNA STRAŽA PRED TABERNAKELNOM. GLASILO ČASTILCEV PRESV. REŠ. TELESA. Urejuje Rev. J. J. Plaznik Des Plaines, III- Ce pogledam imenik članov in članic, opazim, da ie med njimi precejšnje število mož. Vera med nami torai nikakor ne peša. Dokler imamo zavedne može med seboj, toliko časa smo dobri. Da, prvi na imeniku je bil mož. Poročila kažejo, da imajo nekatere župnije tudi društva častilcev najsvetejšega zakramenta samo za može. Take župnije so gotovo na trdni podlagi. Opazil sem tudi, da člani kar tekmujejo med seboj, kdo bo pridobil več članov; i-stotako so na delu tudi naše dobre žene. Vsem članom in članicam sem razposlal potrdila, da so bili sprejeti v bratovščino. Če bi bil koga prezrl, naj se nemudoma oglasi. Če bi bil dal tiskati slovenska potrdila v taki obliki, bi bilo stalo preveč. Zato sem naročil angleške, za one, ki ne razumejo angleščine, navajam na koncu te razprave posvetilno molitev v slovenščini. Ker imam vse pripravljeno za tisk gotovo tri tedne prej, predno dobite list v roke, zato nis.o bila priob-čena imena onih darovalcev, kateri so se oglasili šele pred kratkim; priobčim jib v prihodnosti, kadar se jih zopet več nabere. Nam članom je :>a treba ne samo razširjati to češčenje, ampak gledati 11a to. da se izpopolnjujemo v ljubezni do Jezusa. V vsakomur izmed nas je nagnenje k slabemu, kar imenujemo poželenje. Prihaja od izvirnega greha. Pri zakramentu svetega krsta smo bili sicer prerojeni v novo življenje, vendar se nismo o-prostili te krute bolezni. Sveti apostol Janez kliče vsakomur izmed nas, brez izjeme: "Ne ljubi sveta, ne stvari, ki se nahajajo na njem. Vse, kar je na svetu, je mesno poželjenje, poželjenje oči in napuh življenja." Tukaj imamo tri vzroke vseh naših skušnjav in vzrok vsega greha. Mesno poželjenje in vse, kar vzbuja čustva, razumemo v poželjenju oči je všteta lakomnost. V napuhu življenja obstoja prevelika ljubezen in hrepenenje po slavi. Naša revna človeška narava ima tri bolezni, zoper katere se mora boriti celo življenje. Sinu božjemu se je smililo človeštvo. Stopil je z nebes; umrl je na križu, da bi ozdravil naše bolezni. I'rerok Izaija je govoril o njem tako: "Res je na sebe prevzel naše slabosti in nosil je naše težave . . . Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni." Ravno tako opominja sveti Peter prve kristjane: "Po čegar vdarcih smo bili ozdravljeni." Jezus Kristus je ljubeznjivi zdravnik, ki je prišel k nam, da vli-je olja v naše rane. Sveti Pavel pravi: "Kjer so bili grehi številni, je bila milost še številnejša." To milost pa prejmemo po molitvi in s prejemanjem svetih zakramentov. Noben zakrament pa nas tako ne spominja trpljenja in smrti Gospodove, kakor zakrament presvetega Rešnjega Telesa. "Rog, ki si nam zapustil v tem čudovitem zakramentu spomin SVO> jega trpljenja, dodeli, da tako častimo svete skrivnosti tvojega telesa in krvi, da čutimo v sebi sad tvojega odrešenja." Evharistija je zdravilo za naše dušne bolezni; to pa ne samo tedaj, kadar jo prejmemo, ampak tudi tedaj, kadar jo častimo. Cerkev kaže na to v gori navedenih besedah. Bolniki potujejo večkrat dolgo časa do zdravnika. Če pride sloveč zdravnik v mesto, se vse gnete o-krog njega, da mu razlože svoje težave. To je vse prav; škoda je le, da ne skrbimo toliko, da bi se znebili dušnih bolezni. Dva dušna zdravnika lahko zmiraj obiščemo, prvega vidimo, drugega ne; poleg duhovnika v spovednici, imamo Jezusa v sveti evharistiji. Njegova navzočnost bo ozdravila vse dušne bolezni. Vsakdo pozna pregovor: "Povej mi, s komu občuješ in jaz ti povem, kdo si." Kar velja o osebah, velja posebno še o onih dušah, ki večkrat občujejo z Jezusom v najsvetejšem zakramentu. Sveta Terezija je rekla, da greh in molitev ne moreta živeti v istem srcu. Mi trdimo, da ne more ostati duša dolgo v grešnem stanju, katera večkrat in zbrano o-bišče Jezusa. SvetJ Alfonz pravi: "Vedi, da dosežeš več s petnajst minut dolgo molitvijo pred presvetim Rešnjem Telesom, kakor z vsemi pobožnimi opravili celega dne; o-nim, katere ga obiščejo, deli Jezus milosti v obilnejši meri." Kardinal Manning pripoveduje o svoiem spreobrneniu: "Bil sem v Rimu, obiskal sem muzeje, razvaline, cerkv^ itcj. Neko jutro se'u vstopil v cerkev svetega Ludvika. Na oltarju je bilo izpostavljeno presve-to Rešnje Telo pred blagoslovom, kar nisem še nikoli prej videl. Nič ni enostavnejšega, kakor kadilo, duhovnik v svoji opravi in nekaj vernikov na kolenih. Kolika razlika med tem in pontifikalnim opravilom v cerkvi svetega Petra, toda ta trenotek si je Bog izvolil, da govori z menoj. Čutil sem, da se je ne-kaj'_čudnega zganilo v moji duši. Obsijal me je mal žarek. Prvič v življenju se mi je zdelo, da je morda nekaj resnice v katoličanstvu. Ni se mi več zdelo nemogoče, da bi se ne spreobrnil. Sicer še nisem prišel tako daleč, a nisem zamašil ušes božjemu glasu. Molil sem, po-praševal, proučaval z vso resnostjo. Luč je sijala svetlejše vsak dan in božja milost je opravila ostalo." Pridi torej krščanska duša. in ob išči tega dobrega Gospoda, tegn ljubeznjivega zdravnika. Ozdravi' bo tvoje duševne bolezni, kakoršne-koli so že. Dušam, ki preveč ljubijo svet, bo rekel: "Ne skrbite, kaj boste jedli, ali s čim se oblačili, kajti tega iščejo neverniki. Vaš nebeški oče ve. česa potrebujete. Nespametnež, to noč bodo tirjali tvojo dušo od tebe: čegave bodo stvari, katere si skupai spravil? Nabiraj si zaklade za nebesa." Drugim bo zopet rekel: "Kako ozka je pot, ki vodi v življenje in malo jih je, ki jo najdejo! Moj jarem je sladek in moje breme ie lahko. Blagor njim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali." Ničemernim in ošabnim bo rekel: "Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste mir svojim dušam. Ako ne postanete podobni malim otrokom, ne boste šli v nebeško kraljestvo. Vsakdo, kdor se povišuje, bo ponižan, kdor se ponižuje, bo povišan. Ponižnim daje Bog milost." Pobožna duša, če še nimaš navade obiskovati Jezusa v najsvetejšem zakramentu, navadi se tega, in obiskuj Jezusa zbrano. Kadar te doleti sreča, da si v Jezusovi pričujočno-sti, pokaži mu vse svoje skrivnosti. Videl boš, da ne bo vzelo veliko časa, da boš žel sadove svoje navade in napredoval boš v sveosti. , Posvetilna molitev za člane in članice. služabnik Jezusa Kristusa, četudi nevreden, vendar zaupajoč v božjo milost, pod varstvom in s pomočjo preblažene device Marije, pod varstvom svetega Mihaela nadangelja svetega Jožefa, svetih apostolov Petra in Pavla, ljubljenega učenca, svetega Janeza, se posvetim s celim srcem, s celo dušo in vso svojo moč- jo češčenju našega gospoda Jezusa Kristusa, ki je resnično in bistveno pričujoč v najsvetejšem zakramentu iz ljubezni do ljudi; da bi mogel bolj delovati za kraljevanje njegove ljubezni v meni, mojih dragih in celem svetu. Pridružujem se češčenju reda najsvetejšega zakramenta; obljubujem, da bom opravljal mesečna češčenja, v zvezi z redom in njegovimi udi, da bom posvetil vse svoje moči k večji časti Jezusovi v zakramentu ljubezni. Potrdi v meni, o moj Bog, delo tvoje milosti. O Marija, najsvetejša mati Jezusova in moja najdražja mati, ljubi me kot svojega otroka; vodi me v tem življenju, da mu bom vredno služil in mu dopadal, da me doleti ta sreča, da ga bom po smrti ljubil in sla- Deček Jezus. vil 1111 veke.. Amen. Vsi člani in članice, kateri niso zmožni opraviti te molitve, kakor stoji- na pristopnem potrdilu, katerega sem jim poslal, naj opravijo to molitev, kakor stoji tukaj. Če ne morejo v cerkvi, pa vsaj doma. Cenjeno uredništvo " Ave Maria". Ko prebiram preljubi mi list "Ave Maria" in Edinost, vidim, da imate v zalogi tudi, Skrivnort presv. Reš-njega Telesa, Sveta Evharistija našega Gospoda. Prosim Vas uliudno, da mi pošljete to knjigo in jako hvaležna Vam bom za to. Jaz sem članica društva presv. Rešnjega Telesa in si štejem v največjo čast, dasi vem, da sem nevredna služabnica Jezusova. Veže me vendar dolžnost, da tudi jaz za spreobrnenje grešnikov nekoliko storim in prosim ljubega Zveličar-ja, da bi se jih vsmilil in jim dal priložnost,, vsaj spoznati svoje zmote 111 podati se nazaj k Jezusi. Srečni in sveti trenutek, katerega človek porabi pred zakramentom pre-svetega Reš. Telesa, kako sem srečna, ko se bližam k mizi Gospodovi, kolikokrat mi je mogoče. Vedno DOLŽNOST MARIJINEGA OTROKA. Rev. J. Plaznik. Sveti očetje nas uče, da je naš Zveličar postavil vse ljudi pod Marijino materino varstvo z besedami: "Mati, glej tvoj sin; sin, glej, tvoja mati." Marija je najnežnejša mati. Da bi bili pač vsi njeni zvesti sinovi. Po svojem obnašanju presodi, če se smeš imenovati otrok Marijin. Marijin otrok mora posnemati Marijo: 1. v njeni duševni čistosti. Marija ni bila nikoli omadeževana z grehom. Vera nas uči. da ni Marija v celem svojem življenju storila najmanjšega greha. Tako uči prosim, za spreobrnenje grešnikov; prav posebno za tiste, ki napadajo sv. vero, svete zakramente in naše dušne pastirje. Kam je prišlo vse; spominjam se otroških let, kako so nas stariši učili 'ljubiti, spoštovati in moliti za naše dušne pastirje, kako smo bili srečni, če je k nam prišel gospod župnik, ali gosp. kaplan, kako smo tekli naproti in poljubljali roko: solze mi stopijo v oči tukaj v Ameriki: in spoštovanje in ljubezen do dušnih pastirjev, ko ie vendar sveta dolžnost moliti za svojega dušnega pastirja, pa žalibog le zaničevanje in obrekovanje se sliši po raznih spisih ; oh to mora boleti tudi našega Zveličarja, ko je rekel kdor vas zaničuje mene zaničuje, kdor vas preganja tudi mene preganja. O zaslepljen človek, kako se bo godilo s teboj v tvojih zadnjih lirah, kako se bo marsikak oziral in prosil duhovnika, da bi se še enkrat spovedal: ko se bo tresel pred ostro sodbo, takrat bo spoznal vsak kaj je spoved in sveto obhajilo, ali prepozno bo, več ko se sedaj zaničuje sv. zakramente in dušne pastirje, tem težja bo odgovornost in večji strah pred ostrim sodnikom. M. K. SMEŠ tudi cerkveni zbor tridentinski: Sveti očetje Mariji nadevajo besede Sv. pisma: "Vsa si lepa, moja ljubezen in ni ga madeža na tebi." Naj se njena čistost razodeva tudi v vaših srcih. Ošabno, samovoljno, neubogljivo dekle ki občuje z vsakomur, ni otrok Marijin. Marija je živela brez greha med grešnimi ljudmi. Živela je tisti čas, ko je bila razuzdanost judovskega ljudstva na vrhuncu. Videla je slabe zglede, ali ostala je čista lilija med trnjem. Ti živiš med svetom, kjer vlada poznanje mesa in oči, kjer vlada napuh, med svetom, kjer hodi okrog tvoj sovražnik, hudobni duh, kakor rjoveč lev in gleda, koga bi požrl. Naj bi se vsi ogibali greha, vsaj smrtnega greha. Z božjo pomočjo je to mogoče. Dekle, ki se preveč lišpa in ljubi samo zabavo, ne kaže, da posnema Marijo. 2. v njenih čednostih. Posebno tri čednosti so, ki se svetijo, kakor zvezde v Marijinem vencu. Ponižnost. "Glej, dekla sem Gos'7 podova. Po teh besedah je živela celo življenje. Če hočeš živeti po zgledu Marijinem, treba je vaditi' se v ponižnosti. "Oblecite se kot izvoljeni božji, v vezi ponižnosti. "Naj vaš duh ne leta previsoko, ampak naj se druži s ponižnimi." "Ponižnost je čast in slava duševna." Če se vedno nosiš po modi, nisi Marijin otrok; če hočeš vgajati svoji nečimurnosti in se bogato oblačiš in če te opomin vžali, nisi Marijin otrok. Čistost. Marija je devic- devica. Niti ena njenih misli ni bila nespodobna. Če hočeš biti Marijin otrok, moraš ljubiti čistost. "Umri grehu in živi Bogu v Jezusu Kristusu, našemu Gospodu. Naj ne vlada greh v tvojem umrljivem telesu, da ne strežeš poželjenju." Pobožnost. "Marija pa je vse te besede v sebi ohranila in jih v svojem srcu premišljevala." Njena duša je bila zamaknjena v nebeške stvari. Njeno celo življenje je bilo pobožno in molitev jo je spremljala. Če hočeš biti Marijin otrok, vzbujaj pobožnost. Pomisli, da te Bog; vidi in moli Ga. "Na vseh svojih potih misli na Gospoda." "Moli brez prenehanja." Sveti Avguštin pravi: "Molitev je podlaga in steber svetih čednosti, podlaga vere in krona tistim, ki žive v premišljevanju." Ne misli, da si Marijin otrok, če misliš samo na svetne stvari, če te molitev ne veseli, ne cerkev in ne pogo-gosto prejemanje svetih zakramentov. Otroci Marijini prosimo Marijo, naj nam pomaga živeti po njenem . zgledu. V- ZMAGA IN PORAZ. "Kako strašna slepota je človeka!" sen< večkrat ivzkilknil ves obupen ob začetku vojne, ko sem videl, kako porabljajo ljudje razne prilike in moč surovega, brezobzirnega militarizma in narodnostnega fanatizma, da uničujejo neljube osebe. V resnici, človek se je bal človeka. Ne samo sovražnikov, celo dobrih znancev, prijateljev. Ne, kakor da jim ne bi zaupal, a vedeli smo, da nas venomer in povsodi opazuje sto oči; da vedo za vsakega, ki pride k nam, za vsakega, ki govorimo z njim, in je lahko vsak še tako nenevaren obisk, vsak še tako nedolžen pogovor naša nesreča in poguba. Nekako v prvih desetih dneh po mobilizaciji sta me prišla obiskat zgodovinarja kanonik dr. Gruden iz Ljubljane in župnik Singer iz Lo-gevesi ob Vrbskem jezeru. Bil sem ravno pri sosedu župniku dr. Lučov-niku v Štebnu, ki je moral drugi dan odriniti k vojakom. Ko sem se vračal, sem ravno videl gospoda, kako sta odhajala iz vasi po pešpoti proti Blaškemu jezeru. Bili mo si blizu, da bi ju lahko poklical. O vsaki drugi priliki ju tudi bi, tedaj si resnično nisem upal. Se več, naravnost vesel sem bil, da se nismo sešli. Zakaj še tisti dan bi govorila polovica vasi: "Dva preoblečena Srba sta bila pri župniku". Se tisti večer bi vedeli o nevarni zaroti pri Mariji na Žili v Beljaku. Prej so tu in tam prihajali v obiske slovenski uradniki iz Beljaka- Ne prepogostoma; vedeli so, da imam vedno dovolj dela. A vtistih časih s i prihajali navadno vsak drug dan, več skupai ali posamezno. Večkrat tudi sosed Rev. Trunk z njimi. Čutil sem, da je to nevarno za vse, najnevarnejše morda zame, češ: "Pri njemu se zbirajo, on je glava vseh teh slovenskih puntarjev." Omenil sem nekoč Rev. Trunku, da se čudim, zakaj da ravno zdaj prihajajo tako pogosto. On: "Vsak sluti nevarnost, išče zaslombe in se čuti v družbi varnejšega." Gotovo, da nam prisotnost enako mislečih oseb dviga pogum ; braniti 'bi pa drug drugega tudi ne mogli, če bi nas vse skupaj zajeli, vtaknili v jočo ali pobe-sili. V začetku snip se bali ljudi. Polagoma nam je prišel v srce in v kosti drug strah, pred dogodki na bojišču. Bali smo se zmag, bali se porazov. Zmag. ker smo vedeli, da je v-saka avstrijsko-nemška zmaga poraz slovanske misli, slovanske moči. Bali se zmag, ker smo marali po njih izobešati zastave, prirejati slovesne službe božje, proslavljati te zmage v pridigah, peti Te Deume. Morali! Sicer bi šli v ječo. Brezdvomno jih je bilo mnogo, ki so delali vse to z navdušenjem, žalibog. Drugi smo s-storili le, ker smo smatrali za najpo-trebnejre, da smo se ognili bajonetom in ječi- Pri pridigah smo omenjali take reči površno — prižnica ie vendar za oznanjevanje besede božje! Molili smo za tiste, ki so za "zmago" darovali življenje — ni jih bilo malo, je šel tajen glas po vsaki zmagi — in za tiste, ki so se .srečno rešili iz morije. Tudi Te Deume smo peli v imenu teh,, ne v imenu kraljev in cesarjev., • Bali smo sc porazov,. Nc zaradi porazov samih, ti so bili naša zrnata ! A po vsakem porazu se je glasilo vse povsod: "Izdajstvo! Izdajstvo !" In iskali so izdajalcev, da so j-ako nezmožni generali odvrnili krivdo od sebe in jo zvalili na druge. Da je šlo potem tem nedolžnim žrtvam za življenje, kaj je to nemškemu ali mažarskemu generalu! Nekoč sem se moral v Celovcu pri vdovi rajnega dr. Sketa res razjeziti. Bila je tam žena slovenskega profesorja, ki je služil v tistih časih na laški fronti. Naši so morali ravno iz Gorice. Pa je naivna stvarca — bila je pač odmev soproga, ki je foil oficir'in je pri tem, kakor večina teh gospodov, pozabil, da je tudi Slovenec — čisto resno trdila: "O saj nc bi bili šli, a ko je nekdo vse izdal!" Pogrela me je taka omejenost in sem jo vprašal precej odločno, ali je res tako kratke pameti, da ponavlja take nemške neslane bajke. Kdaj se nam kje ponesreči, šumi ves nemš-ni gozd: "Izdajstvo." Ko bi samo ti! A, da tudi naši ljudje! Dokler so bile fronte tam v Galiciji in v Karpatih, so viseli tam, in smo bili mi precej na varnem. Ko je bila ob Soči, smo postajali tudi Slovenci žrtve naših porazov. Nemški in avstrijski general ne more biti tepen. Če je bil, to ni bilo naravno. Moral je kdo njegove načrte izdati. Da bi jih katera tistih usmiljenih sester žensk svetnega staflu in in bolniških strežnic pri Rudečem križu ki so jrh vlačili naši generali in oficirji cele legije s seboj, na to ni nihče- mislil. V zaledju kdo. Najbrž kak duhovnik, ti so puntarji od vekomaj. zapriseženi sovražniki vsake države, vsakega reda. Te primite, v ječo, na vislice z njimi! Delali so proti nam s čudnimi sredstvi. V moji fari je pri nekem kmetu Vernicniku (seveda je on sam Wernitznig) več časa bival, kajpada na višje povelje, njegov sorodnik, podčastnik, ki je pazil name. Tudi k spovedi je hodil k merii, če bi me v kaki besedi vjel. Seveda sčm zvedel vse to šele pozneje. Ljudstvo je bilo tako preplašeno in terorizirano, da mi nihče ni upal ničesar omeniti. Priproste ženske v fari, ki so od vojakov in v Beljaku marsikaj slišale so javno govorile: " Nekega dne bo našega gospoda kar zmanjkalo." A merte ni upal nihče opozoriti. Po gostilnah in zasebnih hišah, kjer bi nemara kaj izvedel, pa nisem nikoli hodil. Neki praznik — kdaj rftvno je bilo ne vem natanko, menda na Telo-vo 1915, po napovedi vojske od strani Lahov — sem opazil, ko sem i-mel izpred oltarja nagovor Marijinim družbenicam, da so vstopili,- trije ali štirje mladi gospodje in se s-krili za zid kapelice. Šele pozneje se mi je zasvetilo, da so bili detektivi. Pa sem imel slučajno prav patriotiš-ki govor. Prijeti me še niso mogli. A čutil sem: "Zaznamovanega me imajo in ne uidem jim, če bi se kakor krt za-ril in skril v sredino zemlje." VI- LAH NAPOVE VOJNO. Binkoštno nedeljo popoldne sta me obiskala g. profesor veronauka na beljaški gimnaziji Rev. Hribar in Rev. Trunk. Sedeli smo 11a širokem hodniku župnega dvorca v I. nadstropju in tuhtali in pretehtava-vali, kaj bo storila Italija- Razmerje z Italijo je postalo v tistih desetfh mescih vojne zaradi njenega čudnega kolebanja in njene dvoumne politike tako neznosno napeto, da je bilo pričakovati vsak hip odločne krize. Vse poniževalno dvo-rjanjenje Avstrije ti vratolomni zaveznici se je izkazalo brezuspešno. Dobivali smo vladne ukaze, naj na ljudstvo, ki je bolj in bolj kazalo s-voje sovraštvo proti Lahom — v Beljaku jih je bile lepo število, velike trgovine, posebno z lesom, so imeli tam, tudi svoj konzulat, ki smo imeli z njim večkrat opravke, posebno v zakonskih zadevah — vplivamo, da ostane mirno in ne da Lahom povoda za kake pritožbe. Okrajni glavar beljaški dvorni svetnik Schuster ie hodil ostentativno z laškim konzulom roko v roki. da bi s tem miril ljudstvo. Plačilo je od vedno zavratne avstrijske vlade in surovega avstr'fjs.kega militarizma dobil kmalu: takoj po izbruhu vojne z T-talijo je moral iti. Otroci Sv. Štefana predstavljajo škofa Barago in tovariše, indijanske niislnarje- Kako se je v nekaj mescih marsikaj spremenilo! Ob začetku vojne 1914 so Beljačani noreli od zmagoslavja. "Villacher Zeitung," njih zakotni listič, je prinašal "uvodnike z velikanskimi napisi" "Der Nieder-gang des Slaventums," "Der Tod des Slaventums" - "Slovanstvo propada" - "Slovanstvo umira" in slične. Večer za večerom so prirejali burne onhode no mestu, pri tem tudi velike ovacije pred 'ašknn konzulatom v zahvalo, da je i'.ali;a ostala vsaj neutralna. G. nadrevident Romacih c-d ravnateljstva državnih' železnic •/ Beljaku mi je viasiii opisoval na svoj drastični način te komedije, in kako si je laški signor konzul brisal oči fn zatrjeval "Ih werde meine Regierung berikte.i von Ihre Lie-be." Zdaj je pa bilo vse ljubezni konec; bolj in bolj se je spreminjala v sovraštvo. Sedeli smo in govorili, kar se ustavi zunaj voz. Pogledam. G. Ho-chmuller slovenski trgovec v Beljaku, se je pripeljal s svojim vozom. Vstopi in pravi: "Gospodje, ali že veste najnovejše: Italija je napovedala vojno." Jaz sem že stal, gospoda Hribar in Truk planeta pokoncu. Kmalu potem smo šli skupno v mesto gostilne ob cesti so bile polne, ljudstvo glasno vznemirjeno in nasajeno kakor sršeni, če smo otroci dregnili z dolgo rakljo v njihov bedenj. V Beljaku so v mestnem zvoniku ravno vpeljavah telefon. Strojnice so bile že nastavljene na hodnikih zvonika, če bi se prikazali odkod laški letalci. Prišli so sicer ves čas vojske le parkrat. Bombe so metali le enkrat, pa še tedaj slabo. Na mesto vo-bče ne, le na železniško postajo južno in državno. V tem oziru so bili mnogo boljši od Nemcev, ki so vni-čili v svoji barbarski divjosti, kjer in kar so mogli. Nekega jutra ravno po sv. maši je bilo, ko smo zaslišali iz mestnega zvonika signale in kmalu zatem strele in eksplozije- Poškodovanih je bilo le nekaj vagonov, en železničar nevarno ranjen, dvoje drugih ljudi nekoliko poškodovanih. To- 240 -AV* MARIA" rej so Lahi n. pr. v Koroški Beli na Gorenjskem kjer jim ni nihče storil nič zalega, divjali čisto drugače: u-ničili so celo vas. Na Beljak ali si niso upali ali so bila pa res kaka tajna sporazumljenja. In vendar bi bilo železniško križišče v Beljaku največjega pomena zanje. Marsikak vlak križišče proti Italiji bi ustavili, če bi bi poškodovali. Seveda smo hiteli, ko smo slišali signale in eksplozije, vsi gledat. Ko so se dvignili naši zrakoplovci ravno ob Beljaku so imeli postajališče, so se laški obrnili proti Zilji. Krožili so nad vasjo in cerkvijo. Kar je bilo ljudi doma, smo stali pred hišami in na travnikih in zijali laške ptiče. A toliko pošteni in pametni so Lahi bili, da niso še nam poslali kakega pozdrava. Če bi ga bili, bi mi danes menda ne trebalo psiati teh spominov. Glede telefona v mestnem zvoniku naj omenim še ta značilni dogodek : Ko je tudi bojazljivo vojaštvo po dolgem času spoznalo, da italijanski zrakoplovci prav nič ne silijo čez gorske grebene, ki so bili že itak vsi zastraženi in na gosto pose-nanjšimi topovi, so postojanko na stolpu opustili. Telefonsko žico so deloma potrgali in odnesli, a-parat pustili — imeli so takih malenkosti pač kakor blata. Pride pa nekoč v mestni župni dvorec oficir, ki se je ravno peljal skozi Beljak, in prosi g. prošta, če bi smel v zvonik, da si od tam ogleda mesto in okolico- Prošt ga osebno spremlja. Ko častnik vidi aparat, vpraša, čemu da služi. Prošt Nemec mu smehljaje pove kako in kaj, in da on nima pravice, odstraniti ga, ker ni njegov. — "Vaša sreča, gospod prošt, da ni tukaj fronta. Če bi bila in bi našli v z-viniku ta aparat, bi imeli Vrv za vratom, predno bi mogli dokazati da vi nikoli pri aparatu niti bili niste." Dobra ilustracija, kako je militarizem v Avstriji divjal brez premisleka in kar na slepo. Ko se je prošt temu čudil, 11111 je oficir povedal nekaj vzgledov s fronte. Zagledajo nekoč zvečer na hrfbčeku ob fronti o-genj. — "Izdajstvo!" — Takoj pa- trolja tja! — kaj najde? Ubogo ga-liško druži., ki ji je pogorela v fronti hišica, in je legala in tavala zdaj po krajni- Na hribčku so nameravali o-stati čez noč in si zanetili ogenj, da bi si spekli par krompirjev za večerjo. A vojaška justica — "Vsem vrv!" Naslednje dni je bežal iz Beljaka, kdor je mogel. Vlaki so bili tako prenapolnjeni, da so kar sredi prog zlagali pohištvo. Vozove za pohištvo so plačevali s tisočaki. Čez kake tri dne sem hotel kupit! v trgovini za železo dve ključavnici žabici, da bi dobro zaprl dva pletena kovčega, v kateri sem nameraval poslati v proštijo v Spodnji Dravograd dragocenejšo cerkveno obleko, kelihe in moštrance, kar jih nismo silno rabili. V vsem Beljaku ne ene žabice; — "Polno smo jih rrneli. pa smo te dni vse razprodali." Opisal sem tiste prve dni, vso tisto nervoznost in zbeganost v podlistku v "Slovenskem gospodarju." Ves podlistek od začetka do konca zaplenjen. Najhuje so se bale slavne visoke glavne komande- V Beljak si vobče nobena priti ni upala. Nastanila se je v St. Vidu ob Glini, v bližini Celovca. Šele ko so videli, da vendar ni nevarnosti, so se opogumili in se preselil v Beljak. Nastanili so se v gimnaziji. A so zaba-rikadirali poslopje in park okoli njega z bodečo žico in s tolikimi stražami, da krščanska duša ni mogla blizu. Na žcleznični postaji so straže potroiili, kontrolo kar najbolj poostrili. Cc moram še danes na kaki postajiskozi dolg špalir detektivov, se taj vprašam: "Pa je nastanjena tu kaka visoka komanda?" Lahi pa so bili tepci in zajci, da jih nima svet sličnih. Bogu čast, nam Slovencem in našim dragim pokrajinam na srečo. Tiste prve dni bi bili lahko korakali v Ljubljano, na Zidan most, v Beljak, v Celovec, kamor bi jih fcnalo srce. Mi namreč na ti meji skoro nič vojaštva nismo i-meli. ali kak ducat mladostrelcev, ' i bi bežali, da bi jih ne dohitel naj-'-itre:ši bandit iz Obrne. O topovih bilo govora! Pa si laški junaki ni- so upali. Zdaj imajo pogum, ko trkajo na londonski pakt. Pa bodo še bežali. Sovraštvo Nemcev do Lahov je bilo strašno. Kako so govorili zdaj v Beljaku o njih! Ko so prišli prvi ujetniki, ubogi prostaki, ki so bili na vojni nedolžni kakor jaz ali kak Eskimo 11a severnem snegu, ki o vojni še nič vedel ni, in so stali na beljaš-kih ulicah, v zasmeh vsi razdraženi množici, sem islišal mastnega beljaš-kega meščana: "Den Bauch moch-te ich den Teufeln aufsehlitzen" — trebuh bi razparal tem hudičem!" — Danes pa tako prijateljstvo! Bo li držalo? Qui vedra — kdor bo živel, bo videl. Ob hujših bojih na fronti so se tresli naši domovi- Posebno v mirnih nočeh, v tihem sanjavem jutru je kdaj zabobnelo, da je hiša vzdrh-tela, kakor bi jo bil vzbijal močan potres. Večkrat sem bil v skrbeh za slike, da popadajo s sten. Čestokrat smo se ozirali gori na sv. Višarje. Vedno smo se bali, da se jim kaj zgodi. Zakaj drage so nam bile vsem, meni, ki sem leta 1900 služboval kot zakristan (vodja cerkve) gori, so bile dvakrat drage. Vedeli smo, da imajo naši gori opazo-vališče in topove. Nekoč mi je pravil možakar iz Žabnic pod Višarpa-mi: "Sreča, ker Lahi ne vedo, da i-majo naši kanone na cerkvi." Svetla priprostost! Lahi tega ne bi vedeli! Kakor da ne bi poznali navade av-strijke soldateske, ki je, kamor je prišla, zasedla najprej cerkev in župni dvorec. Česar smo se dolgo bali, se je lepega popoldne zgodilo. Opravljal sem v gozdu za poljem brevir, kar pribeži delavec iz vasi in me pokliče: "Pridite gledat - Sv. Višarje grijo!" Iznad gore se je valil dim, kakor bi se bilo odprlo na vrhu žrelo vulkana. Krasno se je belila cerkvica v na-nih jutrih na gori. Če sem šel zgodaj v cerkev na podružnico, sem jo gledal tja v daljavo, jo pozdravljal, se priporočal višarski Mariji. V jutru za tem popoldnem so se črnile nizke razvaline na gori .... NJEGOVA ŽENA. Rev. J. Plaznik. RI J ETNO je bilo oni večer v Carnio-la klubu. Pri malih mizah je bilo prijetno : občinstvo je veselo jedlo in pilo. Okna so bila odprta, da je prihajal n')ter večni zrak; bilo je namreč poleti. Godba je nežno igrala, da fj je komaj čulo med govorjenjem. John Rant je sedel pri mizici v kotu in opazoval vesele obraze. Zado-voljnost se mu je brala na obrazu. Njegova mlada žena, ki je sedela poleg njega, je s svojim bistrim očesom takoj spoznala moža. Že si je bila na jasnem radi Johna. Postajal ji je vedno bolj samo njen ; pozabljal je nekake vezi iz svoje mladosti, zavoljo katerih se je bala, da se bodo morda kmalu pokazale. Tudi ona je bila srečna. Obrnila se je k Johnu in se rahlo dotaknila njegove roke s pahljačo v znamenje, da ga popolnoma razume. Bila je zala pa bolj majhne postave, tako bolj otroška, z zaupnim pogledom, s katerim je znala pridobiti Johna. Pod tem, bi rekel, skoro otroško nedolžnim pogledom, je bivala jeklena volja in trden značaj. Johnu je bila sicer, četudi sta bila že eno leto poročena, le prijazen o-tročiček. John jo je ljubeznjivo pogledal in t,e ji nasmehnil. Tako lepo sta se razumela, si je mislil in tako lepo sta spadala skupaj. Ze na sto in stokrat si je častital, da je dobil tako ženo. Čudno. Alice, tako ji je bilo namreč ime, si je tudi častitala, da je dobila takega moža; vzroke pa je imela drugačne. Nekako sanjala je, ko je opazovala Johnove poteze in si poklicala nazaj v spomin, kako sta se prvič videla in kako je sklenila tedaj, da je to oni ideal, katerega hoče imeti za moža. To se je zgodilo pri neki podobni prireditvi. "O, John," je vzdihnila Alice, "ali s? spominjaš, da je bilo ravno tu- kaj, ko sva se prvič srečala. Ada Gibson naju je predstavila. Vidiš, tam pri oni mizi sedi. Ali bi ne bilo prav, če bi se ji zahvalila?" "Če se spominjam?" je šepetal John. "Ali bom kedaj pozabil? Dvomim, če se Ada zaveda, kakšno dobro delo je storila?" Alice je v duhu še enkrat pregledala vse, kar se je bilo zgodilo v teku enega leta, med tem, ko je njen mož govoril o vsakovrstnih prijetnih stvareh. Alice se je spominjala onega večera ko je samotno od daleč gledala veselo družbo in upala, da opazi koga. katerega pozna. Bila je edina hči premožnega očeta. Nekam razvajena je bila. Imela pa je voljo, da ji ni bil nikdo kos. Za njo ni bilo težko dobiti moža, ker je bila lepa in bogata. Odločila pa se je že, kakšen mora biti njen mož. Svoj ideal je opazila v Johnu takoj, ko ji ga je Ada predstavila. Velik, močan, lep mož so bile njene sanje. Nekaj resnega je bilo v Johnu. Zaljubila se je takoj, pa ne slepo. Precej dobro je pozvedela, kakšen človek je John. Priliko je izrabila. Bila je bogata, zdrava in mlada. Vsakemu, kateri je prosil za njeno roko, je manjkalo kaj dobrega. Zdelo se ji je tako neumno, če se ljudje poročajo, pa niso si enaki po veri in stanu. Prej se naj prepričajo, če bodo mogli skupaj živeti, potem naj se šele po-roče. Nekoč je rekla Adi: Ali ni nesmiselno: ljudje tako natančno pozve-dujejo, predno vzamejo koga za tovariša v kakem podjetju, katerega se lahko znebe, kadar hočejo: brez pomisleka pa delajo zveze, katerih ni mogoče ločiti." Še se spominja, kako se je Ada nasmejala tej opombi. Alice pa ni nesmiselno hitela v zakon. Vse, kar je cula o Johnu, jo je veselilo, le ena točka ne. Kar sapo ji je vzelo, ko je to cula o Johnu. Po- tem jc jokala nekaj ur skupaj. John jc bil katoličan. Za njo je bilo to nekaj strašnega. Sama ni imela nobene vere in je mislila, da s katoličani sploh ne more shajati in če se kdo poroči s katoličanom, nima ni-kakega miru zaradi vere. Nekaj je čula, da nalaga katoliška cerkev svojim vernikom gotove dolžnosti, katere vodijo do prepira. Vedela je, da je John take vrste človek, da bo držal, česar se je oprijel. To ne gre. Naj bo že, kakor hoče, John ne sme ostati katoličan. Čudno, da ni Alice nikoli mislila, da bi sama postala katoličanka in bila tako tesneje združena s svojim bodočim možem. Nikoli ji ni prišlo na misel, da bi se sama spremenila; ::a vero se ni zmenila. Skrbela je samo za svetne stvari in bila zadovoljita sama s seboj, da ni imela časa za ?:aj drugega. Ko se je popolnoma zaljubila v Johna, se ji je drugače popolnoma dopadel. Sklenila je, da bo vse storila, da se John zaljubi v njo in o-pusti vsak stik s katoliško cerkvijo. Ni ji bilo težko osvojiti si njegovega srca. Bila je ljubeznjiva in znala si je osvajati srca, kakor nekoč, ko je bila še otrok. Vsakdo si je štel v čast, čt je smel z njo občevati. John je moral prestati veliko težavo predno se je izučil in postal iz-vežban odvetnik. Alice je napravila na njegovo srce globok vtis. Tako ga je ljubila, bila je lepa in izobražena in zavzemala je visoko mesto v družabnem krogu. Bila je odločna in previdna; zato ni vere nikoli omenila in samo pritrdila vsemu, kar je John hotel, da ju bo poročil duhovnik in da bo podpisala pogoje. Od strani pa je poizvedla marsikaj. John ni bil nikoli posebno dobej katoličan; ni pa hotel opustiti svoje vere. Mati mu je umrla, ko je bil še majhen deček in potem ni imel nikogar, ki bi ga poučil v veri. Šel je k maši in prejel zakramente včasih. Vedel je, da bi ga nikdo ne imenoval dobrega katoličana. Sedaj pa je povedal Alici, da hoče biti dober katoličan, da bo njun zakon blagoslovljen. Oba skupaj morata skušati biti dobra. Rekel je, da hoče zavoljo nje dobro živeti. Alice se je nasmejala, ko je videla njegovo popolno zadovoljnost. Premišljevala je, kako lepo ji je šlo vse izpod rok prve dni po poroki, kako lepo ga je oddaljevala od cerkve. Rada je šla z njim v cerkev, četudi ji je bilo zoperno. Spraševala ga je o tej in oni verski reči. Milo ga je nazivala nevedneža, ko ni mogel odgovoriti na čisto navadna vprašanja. John se je kar oddahnil, ko je jenjala izpraševati ga. Da bi se učil verouka, ni utegnil in tudi ni vedel, kako bi pričel. Kako naj odgovarja na vprašanja o stvari, katere še sam ne razume. Neko nedeljo se je počutila tako slabo, da ni mogla iti v cerkev in bilo je kaj lahko pregovoriti moža, da ostane doma. "Počakaj, dragi moj, do prihodnje nedelje, da bova šla skupaj. Nikakor se ne navadi hoditi V cerkev brez svoje žene." John je vedno spolnjeval svoje dolžnosti, v tej zadevi pa se je dal hitro pregovoriti. Opuščanje dolžnosti še ni bilo v navadi, a se je že začelo vkoreninjevati. Prišel je prvi otrok in žnala ga je pregovoriti, da mora ostati pri njej v nedeljo zjutraj. Alice se mu je skrivoma smejala, ker ji- je vse tako lepo šlo izpod rok. Nikoli ni rekla nobene besede zoper vero, vendar ga je odtujila cerkvi. Kako vesela je bila in kako sta zadovoljno živela! Samo nekaj ji še teži srce, pa še tega se bo kmalu otresla. Nikoli ne more biti zadovoljna, dokler John popolnoma ne odstopi od vere. Vedno se je bala, da se bo njegova vera, katera je sedaj samo v spečemu stanju, zbudila in ji bo vzela moža. Kako bi se to zgodilo, ni vedela, ker ni vedela ničesar o veri in kako vera vpliva na človeka. Vsako oviro hoče že naprej odstraniti. Tu ji je prišla na pomoč Ala Gibson, draga Ada. Alice je premišljevala noč in dan, pa je tako malo vedela o veri, da ji ni prišlo nic pravega na um. Ada pa ji je tako hitro namignila: "O, Alice, ali si cula, da je Lancy Mauless postal prostozidar?" "In kaj potem? Ali je to kaj čudnega? Ali ni veliko prostozidarjev po svetu?" "Da, toda pomisli, Lancy je bil katoličan. Kadar katoličan postane prostozidar, je popolnoma izločen iz cerkve. Alice, modra miška, ni rekla ničesar, a srce se ji je napolnilo z veseljem. Na tak način bo spravila Johna ob vero, pri tem pa ne bo navidezno zanemarjal svojih dolžnosti. Kako priprosto. Bilo je na stotino vzrokov, zakaj naj svetuje Johnu, da se pridruži prostozidarjem. Sploh je dvomila, če John ve, da se katoličan ne sme pridružiti prostozidarjem ali pa se sploh ne bo domislil. Ko se jim pridruži, je stvar gotova, potem ne bo odstopil. Kakor nalašč! Na pomoč je poklicala svojega brata Toma. Še njemu ni Alice povedala svojega namena. Tom je bil že dolgo vrsto let prostozidar in navdušen za skrivne družbe. Obljubil je, da bo skušal pridobiti Johna, vendar pa je pripomnil: "Vidiš, Alice, katoličanom je prepovedano pristopiti k nam, ne vem zakaj. Ce se nam kdo pridruži, odstopi popolnoma od katoliške vere." "Vem; toda pomisli, da je John le za silo katoličan. Kadar govoriš z njim, vere sploh ne omeni." "Za tem pa nekaj tiči," je rekel Tom. Alice mu je ravno dovolj povedala in Tom je postal njen zaveznik. Tomu se ni njen načrt zdel prav nič napačen. Prostozidarstvo je bila vsa vera, kar jo je imel. Ce se pridobi človeka, ki je napol katoličan, za svobodne ideje, pa ni nič slabega, kakor je dejal. "Alice, pomagati ti hočem, kolikor mi bo mogoče. Prostozidarstvo samo je tudi vera in edina vera, katero ima veliko ljudi dandanes. Jaz se nisem nikoli kregal s katoliško cerkev, ker prepoveduje svojim članom pristopati v skrivne družbe, ker ne more nihče imeti dveh ver. Lahko pa pridobivamo spreobrnjence in Johna bomo spreobrnili. Kar namigni mi kadar misliš, da je pravi čas za Johnovo spreobrnitev." Tako je bilo sklenjeno, da bosta brat in sestra pridobila Johna za prostozidarstvo, kadar bo prišel odločilen trenotek. Seveda morata biti skrajno previdna. (Dalje prihodnjič.) Kaj je naredila Slovenija za Amerikanskc misijone. "AVK MAK1A 243 Glasilo društev Najsv. Imena urejuje Rev. J. J. Oman 3547 E. 8oth Street Cleveland, O Naloga možkih in mladeniških društev Najsvetejšega Imena. Rev. Venceslav Šolar, OSB. (Konec.i Vidim ti na obrazu, da si pripravljen bojevati se za narodno svetinjo. In kdo bi tudi ne bil! Vendar, vidim pa tudi, da me hočeš prašati: "Father kaj naj storim? Kako naj se bojujem? kje naj dobim orožja v obrambo?"— Povedal ti bom, dragi verni Slovenec! Glej tamle na oltarju je oni, ki te bo vsega naučil. On ti bo dal pogum, ti bo dal orožje, s katerim boš pognal sovražnika v sramotni beg. Pred njim je satan še vedno trepetal, pred njim bo tudi sedaj prav gotovo bežal. Dobro vedoč, da 'boš poskušan dan in noč, zato te prijateljsko sva: ri: "Molite, da ne padete v skušnjavo." Z molitvijo samo nam bo mogoče obdržati naša srca čista. Skušnjave bodo prišle, posebno če hočete postati dobri katoličani. Koliko se vam bo oporekalo, koliko ostrih opazk se bo vsipalo na vas, če hočete opravljati svojo nedeljsko dolžnost, ali pa večerno ali jutranjo molitev. Koliko vabljivih zabav in veselic se bo prirejalo samo, da te spel-jejo in da pozabiš na svoje dolžnosti. Zvedel bo sovražnik za tvoje srce. Pravil in šepetal ti bo, da se ni treba bati, da ni tako velik greh, da enkart ne stori nič, da se lahko spo-veš, ker si dober katoličan. Če je Jezusa skušal satan v puščavi, kaj bi pa tebe nc. Toraj poslušaj, o, poslušaj glas tvojega Odrešenika, ki ti tako milo kliče iz sv. hostije: "Moli, moli, mož, moli, mladenič, da ne zaideš, da nc padeš, da nc podležeš zvitemu sovražniku in njegovim na- kanam !" Dalje je ljubljeni in skrbni Zveli-čar dobro vedel, da brez Njega človek ne premore ničesar proti silam pekla, zato pravi: "Brez mene ne premorete nič." Dalje pravi: "Kdor je od tega kruha in pije od keliha bo imel večno življenje." In zopet: "Resnično, resnično vam povem, kdor ne bo jedel mojega mesa, in ne bo pil moje krvi, ne bo imel večnega življenja." Glejte, dragi moji, kako natanjčno nam je povedano, kaj imamo storiti- — Da nam bo mogoče vspešno bojevati, se proti no-trajnim strastem in zunanjim skušnjavam moramo pristopiti mnogokrat k mizi Gospodovi. Le on, ki bo to pogostokrat storil, bo ostal trden v času skušnjave! Le on, ko bo vedno združen z Jezusom, bo s čistim očesom videl zanjke, ki so mu nastavljene ! Njegovem srcu bo svetila luč, ki ne bo dovolila vhoda sovražniku teme. O, ljubi možje in mladeniči, ko bi mi mogli razumeti in spoznati, koliko neskončnih milosti prejmemo pri sv. obhajilu, bi obha-jilna miza ne bila tako pogostokrat prazna! Koliko moči, koliko ljubezni zadobi on, ki vredno prejema Gospoda, to ve samo le Jezus, to bomo vedeli mi šele po smrti. Pomislimo le koliko neskončna mora biti ljubezen Jezusova tukaj na oltarju v-ničen in oropan vse slave vse člo-veke podobe — čaka noč in dan, da pridemo, ga zavžiiemo in se okrepčamo ! Še angelji ne morejo razumeti te neskončne ljubezni! Ali ne mislite, da se nam je bati eukrat da bomo slišali njegov očitajoč glas, ko bo že prepozno, kot ga je slišal Jeruzalem: "O da bi spoznalo svoj dan- kar je tebi v korist, toda nisi hotelo" — sedaj pa je prepozno. Ta vera, ta ljubezen do Jezusa v sv. Rešnjem Zakramentu pa bo. nagibala vsakega, ki še ni vrgel stran zaklad sv. vere iskati sebi enake družbe, tako da se bo bolj in bolj ločila pšenica od plevela. Dokaz, da vam je vera res pri srcu, da ljubite svojega Zveličarja. je vaše lepo društvo Najsv. Imena. Možje in mladeniči, društveniki, vi ste sedaj v naših brezvernih časih, v časih, ko je velikanski večini človeštva Bog stara nerabna stvar, to, kar ie bilo 12 apostolov za časa Kristusa. Kar je Gospod zahteval od svojih učencev, to zahteva. Jezus v Sv. Rešnjem Zakramentu od vas! On hoče biti spoznan in pripoznan!. On hoče razširiti svoje Kraljestvo! On hoče rešiti duše ! Duhovniki dan danes ne premorejo vsega- Oni ne moreio biti pov-sodi. Ne morejo poznati vsakega. Vi pa, dragi moji, ste v vedni dotiki z vsakovrstnimi ljudmi, z onimi, ki omahujtjo, z onimi, ki so že padli, ali pa s takimi, katerim luč milosti božje ni nikoli,svetila. — Glejte, kolika priložnost za apostolsko delo. Ni treba biti duhovnik, da se seje seme božje ljubezni. Ss. Benedikt, sv. Frančišek in premnogi drugi tudi niso bili duhovniki, in vendar, ko-likp tisoč in tisoč duš so oni privedli nazaj k Jezusu z svojim uzornim in izglednim življenjem. Kar se zahteva od vas, je uzorno življenje praktičnega katoličana! "Naj ljudje vidijo vaša dobra dela," luč se mora postaviti na mizo, ne oa pod mizo, kjer se nc vidi.. Dalje deluj na to., da tudi drugi opuste grešne navade in versko brez- strop protikatolišnega časopisja! O-četje, bodite pravi apostoli, duševni vodniki v svojih hišah! Ne dovolite nobene brezverske nesnage v vašem domu, da se ne okuži cela družina! Bodrite vse pod domačo streho k vestnemu spolnovanju božjih in cerkvenih zapovedi! Zajemajte mnogokrat krepilno moč pri studencu vse moči — sv- obhajilu! Delujte tudi na zunaj. Vplivajte tudi na sosede, na prijatelje pri vsaki priliki — da se greh prepreči, in dobro pospešuje ! Mladeniči istotako ! Skušajte po svoji moči uplivati na svoje prijatelje, da jih obvarujete greha. Kakor slaba družba pokvari — tako naj bi dobra družba vplivala blagodejno. Ne bojte se opazk, dragi moji! Ne bojte se boja! Vojak ki se zboji sovražnika, je strahopetec. je sramota armade! Vi ste tudi vojaki Kristusovi. Prisegli ste mu zvestobo v službi pri sv. krstu, ali hočete res biti izdajice? Ne. ne, Nikoli! Držite skupaj fantje! Obnašajte se tako, da bodete čast in ponos Gospodu v sv. Rešnjem zakramentu čast in ponos starišem in župniji ! Ni je lepše stvari pod božjim solncem, kot čist, vzoren, pobožen mladenič! Ah, koliko dobrega more dobro organizirano društvo mlade-ničev storiti! Dokaz temu je naš Slov. Narodni Dom. Pred 25 leti, ko mlad svet še ni bil organiziran v društvo, je bilo motno in pusto po cerkvah, motno socialno življenje. Toda sedaj, ko je vse organizirano v različna kat. društva! kolika prebujenost! Kolika živahnost! Koliko zanimanje za kat. stvar' Da, veselje je biti sedaj med fanti tudi v zadnji gorski vasi. Ravno tako in še veliko lepše se lahko prebudi socialno in versko življenje med med našimi Amerikansko-Slovens-kimi mladeniči. Na noge toraj, možje in mladeniči ! Veliko delo, vam je od Gospoda poverjeno, vas čaka! Kakor vojaki pred svojim poveljnikom, tako pokleknite vi danes zvečer pre Jezusom v svetem Rešnjem Telesu pred svojim Poveljnikom in ga prosite blagoslova, prisezite 11111 še enkrat zves- brižnost. Opominjaj ne le z besedami. ampak z dobrimi deli. Razširjaj po svoji moči dobro berilo, katoliške časnike. Prepreči kjer moreš-tobo in prijateljstvo, potem pa neustrašeno 11a delo, za njegovo čast in slavo. Zbirajte okoli zastave Presv. Imena Jezusovega svoje prijatelje! utrjujte se medsebojno v sv- Razdejal je vse vihar? Tako smo mislili, tako smo čutili pred e-nim letom. S strahom smo opazovali kako je ta povodenj vrgla iz tečajev človeka, kako mu je omajala to. kar mu je vsadila v srce dobra krščanska mati in skrbni dušni pastir. Toda vse je vihar razdejal? Ne vse? Naši najboljši so vztrajali in tudi dočakali velikonočnega jutra. Pred letom je izdala mala četa idealnih mladeničev geslo: Orel mora izvesti demobilizacijo duš? — Orel naj prevzame sveta odkletev. Začelo se je delo, čigar vspehi se danes že kažejo. To delo očiščevanja slovenske mladine po orlovskih načelih bo pa cenila šele bodo-očnost; kajti sodobnost se tega ne more zavedati. Umri in bodi? S tem orožjem so šli Orli na delo. Odsek za odsekom so vzbujali od mrtvih — obnovila so se okrožja — oživela je Orl-. ovska zveza, ki vodi delo prenovitve mladine po Kristusovih naukih: sleci starega človeka in obleci novega? Ostrgajte stari kvas? Celo v takih krajih kjer je dtsegla pokvarjenost mladine najvišjo mero,celo odtam-kaj se je zaslišal klic: ustanovite nam Orla? Mi nočemo umreti — mi hočemo živeti? Kako je torej vplivalo orlovs-tvo in še vpliva na notranji preporod naše mladne? Namen orlovske organizacije je združiti vso slovensko mladino, ki krščansko misli in se po krščanskih načelih hoče tudi v življenju ravnati ; to mladeniško četo izobraževati umsko, nravno in telesno; s pomočjo te mladine utrjevati in ogre- veri — rešujte nesrečne duše iz krempljev pekla. Prihajajte mnogokrat, možje in fantje, kajti ni lepš-e ga kot videti trumo mož in mladeničev pri obhajilni mizi. Prihajajte pravim, k sv. obhajilu, kajti Jezus sam je rekel, kakor piše sv. Janez: "On, ki je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem." vati ljudstvo za vzore krščanskega mišljenja in življenja. Podlaga vsemu orlovskemu je katoliška vera; njena načela in zapovedi. kakor nam jih je dal Bog in sv- katoliška cerkev. Vzor Orla je spoštovanje in dejanska ljubezen do Boga, do ljudstva in do neomadeževanega življenja. (Zlata knj ga, i- poglavje.) Ali ni organizacifa, ki temelji na tako trdni skali, kakor nalašč poklicana do zajezi reko, ki plava v nji sodobna mladina, Kdo ima bolj dostop do mladine, ko mladenič sam? Kdo bolj vpliva z besedo in z zgledom na mladeniča, ko fant, ki je prežet teh načel, ki je z dušo in telesom Orel? Življenska naloga vsakega Orla je gojiti krščanske čednosti, druge v njih vzgajati in biti v čednos-tnem življenju za zgled vsemu ljudstvu. Kaj to pomeni v dneh, ko se tc krščanske čednosti teptajo v blatu! Vidimo, kako se zlasti odraščajoča mladina odteguje izpoljevanju verskih dolžnosti. Vidimo, kaki tudi katoliški možje v teh časih nekako s-trahopetno vrše svoje verske dolžnosti in-se le preradi vprašujejo, kaj bodo drugi ljudje rekli, ako neustrašeno in jasno nastopim za svoje versko prepričanje. Kakšen vpliv ima pa nastop navdušenegju . Orla, ki izpoveduje svoja verska načela povsod in psed vsakomur odkrito, neustrašeno in jasno, in izpolnjuje svoje verske dolžnosti brez ozira na levo in desno vestno in vedno! Ali more iti tak nastop, tak zgled brez sledu mimo tovarišev? Ali ne zaleže tak odkrit Preporod naše mladine po orlovstvu. nastop več ko pridiga? Orel ne brani le svoja prepričanja, ampak se zaveda, da je njegova naloga tudi preganjati delo sovražnikov Kristusove vere, Cerkve in duhovščine. Priča sem bil, kako je Orel v vlaku zaprl usta zabavlja-cu zoper duhovščino . Sedanji čas je doba, ko egoizem sebičnosti najbolj cvete. Gorje svetu, ako se bo sebičnost polastila tudi mladine. O, potem z Bogom ideali! Z Bogom požrtvovalnost! Bridko se to maščuje na ljudstvu samem. In z žalostjo zasledujemo sodnijska poročila o mladoletnih zločincih ; izvor teh zločincev tiči v grdem materializmu. Lakomnost dobičkaželjnost, sta v sedanji dobi uničila življenje mlademu tihotapci in tatu. To opazujemo na levi! Na desni pa zopet vidimo mladino polno idealov, polno vzorov, polno nesebičnosti in požrtvovalmsti. Vidimo strnjene fantovske vrste, ki tekmujejo, kdo bo več dobrega storil v prospeh orlovske misli! Po svetu se sedaj klati satan, ki je posebne vrste. Nima samo enega repa, ampak več, nima samo enega para rožičkov, ampak več. Kajti toliko lažnivosti, hinavščine, potuh-njenosti in poleg tega še toliko napuha ne more po svetu trositi navadna hudoba! Tudi proti temu sovražniku se je Orel mobiliziral; kajti resnicoljubnost terja od Orla, da v vsaki stvari, povsod naspsoti vsakomur in v vseh okoliščinah brezpogojno govori čisto resnico- In Zlata knjiga 11111 nalaga tudi dolžnosti, da zln-ste mlajše člane organizacije uči resnico jubiti, laž pa sovražiti. Cvet, ki se blesti danes na orlovskem čelu ie in mora biti odkritosrčnost, zato brani resnico dkrito, naj gastane kolikor hoče Ako bi grški modrijan Diogcn prišel sedaj na svet. bi biezdvotuno ( poldan prižgal svetilko in šel no •rgn iskat — ne modrijanov, kajti teh je preveč ampak značajev. Svet danes bolj ljubi trst, ki ga veter maje, ko po značajnega moža. Tako daleč smo prišli! — Eni izmed naj- bolj delavnih mol, ki stoje danes na čelu krščanskemu gibanju v Sloveniji, so izšli iz orlovske šole, ki je šola značajev; kajti neobhodno potrebno za Orla je značajnost; brez nje ne more živeti in delati po načelih orlovske organizacije. Značaj zahteva od Orla ne le jasnega spoznanja krščanskih načel, ampak tudi doslednosti in vztrajnosti v njih udej-stvovanju. Značaj se ne ustavi čez noč; polagoma se gradi ta biser s pomočjo odločnosti, s pomočjo trdne volje, s pogostno vajo v samopre-magovanju. To so besede, ki so sedanji dobi skoro tuje. Toda te čednosti se morajo zopet udomačiti med mladino, ako hočemo, da bo naš narod deležen srečne bodočnosti. Orlovska organizacija s svojo disciplino vadi v premagovanju samega sebe. Kako prijetno je doma v zapečku v zimskih večerih. Kako prijetno in zabavno je pri igri za mizo! Toda nocoj je telovadba, je skušnja, zato moram tudi v mrzli noči v telovadnico. Nešteto je prilik, da si Orel vzgoji značajnost in premaga trato, mehkužnost, lenobo, ki je grob mladine. Viteštvo Orla se kaže zlasti v neomadeževanem življenju. Kdo more danes mladeniču sedemnajstih let zopet prižgati luč neldolžnosti? K-do more dahniti pomladnega življenja v ovenela lica, izmozgane listnice in v oskrunjeno čelo? Kdo ki gine v globfct kakor voda na Krasu, zopet solnčno pot neomadeževa-nega življenja, če ne čist mladenič, če ne zgled dobrega Orla — če ne delo Orla — viteza? Kadar zdravilo odstrani vzrok bolezni, se zdravje bolniku vrne. Glavni vzrok bolezni sodobnega človeka so omenjene napake — nečednosti, ki so se po receptu svetovne vojske umetno zanesle med naše ljudstvo. Rane se bodo zaceliti, brazgotine bodo ostale- Toda pazimo, da se ne okuži naraščaj: zato "naš čolnič otmrmo"! Njiva raz-orana se kadi, naša doba reže nove brazde! ORLOVSKI SKLAD, 7. Izkaz. Nikolaj Milci-novič 10 dolarjev. Po dva dol. so darovali: Frank Ce-plak, Anton Toplišek, Roža Šircelj. PO 1.50 dol.: Frank Mohorčič.. Po 1 dol.: Anton Mezek. Marija Beli. Mike Tomšič, Anton Bevec, John Širca. Frank Krulc, Mike Mod-sak, John Pelhan, Frank Bambich, Anton Cerar, B. Globočnik, Matija Koren, John Šetma, Pavel j Jamnik, John Skill, Michael Gerbovič, F. Starman, Gertrud Polajnar, Maria Janzel, Frances Razpet, John Kok-lič. Po 50 centov so darovali: Martin Mohorčič, And. Miller, John Progar, John Bali, Agneza Gorup, Joseph Vrček, Marija Vrček, Marija Riska. Frank Pelhan, Frank Kiran, Albert Florijančič, Alojzij Delost, Frank Kastelic, Frances Češnik, Marija Mavrič, Frances Mosejed, Jožef Koklič, Frank Siničar, John Plcs-kovic, John Jakša. Stanko Verhhc, Jakob Smrdel, John Zusek. Po 40 centov: Frances Epovec. Po 5 2centoc: John Udovič, Frank Kic, Marija Potočar, Roza Kaplir«;, John Benas, Jožef Gorzei. Pavd Cvetic, Jožef Kauc, Avgust Gulvrn, Jožef Koliza, Jožef Bevec. -o- MORE LI KATOLIČAN BITI SOCIJALIST? Tu imate odgovor: Joseph M. Mclntyre, District Columbia, je izjavil 11a kongresu socijalistov v New Yorku, da je prenehal biti članom katoliške cerkve, odkar je pristopil k socijalistični stranki. On je oče šesterih otrok, a noben ne hodi v cerkev. Socijalistični spisi so mu baje odprli oči. Ko bi socijalistična stranka sprejela vero v svoj program, morali bi socijalisti razmotri-vati v svojih listih verska vprašanja in bi ne imeli'časa, misliti na socijalizem. Resnico je povedal. > • TVOJ NEDEUSKI TOVARIŠ. NA PAZNIK VNEBOVZETJA. "Marija si je najboljši del izvo-la." Luk, 10, 42. J.: ■ Vesel, radosten praznik slavimo danes: Spominjamo se onega blaženega trenutka, ko je Mati .Gospodova zapustila to solzno dolino in bila vzeta v nebo. Dan njene smrti je bil dan njenega vnebovzetja. S kako radostjo je vstopila v nebesa! S kako radostjo je stopila pred Boga Očeta, ki jo je zvolil za Mater tercmu je bf-la dobra, skrbna mati, svojemu Sinu; pred Boga Sina, katera mu je bila dobra, skrbna mati, pred Boga sv. Duha, ki jo je posvetil za tempelj Božjega Sina. S kako radostjo so jo pozdravili angeljski kori, kako so se radovali svetniki-., ko so pozdravljali Kraljico nebes! Ko se danes spominjamo smrti Marijine, ki je bila na dan njenega Vnebovzetja ne želimo li, de bi i dan naše smrti bil dan našega vnebovzetja? Jen- to mogoče? Da, je mogoče! Tri sredstva podajajo se človeku na tem svetli, da bi bil dan njegove smrti dan njegol vega vnebovzetja, in ea sredstva si: 1. Vera. 2. Upanje. 3. Ljubezen. Sv. apostol Pavel je napisal v listu k Korinčanom: "Sedaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, te tri." Da, ta trf sredstva so, ki nam jih je dal Bog. da bi mogli priti v nebesa. 1. Vera nas bo pripeljala v večno življenje. Jezus Kristus žahteva od nas pred vsem vero. "Kdor verje in je krščen, bo zveličan ; kdor 11c veruje, bo pogubljen." "Amen, Amen pravim vam; Kdor veruje v mene, ima več- >®©0£©. ker nas ie res uslišala. Jerca Tomšič in družina, Houston, Pa. Zahvalim se Sv. Srcu Marijinemu za uslišano prošnjo. M. P., Milwaukee. lis. Zahvalim se Mariji, Pomočnici Kristjanov in Presvetemu Srcu Jezusovemu, za uslišano prošnjo. Mrs- Frances Videtich, Hespeia, Mich. Zahvalim se Mariji za uslišano prošnjo. Mr. Mrs. Johan Primožič Sheboygan, Wis. Tisočkrat zahvala Devici Mariji za o-zdravlien je. .T. Zupančič, Joliet, 111. S tem potom se javno zahvalim Mariji za uslišano prošnjo za zdravje moje hčere. Jera Vesel, Cleveland, O. Zahvaljujem se Mariji, Majtiikovi Kraljici in Presvetemu Srcu Jezusovemu za uslišano prošnjo. P. R., Joliet, 111. Obljubila sem, da se javno zahvalim Devici Mariji in Sv. Luciji za zdravje 1110 iega otroka. Terezija Peterlin. Vandling, Pa. Zahvaljujem se Preblaženi Mariji 1110-ii Nebeški Materi in Presvetemu Srcu lezusovemu za uslišano prošnjo. Mar. Agnes Schmuck, Collimvood, O. lavno se zahvalim Presvetemu Srcu lezusovemu in Marijinem za uslišano prošnjo. Mrsi Frances Mervar, Cleveland, O. -O- V moliiev priporočamo umrlo Uršula Gabriel, Pullman, 111. '11 M. A. Viranta iz Lorain. O, ki ie težko obolel. 'AVE MARIA" Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888 A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. 2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Natresite ga v svoje čevlje. Da dosežete za svoje boleče, žgoče in srbeče noge zaželjen komfort, in da ustavite neprijetno potenje in duh, ki nastaja iz tega, natresitj v svoje čevlje in nogavice S Foot Powder (Severov Prašek za noge). Ta prašek pomaga, če vas bole noge, suši vlago in drži vaše noge suhe in v komfortu. Dobite ga pri vašem le-karju. Cena 25c in lc davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Slovanski zobozdravnik 1 DR. M. JOSIP PLEŠE Ordinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po ' [ dogovoru- J! 11 Specialist in Bridge Work and Gold inlays l! 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY. I M^H rt^N"* Za vse Ljudi in za Vse Slučaje Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda. Oba telefona noč in dan: SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig ▼ vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov. 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5985 Barclay. Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE. FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago, 111. Telephone: Canal 2534 PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" fPišite za pojasnila na: "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. BSE= " " San Francisco 191S Veliko darilo S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajna TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoi-nost, pomanjkanje energije, splošno omeraog-lost, i- t. d. Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. TRINERJEV LINIMENT « je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ave, Chicago 111 3B