St. 299 i SBtovlsi mt CKrarn tn la usta) V Trstu, v nedeljo ff. dtombra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, IrvzemStfRjntfe'je.. vsak din zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FrančUka Asiškega it adstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne «■- ' -r pisma se ne 8 PrcVi^Ajine v**^!0- I*d»j*teIJ in odw—' Anton Oerbe^gj^^^Sf&karna Edinost.TV* ' c i^Slt znaša za mese: tL 19.50, pol 2 * 2a Inozemstvo mesečro več. — Telefon ureamscva m uprave.sc. AK>/? JINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo * širokdsti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov rim po 40 cenL osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Jugoslovenska kriza Jugoslavija je, kakor znano, de mokra-tično-paa-larnentarna monarhija. Sedanji ju-goslo venski parlament, ki obstoja iz ene same zbornice — narodne skupščine —, je b"d izvoljen koncem 1. 1920. kot ustavodajna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skupaj šteje 419 poslancev, ^pokvarjenosti« Pašič-Pribičevičevega centralističnega režima. Izvirni vzrok vseh ju-goslovenskih težkoč in nesreč pa da je glavna delo Pašića in Pribičeviča, namreč centralistična vfdovdanska ustava, ki je. cbenem tudi glavna podlaga moči in vlade demokralsko-raditkakke zveze. Zato pa ki so razdeljeni na 16 različnih strank, ka- je na čelu vseh zahtev celokupne opozicije: "" Izprememba ustave! Naj bo glede vsega tega kakorkoli, dejstvo je, da je sedanje stanje v Jugoslaviji izzvalo mnogo nezadovoljstva tudi izven Radičevega bloka in njegovih manjših priveskov. Eden izmed nepesredn-h tvorcev Jugoslavije, njem prvi zunanji minister A. Trumšič, je že lansko leto nastopil iproti sedanjemu režimu. Njemu se je pricBiuržilo večje število uglednih kulturnih in političnih javnih delavcev iz vseh krajev Jugoslavije. Ta del jugcslovenske inteligence je imel v začetku septembra letošnjega leta shod v Zagrebu, kjer je sklenil znano zagrebško resolucijo, v kateri je enako cfoso- iere se po svoji šte vilni, moči približno tako-le vrstijo: demokrati 96 posl-, radi-katlci 95 ali 97, Radičeva hrv. rep. seljačka stranka 50, komun:sti 51, neodvisna kmetska stranka 42, Muslimani 28, ljudska str. 27, soc. demokrati 10, hrv. kmet. stranka v Bosni 6, hrvatska zajednica 5, Bunjevci 4, republikanci 3, nar. soc. 2, frankovci 1, srbski lib. 1 in izven strank 1. Glavna naloga te skupščine je bila ta, da da novoustanovljeni državi, ustavo in da z njo potrdi čin jugoslovanskega narodnega ujedinjenja, ki ga je bil svečano proglasil kralj Aleksander dm 1. dec. L 1918. Sodeč po splošnem navdušenju, & katerim je bil ves narod pozdravil tedaj ta zgodo-dovinski čin, je bilo sklepati, da se bo tudi sprejem ustave izvršil v obl ki navdušene manifestacije jugoslovenskega edin-stva. Temu pa, žal, ni bilo tako. Že ob času režima »začasnega narodnega predstavništva«, ki je trajal od ujedinjenja do sestanka ustavodajne skupščine, so se bila izcirrr'a ostra nasprotstva ravno glede ideje jugoslovenskega jedinstva kot takega. Volitve tega nasprotja niso odprav/le, tem. več so dckazale, da obstoja tudi v širokih množicah jugcslovenskih volilcev in ne samo v glavah voditeljev: Ko je bila ustavodajna skupščina sklicana, je izjavila Radičeva stranka na Hrvatskem, da ne pojde v Belgra.d, da ostane demonstrativno izven parlaimenta, ker da se je že ujedinjenje samo izvršilo na tak način, dia so bile pravice hrvatskega naroda popolnoma prezrte. Kmalu potem je sklical Radič svojih 50 poslancev na pesebno hrvatsko skupščino, kjer ae je proglasila ^hrvatska republika* in tu na. tej skupščini so položili njegovi poslanci svojo poslansko prisego. Nadalje so proglasili tudi £voj jugcslovenski program, kateri predvideva federacijo svobodnih jugoslovenskih držav, ki naj obsega tudi Bolgarsko, brez katere da ne more biti govora o jugoslovenskem edinstvu. Vsled; takega zadržanja najmočnejše hrvatsko stranke se je zgodilo, da je bila ustavodajna skupščina že takoj v samem začetku okrnjena. Mesto 419 jposlancev, jih je dejanski štela samo še 369. Toda tudi med temi ni bilo soglasja- Glede najvažnejše zadeve, t. j. glede vprašanja, kakšna na) bo ustava, so se razdelili na centraliste in avionom iste. Zmagala je centralistična struja, ki je bila ped' francoskem vplivom in po francoskem zgledu za odpravo vsake deželne avtonomije in za dosledno osredotočenje vse zakonodajne oblasti v rokah državne skupščine. Dve najmočnejši stranki, demokrati in radikalci, ki so sami šteli skoraj 200 poslancev, so bili odločni centralisti rn tako je bila s pomočjo nekaterih drugih manjših strank izdelana in sprejela* vidovdanska ustava v ki se imenuje tako, ker je bila svečano proglašena na Vidov dan, t. j. na dlan obletnice kosovske bitke dne 28. junija 1921. Pristaši deželnih avtonomij so smatrali centralistično ustavo za nasilje in v znak protesta so tudi oni demonstrativno zapustili ustavodajno skupščino. To so storili ostal hrvatski poslanci (razen demokratov) in ljudske stranke. Prvi so z Radičevci napravili takoimenova.ni Hrvatski blok, medtem ko so se drugi zedmi-li v Jugoslovenskem klubu pod vodstvom dr. Korošca. Na t~ način je postala narodna skupščina se bolj okrnjena, tako dh. je štela le še kakih 320 poslancev mesto 419. Cim bolj pa se je skupščina krhala in krčila, tembolj je rastla važnost obeh največjih strank — radikatcev :n demokratov — in tem bolj iki spor je stopil v dil Radičevo . parlamentarno stavko« na SVDj0 'odločilno dobo in mlada slovanska eni in «Pašič-Pr foičevičev režsm> na drugi e *orri *rat»vJ>enA na važno raz- la tako ne bo mo[ dalje v Jugoslaviji Obenem je zagrebški — -- poostri avodelnošt duhov, ki je izvor shod zavrgel m obsodil tudi vsak pohlep | yseh noteanjai neprilik in tudi zunanjih ne- eni in «Pašič-Pr bičevičev režimih na drugi ^.^ . g tem postavljena na važno raz. strani, nanašajoč da tako ne bo moglo fti; Ali ^ ^ dalje po sedanj poti ! .. T.. n-rlii nVi/vnam ie> 7 5 rfrc>r*clf1 * ' '. < < . t. t I « • •_____ po kakršnemkoli plemenskem nadvladju in sreč? ^ na: ^ vda p^d Radičevo fede-mpj dnidirn tvistavil tudi zahtevo do eno- ralLstično teorijo ali pa naj udari po srednji poti zmernega avbonomizma? Prišel je čas, ko se bo Jugoslavija morala teh vprašanj pogumno lotiti, da se najde končna in trajna rešitev. ■ Sedanja omajana In skrčena skupščina pa jih ne more rešiti, v tem se po poročilih strinjajo vsi politični krogi bresz razlike. med drugim postavil tud-i zahtevo po eno tnem imenu države, ki naj bo Jugoslavija. Temu dogodku, ki. je bi izzval cel vihar nasprotovanja, sta. sledila pred kratkim dva druga, katerih važnost je bila nesorazmerno večja. Predvsem je postalo javno, da se med Hrvatskim blokom in načelnikom demokratske stranke Lj. Davidovičem vršijo pogajanja za rešitev «hrvatsko-smb- _ t_ , skega spora». Na drugi staara pa je pred Zato zahteva javno mnenje, naj bo nova dobrim mesecem Hrvatski blok načelno sklenil, dia pojde v Belgrad. Kedaj in kako, o tem se je prepustila odločitev predsed- vlada, naj jo sestavi Pašič, Protič, Pribiče-vič ali Davidovič, le volitvena vlada, katere glavna naloga bodi, da pripravi nove niku Stjepanu Raddću. Že davno prej pa so volitve in da da čim prej jugoslovanskemu vršila slična pogajanja tudi med Radi- J narodu priliko, da izreče o velikem jugo- slovenskem sporu svojo končno m zaključno besedo. Ako se postavijo prizadete stranke na to stališče, ne bodb s tem samo dokazale, da se zavedajo resnosti položaja, temveč bodo tudi dale nedvomen dokaz, da je njihov državni patriotizem vzvišen nad vsemi osebnimi in strankarskimi interesi. L. P. se čem in uglednim radikalsk'm disidentom Stojanom Protičem, kar dokazuje, dfa se je začelo ššriti Udi med «režimskimi* strankami izpoznanje, da tako ne more dalje. Sklep Hrvatskega bloka pa je bil v zvezi s pogajanji z Davidovičem, kr so zadobila s tem korakom Radiičeve stranke najneiz-podbitnejše potrdilo v očeh vse jugoisllo- Italija Ministrski svet odobril Mussoiinijevo delovanje ▼ Londonu in ura đal poluomoč za ukrenitev odločnih ukrepov v notranji potttilri. RIM, 15- Na današnji seji ministrskega sveta, katere po se udeležili vsi ministri razen Tangorre in Cavazzonija, ki sta se opravičila, je ministrski predsednik Mus-solini poročal o vnanjepoHtičnem in no-tr^mjepoliticnem. položaju. Giede vnanje l>olrtike se je omejil na konferenco v Londonu, katere potek je natančno opisal, poudarjajoč, da s»e ye najprej Poincare in potem tudi on uprl njeni odložitvi Končno pa je moral pristati na odložitev, ker je bil sklep angleške vlade določen: Anglija naj ne prevzame definitivnih obvez glede mec&avezarških dolgov in naj zahteva odreditev konference. Konferenca, za katero je bila tudi diplomatska pripravljenost pomanjkljiva, se je našla že takoj v začetku pred pretipano francosko nepo, pustljivostjo in pretirano angleško popustljivostjo. Mussolina je opozoril na vse slabe posledice cctagcd::tve konference, konski načrt, po katerem se prodaja še razpoložljivega vojnega materiala prepusti ministrski kom£si?i, ustanovljeni z odlokom od 19. jim'fja 1922. Tsfj komasiji je tudi prepuščeno ukrepanje glede zbiranja in prodajanja ootatkov vojnega materiala v vojni zoni. Ministrski svet je vzel končno na znanje načrt odloka za raztegnite v vse veljavne finančne zakonodaje na nove. pokrajine in je odobril kraljevi odlok, po katerem je murster za pošte pooblaščen, da izda potrebne odloke za preureditev poštne, brzojavne «n telefonske službe v novih pokrajinah. Italijanska »poeaemca londonski konferenci RIM, 16. Spomenica, ki ji je ministrski predsednik Muasolim predložil londonski konferenci, ima v glavnem sledečo vsebino: Italija je spričo svojega posebno težavnega položaja in spričo težkih materialnih in človeških žrtev še posebno prizadeta pri tem vprašanju. Italijanska vlada stoji predvsem na stališču, da bi ne bilo prayičco, pač pa skrajno krivično, če bi se hotele uničiti Italija, Francija, Belgija ia manjši zavezniki samo za-to, da se Nemčija zopet spravi na noge, in da, ko igre za odškodnine, vprašanje medzavezniških med katerimi je tudi ta, da sc bo dalo z doigov. Stališče italijanske vlade se da razlo-cdločitvijo socialističnemu svetu zopet žiti tako-le: 1) izogibati se moramo vsaki delni eno orožje v roke proti demnevnemu nezmožnemu kapitalističnemu sporazumu in da se ne bo položaj dk> prihodnje konference zboljša3:, pač pa shujšal. Mussolmi vztraja na vsak način na stališču, da je treba narediti konec odlašanja in da mora ali odlašajoči rešitvi; 2) italijanski vladi se je absolutna nemogoče odreči kakršnemukoli delu celokupne svoje odškodnine, izvzemši slučaj, da bi pravična ureditev angleških terjatev nasproti zaveznikom omogočila tem poslednjim, da se odpovedo v prid Nemčiji sorazmerni svoji odškodninski kvoti. Upanje v januarska konferenca prinesti na podlagi j tako ureditev je upravičeno spričo velike in italijanskega programa kako rešitev. Ita- tradicionalne funkcije uravnavanja in zmer-lija je na vsak način točno določila svojo nosti, ki jo Anglija vrši v živl>ehju evropskega odgovornost za bodočnost. kontinenta, spričo Balfurjeve note, katero sta Ministrski svet je odobril Mussoliniievc k td^ni^efuvi delovanje v Londonu, kakor tudi toza, vprašanja. devno spomenico. j Italijanska vlada zahteva lojalno in odkrito Ministrski predsednik je nato prešel na i za tako rešitev s strani Anglije, opirajoč s< notranjepolitični položaj, kateri jie po nje- te-le misli: a) italijanska vlada smatra, gpvih izjavah vkljub posameznim spopa. dom, precej zadovoljiv. Tudi: občinske volitve v raznih krajih so se vršile precej Ministrski predsednik pa je poudaril, da so tekom njegove nekatere neznatne manjšine polit'kantov poizkušale zopet dvigniti glavo. Ministrski predsednik je pircsSt ministrski svet za pooblastitev, da sme od tega hipa dalje nastopiti s sredstvi, ki jih bo smatral za primerna, proti vsakemu pripadniku kate-.rekoli stranke, sitruje ali sekte, ki bi po« tzku'šal prinesti nered, in zmešnjavo v državo, k3 potrebuje absolutne discipline in miru»- Ministrski svet mu je, seveda, to pooblastilo dal. — Ministrski snnet je nadalje odobril poroč'lo ministra čuvarja državnih, pečatov Dciglia o načrtu za splošno amnestijo in poročilo ministra javnih del Car. nae, k? so ga načeli Turki v petem povo;nem letu, potem ko so Kemalove čete porazile Grke in jih vrgle iz Male Azi;e. Grški poraz pa ni zadel samo Grške, zadel je tudi zapadne države, ki so imele in imajo velike interese v Turčiji. Med temi državami predr-jačita Anglija in Francija. Francosko-angleški antagonizam je vsled križanja kapitalističnih interesov Angležev in Francozov v Mali Azi^i prišel tudi tu do izraza. Francija, ki se fe vsed-la v Sirijo in bi hotela mirno prebavljati ta zalogaj, je skušala priti v prijateljske razmere z angorsko vlado. In za hrbtom angleškega «zaveznika» so sklenili Francozi pravcato mirovno pogodbo s Kemalom, kar je imelo za posledico da so Francozi izpraznili Cilicijo. Tedaj je ta francoski korak' vzbudil v Angini veliko ogorčenje proti nezvesti zaveznici. Angleško stališče je postalo težko, pesebno cd tedaj, ko je bilo jasno, da ne bodo Grki mogli prisiliti Turkov, da sprejmejo diktirane pogoje. Treba je pomisliti, da je bila Grška vedno pod angleškim vplivom in da se ,je vršila tudi vsa nesrečna grško-turška vojna po angleških navodilih, kar je prišlo na dan o priliki spora med Venizelosom in angleško delegacijo v Lausanni. Angleži so se kazali strašno ogorčene nad obsodbo Konstanlirovih ministrov In so očitali Venizelcsu in njegovi stranki ne. človeško krvoločnost in strankarsko maščevalnost. In Venizelos se je maščeval nad ob' našanjem Angležev v Lausanni s tem, da je objavil dokaze o direktni krivdi Angležev na grškem porazu. Zakaj tudi Konstantinovo vlado so Angleži podpirali, ker je bila tudi Kon-stantinova vlada poslušno orodje v rokah angleškega kapitalizma, ki je bil tako zainteresiran na grški zmagi v Turčiji. Ogorčenje Angležev ima torej to ozadje, zato ni čudnof da se potegujejo za svc;e poslušne hlapce. Toda ta «epizoda» se je polegla. Konstantinov! ministri so padli kot žrtve svojih dejanj, a tudi kot žrtve angleškega iraperalizma, vihar v Lausanni se je polegel, posebno ko se je posrečilo rešiti življenje grrkemu kraljeviču, ki je, kot se zdi, eden glavnih krivcev grške nesreče. In vstala je spet resničnost pred očmi vseh in ta resničnost je prenapetost turške delegacije, ki je ovirala sporazum. Potem, ko je prispela še ruska delcgacija v Lau„ sanno, se je razmerje med obema pogajajo-čima se strankama še poostrilo. V Ismet paši je bila poosebljena turška trma, toda ta trma je imela ozadje in to ozad>e je bila Rusija. In resnično, ko so prišli Rusi v Lausanno, so zavezniki ostrmeli nad ruskimi zahtevami. Rusi so se s takim ognjem zavzeli za turške interese, da se jc zdelo nekaj časa, da so Turki prepustili Rusom vodstvo pogajanj tudi v onih podrobnostih, ki se tičejo zgolj turških interesov. V očigled «ruski» nevarnosti in tudi v skr« beh, da ne bi postala Kemalova zmaga izhodišče splošnega muslimanskega gibanja V ostali Aziji in v Afriki, sta se Francija in Anglija popolnoma sporazumeli pred začetkom Iausannske konference. Lord Curzon je javno izrazil, da ne pojde na konferenco v Lausanno brez sporazuma med zavezniki. S tega stališča predstavljajo zavezniki 6edaj nekako «)&*ftUM* V Trsta, dne 17. decembra 192 enotno fronto napram Turčiji in sferom prehranim zahtevam. Dvomljiva francoska vlog« pri mudanjskSh pogajanjih je Kemalavoe navdala s trdnim u pa ritem, da sinejo vse vočigled taki neslogi med zavezniki. In če bi zavezniki v Lansanni predstavljali zopet tako &ibko fronto kot v Mudaniji, potem bi bili Turki dosegli brez drv oma popolno zmago. Kakor rečeno, pa ni v interesu ne Francije in ne Anglije, da se Turki preveč prevzamejo ter da se postavijo na čelo morebitnemu vsemuslimanskemu gibanju, ki je za Anglijo in Francijo danes tako strašilo, kakor je bil v prvih povojnih letih boljševizem- In ta grožnja ni prazna, če pomislimo, da stoji ob strani angorske vlade Rusija, ki itak uživa velike simpatije pri vseh azijskih narodih, ki stoje direktno ali indirektno v območju angleškega imperializma. ; Najvažnejše točke pogajanj so: I-J teritorialno vprašanje, 2.) morske ožine, 3.) manjšine. Znane so zahteve Turkov, ki bi radi razširili svojo posest črez Marico ter izpodrinili Grke tudi v zapadni Traciji, ki je prenapolnjena z grškimi in armenskimi begunci. Grški položaj na konferenci je bil otežkočen v glavnem zato, ker se v notranjosti Grške ni še razčistil položaj. Sedanja vlada je še premlada, da bi mogla predstavljati nekaj stalnega in danes ni na Grškem nobene višje duševne sile, ki bi znala povzdigniti moralo in odporno silo naroda. Ce bodo Gr vlada in ki je vzbudila precej nasprotovanja fcodi v tržaških trgovskih krogah, Češ da ji je predvsem namen ovirati italijansko trgovino. To tolmačenje — je poja&nfl sobesednik zastopnika *Ere Nuove» — je popolnoma napačno, kajti iste omejitve veljajo tudi za vse druge države, ki se nahajajo z Jugoslavijo v trgovskih stikih. Edini namen tem omejitvam je zajeziti. nadaljnje padanje dinarja. V ta namen bedo potrebne še druge mere, k jih bo morala nova vlada predvzeti, čsm se sestavi. Na vprašanje, ali se bo s temi ukrepi posrečilo dinar ustaliti, jz bil odgovor določen in prepričan da. Predvidevanja, češ da bo đ'nar sledil avstrijski kroni ali nemški marki, so popolnoma brez vsake podlage in nihče v Jugoslaviji jim ne verjame. Sedanja kriza igra tuds glede valute važno vlogo in mnogo bo odvisno od njene rešitve. Trajanje krize se nje1 da- določiti v naprej — se zaključuje pogovor, toda takrat bo njena re&ftev taka, da bo pomemia odločilen korak naprej napram notranji okrepitvi naše države. Kaj je naša dolžnost? Da naročimo takoj bloke epskega društva« za nabiranje darov, ki se bo vršilo 28. decembra. God nedolžnih otrok bomo najlepše in najne-dolžnejše počastiliy ako bomo nabrali darove, namenjene vzgoji nase mladine! Od-zovite se vsi! Naj ne bo nobene slovenske vasi, kjer bi se ne pobaralo ta dan za «Naso deco». Pokažimo svejo zrelost! Tudi Nemci, Oelii, Italijani žn dragi naredi imajo za to določene dneve v letu. Zakaj bi mi Slovenci tega ne zmogli?! Vedite*, da narod, ki zanemarja vzgojo svoje mladine ni vreden da živi! Mi pa. hočemo ždveti! Našo življen-sko moč smo pokazali ob raznih prilikah in to bodi tudi 28. decembra! Kraji', ki nimajo še blokov, naj y.h naroče pri «Ž»ol- društvu*, Trst, vi. S. Franc esc o 20, I. Dovolj javiti, koliko blokov se želi in naslov. Pol miljona nas je! Ko bi wak daroval na* leto samo 1 L, tedaj bi društvo debil o pol miljona lir. In s tem zneskom, koliko bi ae lahko storilo! Račun je lahek in izvedljiv, torej na delo! «Naša kri». Danes, dne 17, t. m. točno ob 5. uri popoldne priredi «Šentjakobska Čitalnica* v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakoba to vele-zanimivo Finžgar-jevo drama. Igra je bila povsod z navdušenjem sprejeta od občinstva in je tudi povsod žela popoln uspeh. Igra sama na sebi je dobro naučena in osobje jako navAišeno. Ako pomislimo, da vodi režijo bivši igralec na Sega gledališča g. Marij Goriup, bo občinstvo imelo gotovo od te prireditve obilo zabave in užitka. Prilika je redka zatorej izkoristite jo. Otrokom je vsiop dovoljen le t spremstvu odraslih. Po predstavi se bo vrfila pod pokroviteljstvom «Šentjakobske čitalnice« prosta plesna zabava. Konferenca o primorskih železnicah v Bakru. Rapallska pogodba je prisodila lako Ba-ro5 JojJosIavrjL Ta določba pa še danes ni izvedena. * Primorske Nov*ne» naglasa jo, da vsled tega dejstva silno trpi vse naredno gospodarstvo. Zato treba iskati izhoda iz tega težkega s tarifa z zvezo do kater ega-kol£ pristanišča a Kvarnem. V ta namen so vsa pri-dobitvena udruženja Bakra in Sušaka sklicala konferenco. Konferenca se bo vršila v Bakru 18. t. m. Na konferenco so prijavljeni tudi številni interesenti iz Beigrada, Zagreba in Ljub^ ljane. Prideta tudi zastopnika vlade iz Belgra-da in Zagreba. '.--..*' Koltaraa sličica z Rak«. Poznani reški od. v etnik dr. Szanto, Madžar, je toži! na sodbi ji na Reki nekega Loibesbergerja za malenkostno svoto 200 Kr. Tožitelj je izgubil pravdo. Ubral je. potem za dostojnega odvetnika kaj čudno pot rek ur za. Napadel je zahrbtno in iznenada starca Loibesbergerja na hodniku sodni je ter ga začel neusmiljeno pretepati. Proti dičnemu madžarskemu odvetniku je vložena ovadba. Da -vidimo, ali sodnjja pouči tega junaka, da take pristno madžarske metode niso dostojne civilizirane Človeške družbe! Do čudnih pojavov so dozorele razmere na Reki! Novf kardinali. V zadnjem konzlstoriju so bili imenovani za kardinale: Mori, tajnik kongregacije za koccilje; To«i, nadškof v Milanu; Bonza&o, apostolski delegat v Washingtonu; Reig y Casanova, nadškof v Tofedu; Touchet škof v Orleansu; C h aro »L, aadškof v Rennes-u; LocatelK, nuncij na Portugalskem; p. Ehrle, nemški jusuit, ki vodi vatikansko knjižnico. Med novfcnri kardinali so 4 Italijan!, 2 Francoza, 1 Sprinee in 1 Nemec, Zanimiva je izbira francoskih karc&valov. Charost fe bil v svetovni vojni neupogljiv branilec aieata Lflle ter je bil odlikovan s častno latfijo-, Touchč pa je škof v Orleansu, ki si je stavil in izvedel nalogo da je bila Ivana d*Are proglašena na svet-rdeo. Španski kardinal Reig y Casanova je vdovec in mu je moral Pij XI. dati dispens, da ge mogel postati kardinal. Casanova $e poseben ljubinec španskega kralja, ki ge je hotel imeti na nadškofijski stolici v Toiedu, s katero fe zvezan španski primat. Kot tak je moral po davnem običaju dobiti kanfinahko čast, ker bi drugače Španci nikakor ne bćH zadovoljni. Po svojem lastnem srcu pa fe Pij XL imenoval za kardinala svojega bivšega znanstvenega tovariša na vatikanski knjižnici: patra Ehrleja. Sedaj šteje sv. kolegij 67 kardinalov, med temi 33 Italijanov. 7 Francozov. 7 Šnancev. 4 čan, 1 Braziljanec. i orazujanec. nega o D upa, je U. Uzunerjeva «Maska satana* šizem in država. Pred fašislovsko revolu- živahna, rekli bi z itaL izrazom «klamorozaa», cijo je bilo fašistovsko vprašanje stalno na Igra se suče okoli gledališkega ravnatelja v«« dnevnem redu. Fašizem je s »vojo krvavo po- likega mestnega gledališča. Dejanje je od z»- Iitično borbo novzročal vladne krize in one- četka iđre» na r+n na/l/ in_ ka. — Odbor. — t Krožek «Oatla<£na» — Trst. Jutri v ponde-Ijek je odborova seja ob 20 uri zvečer v navadnih prostorih. Prosim vsi in točno. — Podpredsednik. ^— jMtu«uuu». t jr i ' \T A I " JJU^vJ/t ua; ui uv . u".- ~ ---- ----- Javna knjižnica za okraj KoIon>a-Vrde!a :e skiJl avtomobilov. Italijanski odposlanec pa odprta vsako nedeljo od 10—12 dopoldne v ta redIog povdarjajoč, da sicer na- prostorih krožka *Omladine > na Skorklji-Co- čejoma .»kakih pomislekov proti temu, prostorih --------------— -- - rone o št. 770 (campagna Cabigho). v,lan postane lahko vsaka oseba, ki je vpeljana po kakem članu društva «Prosvet<*-f ali *Omia-dinea, ali pa kdor položi kavcijo 10 lir! Vpisnina znaša 1 liro, mesečni prispevek 1 Kro. Člani «Prosvete» in «Omlauine» so oproščeni vpisnine in članarine. Iz tržaškega živUenia Fingiran norec. — Ponesrečena tatvina. Včeraj okoli poldne sta pripeljala dva orožnika na rešilno postajo že večkrat kaznovanega Alojzija Grusovina, starega 31 let, starajočega na K jad inu. Mož je hotel okrasti v ulici S Frac.cesco neko žensko. Toda. ni imel sreče: ob pravem času sta ga prijela omenjena orožnika ter ga hotela peljati na policijo. Aretiranec si je pa med potjo porezat žile na roki. Zato sta ga orožnika peljala na rešilno postajo. Tam pa se je delal neumnega. Vrgel se je ob tla ter vpil kot obseden. Vse to pa mu ni nič pomagalo; moral je v zapor.. ■ Tatvine. Neki Miklavž Ravahco iz Pirana je pred sinočnjim zadremal v Kavarni »Flora*. To je neki uzmovič izrabil ter mu ukradel 500 iir- . ■ . L 1 _Včeraj po noči so vdrli tatovr v tobakar. no Dominika Vivoda v ulici Montorsino št 15. Odnesli so za 3000 lir tobaka in 200 lir v gotovini1. . T . _ Isto noč so vdrli tatovi v trgovino Josipa Čebul na Škorklji-Sv. Peter ter odnesli za 600 lir Živli. . . Poskusen samomor na prizivnem sodiscu. Včeraj popoldne okoH 1.30 so pripeljali v mestno bolnišnico nekega Eduarda Brai*rj»-Starega 20 let. Mladenič se fe bil zastrupil z oetovo kisKco na prizivnem «xhščii, Iqer }e imel neke obravnavo. Življenje si ^ hotel vzeti radi zasebnih razmer. # ^_ Prevrtana železna blatna. — Dva tisoč hr plena. Tržaški vlomilci zadnje čase kaj pridno izvršujejo svoj pokHc: v noči od četrtka na petek so prevrtali eno železno blagajno; v noči od petka na soboto pa zopet drugo, in sicer v skladišču tvrdke Ernesta Finci v ulici Cesare Battisti it 5. Iz blagajne so pobrali dva tisoč lir. V zameno so pustili precej popolno zbirko vlomilnega orodja. __ U4.V iU ' — - j ~ » ---— — -------J " da sc razderejo, da tako pridobi za svojo industrijo surovine in na pol izdelan material, ki je razmeroma po ceni. Na nakup novih la- - , . dii 'pa sedaj nihče ne misli, ker leži danes v, Akad fer. drnstvo «Balkan>». Glasom sklepa it^u^nskih lukah 700.000 bruto-ton ladij, ki društvenega sestanka 7. t. m. poživljam vse to- ^ Opravljene (desarmirane). variše, brez izjeme, da mi izročqo do 20. t. m. ^ ^ da ^ išio do užodnega zaključka vse društvene knpge m skripta. — Knjižničar. katera je vo{lil ^neralni ravnatelj 0. p, _ Sv. Jakob. V pondeljek ob obi- x___-Tr:^,«^ „ Hr/avah čajni uri redni sestanek z zanimivim predava njem. Tovariši, udeležite se vsi tega sestan , J — ----- ■->--------------------- turinske družbe «Fiat» v Zedinjenih državah v zadevi medsebojnega carinsko-tarifnega postopanja glede avtomobilov. «American Automobile Chamber of Commerce« je stavila predlog, da bi se uvozna carina na italijanske avtomobile znižala tako, da bi isti plačali samo 25 odstotkov «ad valoreni»; le pod istimi pogoji naj bi Itali.-a dovolila uvoz amerikan- čeloma nimi iikakih pomislekov proti temu, da bi uvoz amerinkanskih avtomobilov zavzemal izjemno staličče, da pa bi se pofem ista olajšava morala dovoliti tudi drugim državam na podlagi dogovora največje ugodnosti ne da bi te države prevzele protiobvezo napram Italiji. . . , , Važna gospodarska pogajanja bo morala Italija obaviti tudi z Romunsko. V prvi povojni dobi je izdala Romunska za kritje državnih nabav na različnih evropskih tržiščih zakladne bone v znesku mnogo milionov le-jev. Sedaj se bavi Romunska z načrtom, da spremeni te bone v 4-procentno stalno rentrr. Z javnim razglasom poziv V a romunska vlada italijanske posestnike zakladnih bonov, naj jih spremene v 4-procentno rento, ki- se bo amortizirala v 40 letih, pečenši od aprila 1928, in ki se bo izračunala na podlagi stavka: 88 lir za en funt-šterling. Ker vlada v Italiji irdno prepričanje, da se bo lira kmalu zbol:šaLa, se smatraj italijanski upniki oškodovane napram angleškim in amerikanskim in zato se sedaj, ustanavlja poseben zaščitni odbor, kateri bo italijansko vlado podpiral s statističnimi podatki pri predstoječih pogajanjih. Tudi z drugimi državami so nameravana pogajanja v najkrajši dobi, kakor s Špansko, Finsko in z Avstrijo. Pri pogajanjih s bpan-sko bo Italija polagala največjo važnost na to, da se otežkoči uvoz rib:ih konserv, da se pomaga na noge tozadevni italijanski industriji., katera seda; popolnoma počiva in se bo mogoče sedaj po zakf.učku gospodarskih pogajanj s Francijo nekoliko oživila. Pri poga-iannh s Finsko pa bo Italija gledala na to, da ta država. glcUe Mvoza luksusnega blaga, da omogoči tako uvoz lta-1 iranskih pridelkov, predvsem južnega sa-o;a, V ospredju pa so sedaj gospodarska pogajanja s Čehoslovaško, ki so se pričela dre 15. t. m- v Trsiu. Za tržaško luko je Cehoslova. ška izvanredne važnosti. Že pred dvemi leti je bilo pristanišče *Duca d'Aosta* prepuščena v celoti Cehoslovakom. Sedaj gredo zu tenr, da bi dobili olajšave m koncesfe ^P0™™*" pristanišča .Vittorio EmanueU». V zadnjem času se je češka trgovina obrnila proh Hat .-burgu - na Škodo Trsta, a sodaj bi se frtvar lahko obrnila, ker so nemške železnice povišal« tarifo za 150 odstotkov. Važno je, da se .... ^ ... ieže sedaj dvignila trgovina s sladkorjem, ka- Vesll T Goriškega tera k^ l«tos V dobi od ^anuaHa do oktobra Drvnatična predstava v Gorici. V soboto skoraj dosegla že isto šbevilko kakor lam v 23 t m. priredi rnlacL druitvo «Prosveta» iz celem letu. Ker se v kratkem počalmje «k»ep Trsta ood tfostoKubnkn pokroviteljstvom brat- trgovinicega dogovora med Grčijo hi C ehoslo-ske -OSadine« v veiiki dvorani ^Trgovskega raSko, bi se znala ta trgovina še znatno dr^-doma* v Gorici svoj dramatični večer. — gnriti; če pride do sklepa omenjenega Upr»zorita se dve lepi in »animivi drami. Prvo, vora z GrčHo, bi ta omejila porabo koh^aA-te so Pittani-ievi «VoBconri», bomo imeli v so- nega sladkorja ter se povrnila k rabi Cesfc^a boto prvič priliko videti na domačem odru. sladkoria v kockah, Id fe bil nekdaj na IjrTSe« (Vsebino obeh dram bomo radi pomanjkanja zelo priljubljen. prostora prinesli v četrtkovi Številki.)(Toliko NA,f nTTAVT cm AHA JO — SPOM1-Sai oaenL, da se vrii dejanje .Volkov, v NA5I DUAKI^reADAJO. samotni borni koči ruskega mužička in da NJAJTE SE TOVSOD IN VEUnu UM vem med igro do dna srca segajoča bolest rns_ J ASM. V Trsio, dne 17. decembra 1922- »EDINOST* m.' Oddelek za nogavice in rokavice Rokavice, asajate, za gospe L10 ia Rokavice za gosje, švedska imitacija i frasiami ali pasom . . . J Rokavice za mfii astllops ali zaM. | Nogavice Z3 00i?3 L 2 99,tFPBŽO?, flSSflB . taie v vseli M svili? i.a vrsta Nogavice za Nogavice Z8 Nogavice za moške, laaiie L 4.80, debele Nogavice za mike. im volna . . L 13-50 tt 9-50 II 15 — 19 3-50 ff 6-90 M 10- 91 1.50 II 8-89 Oddelek za sviienine Pailette v VS2& toli 47 (B Svila škotska, za obleke 48 a Baršun fiarVaB 48 (18 . . Baršun fra za klobuke. . Baršun, 70 eni. za obleke t vset Caracui m, za plašče. visokost 138 > g-.-I ' Oddelek za moške izdelke Srajce irvase, z dvema avraiBikaia . . L 27-50 Srajce Bele, rrae . . . , Srajce BBfae, dUra vrsta . . Ovratniki BBtti. L 158. Ml . Ovratnice BajBSVejŠB, L 3'50,5'» Cachecol VSlflefl L 6'58 SVileB . Robci gioškj L i—, žiski z ajaiirjis Dežniki, svila gloria, z lepi rečaii g Pa?etots zadnji kroj L145.—. 210— . ff 295-— i Oddelek za bombaževine J, Flanela teeais v vsel liarval . . . L 2-90 Flanela z VeM IBŽ2jBi. . - . . n 7-80 v-k Fuštanj tiskan. Biodetse nsbe . , . m 3-20 £ Fuštanj dete! za vestje. . , . „ 4-50 > v-•*> Blago bflsMaste, škatska. . . . tt 3-80 | Madapolam M\t TTSle. H 01 . . m 3-50 uf ■x ■ .5- Pristno platno Madonna, M * OB tt 4*25 • . -.S,!?- - Oddelek za drobnine Manicure (škatle) . . . od L 35-— naprej Necessaire za TOCfla dela, BSfljate „ „ 15-— „ Torbice BSfljate ifl SVileEe . „ „ 8-50 Listnice za gSSpe Od . ,. „ 15.— Izbera pređmetou iz KltajsKe^ii srebra, pasovi fantazija, velikanska Izbera od L 5'- \mm Potne potrebščine Oddelek za ženske izdelke Plašče za gospe tri vrste, dobro blago, moderen kroj L 85-— - L 95'--L 110-— Pletene vestje v VSell barval! . . L 21 — VELIKA IZBERA KOŽUHOVIN Oddelek za volneno foiae Blago volsesa, debela, carre, 80 coi. Blago votaa, debelo, črtano 80 na Blago čiflo, za plašče 140 cm. Pirenei valneni, v vseii barvah 130 cm Blago za moške, sama velaa 140 trn Veiour debel za plašče . . Double face za sukale . • 11 • » • 1» • »» • II I) 7-99 i 15- M Telefon 24-24 TRST, Coršo V. E. 16 Telefon 10-08 PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jćkai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Kočtial 67 Nato je dal medaljon s podobo dekletu v roko. — Brž ko je uzrla Miliora sliko, je na-naglo kar zavpila, pritisnila sliko z obema rokama k ustnicam ter jo neštetokrat poljubila, — «Ha, tako se držiš svoje prisege?® je zakričal nad njo Uskok ter dvignil pest proti n jej. — Miliora pa mu je dejala, smejoč se oc*, radosti: «Saj to je moj brat Metčlf* in s tem je pohlevno nagnila glavo pred pestjo. Uskoški vodja pa je namesto udarca krotko pogtadil dekletu glavo ter ji dejal s čisto drugačnim glasom: «To dobro vem». A ne le z drugačnim glasom, temveč tudi v drugem jeziku je to povedal; dotlej je govoril ž njo ▼ tistem slovanskem narečju, ki je materinr ščina prebivalcev on« pekra^ne; zadnji sta- vek ogovoril tudi ob prvem srečanju, —' In obenem je postal Uskok povsem drugačen človek. Svojo volneno odejo si je ovil okrog sebe in jo nabral v tako klasične gube, da je postal kakor kip grškega junaka takoj «sposoben za v salon«, in potlej se je pogovarjal z gospodično s prav veiikomestno uljudnostjo: «Vem to prav dobro( gospodična. Tudi prvič sem prišel semkaj na ukaz vašega brata. Zvedel je bil, da je v tej deželi lakota, in če strada ljudstvo, je tudi njegova sestra primorana trpeti nedostatek; zato mi je rekel: pojdi tja, preskrbi naše ljudstvo in mojo sestro z živežem za zimo! To sem izvršil po svoje — nekoliko dolgo je trajalo, a namen je dosežen*. — Nato je pritisnilo dekle mladeničevo roko s še večjo vnemo na svoje srce. — «Kako, _ ti si prišel od mojega brata?! Vidtel si ga? On te je poslal sem?» Uskok je spoštljivo odvrnil: «Kako pa bi se bil drugače predrznil prikazati pred sestro svojega gospodarja, našega bodočega kralja, Jaz, podrejeni knez, če me ne bi bil poslal naš gospod sam?» — Miliora se je prestrašila, da bo zdaj med njima tolikšna razdalja: «Ne, ne I Le ostani va pri tem, da si ti «li,pi Marko*, kraljevič, jaz pa tvoja nevesta, ki jo popelješ domov v svoj skalni JZr€teI ^cosia: * /otfci Pa te čakam tu*. — «K temu je treba dovoljenja mojega kralja*. — -O, on bo gotovo privolil, ker me zelo ljubi. Potem boš ti izvršil toliko junaških del, da me tebi ne more odreči». — «Zmagoslavnega venca čakam iz tvojih rok>. — To je bila v resnici kavalirska fraza. Pravi junaški vitezi, ki govore v šestomerih in aleksandrincih, ne bi mogli napraviti svoji dami-izvoljenkž lepše izjave. «Kdaj se vrneš k' njemu?* je pozvedovala Miliora. — «Še danes, bržko lahko pobegnem o& tukaj*. — «Prmesi mu moj poljub!* _ «Škoda, da tega poljuba ne morem prevzeti!* — «Saj lehko*, je rekla Miliora, smejoč se poredno; «v pismu, na papirju. To se da lehko narediti. Tu je papir; tu je pesem, ki sem ti jo prebrala; ngena zadnja stran je prazna; srebrni konec moje zalasnice dobro služi za svinčnik; napišem samo to-le: Tisočkrat te poljubljam. Tvoja Miliora. Na — nesi mu to? iz tega bo spoznal tudi to, da se midva ljubiva*. — «Toda menil bo. da ta namenila tehle 1000 poljubov «lepemu Marku*, ne pa njemu*. — «Kaj pa saj storim?* — «Napiši njegovo ime na vrh!* — «Saj res! Saj brez tega ne bi vedel, da je pisemce namenjeno' cjemu!* — In Miliora le le do napisala na čelo sporočila bratovo ime; ne «Riparijevič Babjogorski*, f23^^ pravi priimek, ki je zapisan v zlati knjigi ogrski. Tako je izročila pisemce z ba lado vred uskoškemu junaku, ki je shranil papir za pas. «Čez dva tedna bom pri njem. Da bi le mogel od tukaj uiti hitro in varno!* — «To sem že jaz prav dobro izmodrovala*, je dejala Miliora. — «Če to raztrgano obleko zopet oble-čem, me vsakdo takoj spozna, da sem Uskok*. — «Ne boš je oblekel, ampak to-le tu». S tem je pr|nesla iz kota culo, ki jo je bila prinesla iz svoje sobe. V culi so bila njena oblačila. — « To-le naj ofolečem?* — «Saj imaš tako gladek obraz kakor dekle, tudi tvoja postava je tako vitka. Malo si višji od mene. Vsa moja obleka ti bo prav. In to ti bo jako dobra ma-Škarada. Kdor te vidi odhajati od tu, bo mislil, da sem jaz; mene se pa boje, utečejo pred menoj, ker me imajo za Margarito; nihče ti ne bo delal napotja, če boš tako maskiran; brez skrbi lahko greš tak črez mejo*. — «A kako pridem iz grada? Po oni poti, koder sem prišel gori, ne morem plezati v ženskem krilu*. — «Tudi za to sem že poskrbela. Ak samita ima grajska vrata vedno zaklenjena; IU;4ič ima spravljen za pasom. K meni gor: pride navadno opoldne in zvečer — ob dru-i gem času je tam doli na «punti> in prede. Ona ne more zatajiti svoje ženske narave: prede, kadar je nihče ne vidi. — Danes, kadar pride k meni, p dam piti žganja. Napajala jc bom, dokler ne zadremlje — potem ji vzamem ključ ter izpustim tebe skozi grajska vrata. Vratca pri vrtu proti Dolini (Valle) so odpi ta — po tisti poti, črez Rovino, boš najlažji ušel*. — «Ti si angel*, je dejal uskoški junak, nežno stiskajoč dekletu roko. — Miliora je zavzdihnila. «Rada bj bila še prav dolgo s te boj vkup*, je rekla, polagajoč obe roki mla* deniču na ramo; «a če moraš iti, pojdi čim prej!* — In potem je gledala dolgo mladeniču v obraz, dokler ji niso solze zalile oči. OJi, da niti v takem trenotku ne smeta drug druzega poljubiti! — Niti enkrat ne, za slovo! Treba se je ločiti brez poljuba. — V tej grozni hiši, kjer jih je toliko umrlo, ker so dali ali vzelj poljub! — Miliorina obleka je bila Uskoku čisto prikladna. Veliko je pripomogel modre. Ko je bil preoblečen, je bila tudi Miliora sama zadovoljna s svojim delom. Pred njo je stala dovršena ženska. — Prava «lady Ada- (Dalie). ] v IV. V Trsta, dne 17. decembra 1927. Književnost In umetnost Oče aioTenskaJi zgodovinarjev m eden nalili prvik učenjakov dr. Franc K09 priobčuje v Jadranskem Akaanahu sila poučno razpravo: •Goriška Brda v srednjem veku», kjer je prvič vporabljal doslej nedostopne vire v državnem arhivu na Dunaju. Iz razprave izvemo mnogo zanimivosti iz naJe preteklosti pod tujimi grofi, ki so gospodovali po briških, sedaj večinoma porušenih gradovih, nad našim ljudstvom. Izčrpni in nadvse zanimivi spis drja Kosa daje Almanahu posebno vrednost. K njemu se bodo morali vrniti vsi, ki bodo hoteli pisati zgodovino našega naroda. Članek bodi toplo priporočen posebno našemu učiteljstvu! Borzna poročila. Tuja valuta na tržaškem trgat Trst, 16. decembra odrske krone • •••%. avstrijske kron- - . . češkoslovaške krone • • dinarji •• •••••• le j! marke dolarji ...... • • francoski franki • . • • švicarski franki • > . • angleški funti papirnati • G. DOLUNAR Trsf — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega L t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klin}, žago za fnrmir, tračno £ago, cirkularke, stroje skobdnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbauza, Ajdovščina 53 in znancem, da je nad • • • • • • • • • • * t • • DAROVI Za < Ženski svet» daruje gospa Černigoj Mi-lica 20 L, -> Gosp. Anton Muha, župan iz Lokve na Krasu daruje za ^Šolsko društvo* 100 L kot poravnavo radi neke tožbe. Gosp. A. Muha, župan iz Lokve daruje 10 L za božićnico. L P. daroval »Šolskemu društvu« 10 L za zgubljeno stavo, ker list, ki bi moral v prvi vrsti priporočati »Šolsko društvo« ga tudi v svoji zadnji številki ni še omenil. — Za svetiivanski otroški vrtec so darovali: Sv. Miklavž L 4.—, Franc Sušmelj L 5.—, Jožica Dovgan L 5.—. Srčna hvala. _ Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj« ljubljeni soprog, oče, brat, tast, ded MATIJA NEBEMOJ v dobi 63. let, pe kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob 18. nri preminul. _ ,r Pogreb se bo vra^l v pondeljek, dne 18. t. m. ob 10 iz hiše žalosti, Via S. Marco 17. TRST, 16. decembra 1921. Mrrija, soproga. Just. Josip, NattJ, sinovi. Vataril« por Kralj« Marija por. sruaa« hčeri. Jcs7p, brat (odsoten). Pater Kralj, Anton Sluga, zeta. Anita roj. Fortuna, Karta roj. PredaRi sin aha. Offelija Plppan, nevesta ter ostali sorodniki. Steklene Sipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. i8 /Cenjenim odjemalcem naznanjam, \ da se nahaja sedaj moja prodajalna \ \ na debe'o nega vic« pletenin in drobna« rije« robcev in tkanine , v GORICI == Via Petrarca itev. 3 (pri ljudskem vrtu). 44/34 Ciev. FelberbscsTn. / Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot, beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—-Kdor išče službo, plača polovično ceno. TRTE cepljene, vsake vrste, prodaja trtnica Pipan. Preseiie, Komen. Zahtevajte cenik. 2232 PEVOVODJA se išče. Ponudbe na upravm- Štvo pod : P evo vodja . 2233 KANARČKI Original Harzseifert izvrstni pevci, samiefe zajamčene dobre, prodam. — - Commerciale 329, IV. vr. 20._2234 SOBA s posteljo se da v najem. Ponziana 63, IV. nadstr._ 2235 ŠIVILJA se priporoča cenjenim damam. Gre tudi na dom. Bizjak, Tor S. Pietro 1. 2236 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I. 2237 MEBLIRANA soba se odda poštenemu človeku. Gatteri 27, vrata 3._2238 PRIJATELJEM in znancem naznanjam, da točim izvrstno istrsko in vipavsko vino (iz Šmarij). Za družine po L 4.— Praščevina in kranjske klobase vedtio pripravljene. Priporočam se: Fran Zafred, Campo Behre-dere 1_'_2239 IIŠE in posestva v Slavoniji se prodajo pcrd ugodnimi pogoji, eventuelno se vzame denar na vknjižbo. Pojasnila daje Muha Caffe XXX ottobre. ' * ■ - - 2240 KOŽUH, moški, lep, suknja, skoraj nova za 'ako nizko ceno. Via Rosseiti 24/1. desno • 2241 VRATA, okna, polok-na in drugo se proda po zmerni ceni v Via Gatteri 34'I 2242 H. Brišček trgovina z manufakturnim blogom na Opiinsh naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je preselil v novo DrašČekovo hišo tik vodnjaka. Priporoča se za obilen obisk in vošči ob tej priliki vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. 771 Trst, Vin Senovo 13,1. nadstr. Odprt od 9-1 in od 3-7 zvečer ob nedeljah od 10-12. 7?o TRTE cepljene in sadna drevesa se dobijo pri trtnici Ivan Forčfč, Preserje p. Komen 2134 POHIŠTVO. NOVI DOHODI i poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesecove, me* hagonijeve, hrastove L 1500, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 1SJ.—. TOMI, Via S. Lazsaro H. 10. ===== VELIKA IZBIRA i Za pošiljat ve na deželo najboljfa, brezplačna embalaža. PAINEXPELLER in Remnazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v II. Bistrici HIŠA v Klancu, % ure oddaljena od postaje Herpelje-Kozina, pripravna za gostilno in trgovino, se proda z zemljiščem ali tudi brez. Pojasnila daje Fran Šturm v Kozini. 2225 HIŠA z njivo, v Tomaju št. 83, se proda. Pojasnila v Sežani št. 105 2228 DRVA hrastova, gabrova, bukova, dolga 25 cm, dobavlja na dom po lir šestnajst kvmtal, Kmetijska zadruga, Trst, Raffineria 7, telefon 36-75 23 ČEVLJARNICA MICOLICH Trst, via Udine 32 (vogal L' flriosto) (prej Bel ve dere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naroČila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke.' Postrežba točna. & 31 Dr. fl. GRU50UIN speciaiist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcfoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli. 60) «Mse Za 1]« 10 1118711 reg. zadrega z o. z. Trsi, Via Isiltafs 11. TeM. 19-89 PODRUŽNICI i Gorica Monfalcone Vta Garibaldi št. 20 Via Friuli št. 614 Zaloša In deiacnica mnJUHnlh peči In štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za Julijsko Krajino prve tovarne majoličnih peči v Gorici. Prevzema se delo v okolici Zaloga pehiStva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue CarduccL ODVETNIKA 84 32 gss? 94 IVAN KiHŽE ima v lastni zalogi najrziznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine ' iz ilUMija, stailnm, taa a naiiinoi prsti. TRST— Piazza San Giovanni 1- ŠTEDILNIKE vseh vrst ia velikost?, za vzfdanje iti železne, izdeluje in postavlja najceneje dobro znana izdeloval-nica štedilnikov 725 i, Tram p Manufakturna tvrdka 772 GUIDO VODOPIVEC Nabreiina (v hiši g, Grudna) naznanja svojim cenjenim odjemalcem, ^a se Je oskrbela z veliko zalogo manufakturnoga blaga, kap, klobukov itd, kakortudi z veliko izbero obuvala za moike, ženske in otroke. Rrezkonkurenčne cene. Brezkonkurenčne cene. 81. MM ia Dr. Ui iz Trste, «0 FaMo nizi št17/L (tel. 26-59) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako soboto pri AMFU v SEŽANI 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debiosio & Domeniš Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luUa št. 4, pritličje opozarja na novodošie velike partije stekle-nine, porcelane, cmailir«ne kuhinjske posod« najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago je češkega izvora * 3E žfc Mita in posojitoita v Sv. Petra na Krw regfstrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne ulose od vsakogar in jih najboljše obrestuje. Daje posojila pod ugodnimi pogoji. Popolna varnost. Uraduje vsak torek in vsako soboto dopoldne v lastni hiši. G86 tri velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. 672 KajuBšIe cene plačujem za v kun9 slaSic, Sisic, dihurjev, vider, jazbecev« mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WIHDSPHCH Trst, V«a Cesara Battisti št. 10 II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošljjatve po poŠti. Puri i Andrij 73 Trst - Via Nedia it, 6 - Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenlh štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. POZOR! Krone, koral«, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 ZA GARJE, (srbečico) se dobi učinkovito mazilo v lekarni v Sežani 83/2 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15. II. 19 POZOR pevaka in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev^ gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica_2114 lnserirajte o „Edinosti" il Ita Mi — TRGOVINA — RLBERTR BUCIM prej g. Kozaka v Trstu, ulica Udine štev. 27 (prej uL Bel redere) priporoča svojo zalogo jedilnega in kolonijainega blaga. Olje, špeh, testenina, oves itd. itd. po zelo znižanih cenafa. 769 Postrežba točna. Postrežba točna. KRONE In GOLDINARJE plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo Trst, Via Pondares it. 6, I. Pozor na domačo tvrdko! FRfiHC SflUaiG, Gorko, Gosposka ulita sede] Via Carducci št 25, naznanja siavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivainih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tauam. kata?« mu 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 POHIŠTVO lastnega Izdelka v vsakem slogu. — Velika Izbera popolne opreme za hlie, pisarne In gostilne* Brezkonkurentne cmm. Trst - Viale XX. Settembre 35 - Trst (pala ta Man) Telefon »4-34 bls (87) Telefon 34-34 Mi