3iiiiiimiiiiiiimiimiiiimii= 11 ax SJsn! SLOVENIJA = =IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: ČRTA POD SISTEMOM SAMOUPRAVLJANJA ŠlIlllllllllllIlllllllllllllllllllE FOR A..F Ril. SLOVSNIJt 51 Na kongresu samoupravljanja (v drugi polovici junija v Beogradu) je rekel stari partizanski vodja Vukmanovič-Tempo: »Že sedem let Imamo 53 novo ustavo s pravili za samoupravljanje, le pet ali šest let imamo za-55 kon o združenem delu, že skoraj prav tako dolgo gradijo delegatski si- jj 55 stem — pa še vedno ostaja največ stvari na papirju in sistem ne deluje. » ™ Že deset let iščejo pot, da^bi določili osebne dohodke, pa je še niso jj ■■5 našli. Vse to bi bili lahko uredili že pred 20 ali 30 leti, ker končno so ko- — munisti v Jugoslaviji na oblasti že od leta 1945.« 53 FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 22. jun. «1/3. = 1111 f 111111111111111111111M111111111111E111M1111S11II11111111 f= LITNK XXXII - VOLUME XXX«. SEPT. - OKT. 1981 PUBLISHED MONTHLV BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G ?T5 ŠTEV. 9. & 10. - No. 9 & 10 Gjuuote Page 24 — The Catholic Register — October 17 — 1981 APPARITIONS OF MARY ALLEGED OBISK PRJEVZVIŠENEGA = ŠKOFA LJUBLJANSKEGA = DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA Yiigoslavia faces nevv dissent ■ By John Phillips Vladimir Mauko, urednik Slovenske Države — 60 letnik. Glej poročilo o slavnostnem kosilu na tretji strani. O nesmislu ameriške pomoči SFRJ "Se hujša zmota za Združene dr_j?ave (kako brez kakih pogojev podpirati Tretji svet, od.pis.) pa je, dajati pomoč za tujino — ali posojila — državam, ki jim vladajo komunisti. Tako ravnanje bo poučilo nekomunistične prejemnike podpor, da lahko ubirajo po mili volji kakršno koli pot, pa bodo še vedno dobivali naš denar. A važnejše je, da izboljševanje usode narodov pod komunistično vlado ni v naš prid. Cim prej bo pstaia dovolj uezr.osna, ua bo sprožila prevrat, tem boljše za nas. Juoslavijo pogosto navajajo za primer, kako je naš denar obvaroval kako državo, da ni postala sovjetski satelit. Ali bi bilo z Jugoslavijo tako, če ji ne bi bili pomagali mi, je ugibanje. A tudi če bila postala satelit, bi eden tak več na Balkanu ne pomenil dosti razlike. Južni Slovani bi najbrž utegnili biti bolj pripravljeni, upreti se svojim komunističnim vladarjem, če bi bili mi pustili, naj stvari gredo svojo pot. . . Dokler ne bomo jasno pokazali, da komunistične vlade ne bodo prejemale našega denarja, pač pa da ga bodo deležni tisti, ki se jim upirajo, bomo jemali pogum za revolucijo tam, kjer bi nam najbolj koristila ..." ("National Review", New York, 24. julija 1981). Rumbles of discontent have been reverberating across Yugoslavia's Catholic rural areas in recent weeks. While triggered by events in Poland, the unrest has even more religious overtones, including reported appearances of the Blessed Virgin Mary to six farm children. Priests and nuns have been jailed, beaten and physically abused, and the parish priest of Medjugoije, where Mary's appearance is thought to have taken plače, was arrested, according to an Agence France Presse report. They were accused of anti-state activities and "clerico-nationalist political manipulation." Stripped of Marxist jargon. their crime was helping to feed the more than 40,000 people a day vvho descend on. Medjugorje. Since August the area has been the centre of intense devotion, vvith all-night prayers, perpetual exposition of the Blessed £acrament, Marian devotions, and round-the-clock confessions. . / The Belgrade government, headed by Sergije Krajger, has ordered the police to subdue ali public religious outpourings. The Vienna-based Apa Austria Presse Agentur reports that enormous pious gatherings, sueh as the one at Medjugoije, give lie to the communist claim that most Yugoslavians now believe in Marxist dialectical materialism, instead of Christianity. ' Church activity dangerous? The party fears that Church activities in rural areas could lead to a Polish-styie upheaval, the London Economist speculates. And a big worry at the moment is that a spin-off from Medjugoije tfould arouse the normally passive industrial trade union members into making demands for more freedom. Franc Šetinc, the communist, leader in heavily Catholic Slovenia. has vvarned the bishops and clergy that "Yugoslavia vvas not Poland." And in a public statement to Church authorities he cautions them not to imitate' their Polish counterparts. Along vvith the avvakened religious fervor has come farmer demands for higher prices and access to the same supplies given the inefficicnt and near-bankrupt state farms. So the coiintryside seethes and bubbles. Just as worrying to Mr. Krajger and his colleagues is the fear that the Soviets may use the religious resurgence as an excuse toinvade the country, the Economist says. While Yugoslavia is a communist state, it is not controlled directly by Moscovv. Hard-line attitude Another irritant is a nevv hard-line attitude adopted by the bishops. They have refused to condemn the reported Med-jugorjie apparition, vvhile the Bishop of Mostar says the event may have taken plače but it has not been proved. Almost ovemight the Catholic Church has become ex-tremely popular in Yugoslavia, even among members of the state-dominated Orthodox Church. Retuming visitors assert that weekday Masses in many areas no longer are sparsely attended. and young people are flocking to attend the many services held acioss tbe country to honor the Blessed Virgin Marv. Teenagers often predominate in the throngs descending on Medjugoijie, the unofficia] shrine novv ringed by the para-military to keep the kneeling, praying crovvds from the hillside vvhere Mary is said to have made several appearances during a tvvo-vveek period late this summer. The steadfastness of the children, aged eight to 16, has .made a deep impression on many Yugoslavians. Despite heavy cross-questioning and constant ridicule, they have stuck to their story that Mary appeared in a pooi of light, vvearing a long grey dress and vvhite cloak. Over her head vvas a vvreath of stars. • John Phillips is editor of Farm and Country magazine Ljubljanski nadškof prezvišeni dr. Alojzij Šuštar, metropolit Slovenije, na obisku med Slovenci v Torontu. Novomašnik Lojze Podgrajšek, D.J. Dne 20. septembra je imel pri fari Marije Pomsff&ji g Torontu ponovitev nove maše, katero je prvič daroval julija v Sloveniji pri Sv. Kunigundi na Pohorju, jezuit č.g. Lojze Podgrajšek. Farna cerkev je bila ob tej priliki nabito polna,da bi s svojo udeležbo izrazila veselje nad dejstvom, da je slovenski narod ponovno podaril novega služabnika v službo Cerkve v času, ko so ti poklici tako redki. Po maši mu je številna mladina pod vodstvom Mladinskega kluba in s pomočjo Katoliške ženske zveze priredila nadvse prisrčen sprejem v cerkveni dvorani. Na tem sprejemu, kakor tudi ob koncu slovesnosti v cerkvi, je novomašnika presenetila mladina z nekaj lepimi pesmimi v slovenskem jeziku, katere je to mladino naučil v zadnjih letih g. Lojze sam. Pri naši maši sami pa mu je lepo pel ceerkveni pevski zbor. SL0VENSK0-KANADSKI SVET vabi vse Slovence in Slovenke na KULTURNO AKADEMIJO 25. oktobra 1981. ob 5 uri popoldne v slovenski cerkveni dvorani na Manning ulici v Torontu, - POSVEČENO SPOMINU 29. OKT. 1918; - ko se je slovenski narod otresel več stoletne sužnosti in izjavil, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. NA SPOREDU: recitacije in deklamacije, pevske točke ter SPOMINSKI GOVOR SLOVENSKEGA PISATELJA G. MIRKA JAV0RNIKA Iz Washingtona D.C. — USA. Prostovoljni prispevki — po akademiji okrepčila in prigrizek posebni prostor rezerviran za narodne noše vsi vljudno vabljeni ____Slovensko-kanadski svet Novomašnik Lojze Podgrajšek, D. J. Mladinski klub se je s to prireditvijo želel izkazati hvaležnega č.g. Lojzetu za njegovo zanimanje pri farnem mladinskem odseku, pri katerem je kljub zaposlenosti pri težkih študijah zadnjih par let zelo navdušeno sodeloval. Slovenci v Torontu želimo mlademu novomašniku veliko božjega blagoslova pri opravljanju njegovega plemenitega in vzvišenega poklica. C.g. Podgrajšek bo ostal še kako leto v Torontu, da bo nadaljeval svoje redov-niške študije, nato pa namerava iti v misijone v daljno Zambijo. Novice iz Slovenije Po Prosveti iz Chicaga, glasila SNPJ.in po Rodni grudi iz Ljubljane je razvidno, da je bil letošnji izseljeniški piknik v Skofji Loki porazno slabo obiskan. Izgleda, da so se izseljenci končno le zavedli, da kombinacija proslave dneva borcev z govori slavljenja socializma z njihovim piknikom ne gre dobro skupaj. Po Naših Novinah iz Toronta tudi vidimo po članku Petar Kur-ticaiz SFRJ, da gre borba proti veri vedno bolj na ostrino. Cerkev je kriva vseh mogočih in nemogočih zločinov od srednjega veka naprej. V Zagrebu, - po poročilih gornjega pisca, so duhovniki za časa inkvizicije ali dali zažgati ali drugače umoriti 7000 (sedem tisoč) lepih deklet in žena ker niso hotele spati z njimi. Kot je znano je inkvizicija, ki je bila med drugim državna ustanova, dala pomoriti kot nevernike in čarovnice v teku dvesto in več let približno deset '\Dr.lng.Agr. Janez Gostinčar Kar verjeti nismo mogli novici, da je nenadoma umrl 12. julija t.l. v Barceloni (Španija) g. Janez Gostinčar. Na vsakogar, ki se je srečal z njim v življenju, je "Johny" napravil dober vtis. Bil je široko razgledan, zaveden Slovenec, skrben mož in oče ter dober prijatelj. Rodil se je 1. avgusta 1924. v Dolu pri Ljubljani. Ko so Nemci zasedli njegov rojstni kraj, se je umaknil v Ljubljano, kjer je maturiral na realni gimnaziji. Stanoval je v Marjanišču, odkoder so ga Italijani odvlekli 1. 1942 v koncentracijsko taborišče Gonars. Poleg študija, je bil tudi zelo delaven v katoliških organizazijah: Marijina kongregacija, Slovenska Dijaška Zveza in pozneje Akademski Klub Straža. Rad je tudi igral na odru ali pa recitiral pri raznih prireditvah. Prof. Jože Peterlin in Dr. Ehrlich sta imela na "Johnija" v tistih težkih letih slovenske zgodovine močan vpliv. Leta 1943 se je pridružil slovenskim Domobrancem in se z njimi umaknil ob koncu vojne na Koroško. On, ki vodi naša pota, mu je prizanesel, da ni bil vrnjen iz Vetrinja in bil pobit z več tisoč drugimi, ki so končali svojo življenjsko pot v Teharjih ali pa v Kočevskem rogu. tisoč žrtev in to po celi srednji in zapadni Europi. Napadi proti pokojnemu hrvaškemu nadškofu dr. A. Stepinču se nadaljujejo in so oblastniki v njihovi primitivnosti zopet v letu 1945/46. Slovenske škofe kličejo kot kake navadne kaplane na versko komisijo na poročanja in se morajo zagovarjati za vsako malenkost. Slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. A. Šuštarja so klicali v urade radi obiska pri izseljencih v Parizu. V Naših Novinah tudi beremo, da je dr. A. Šuštar ob obisku Amerike obiskal konzulate SFRJ v Toronto, Cleveland in Washington. Ako mu bo to kaj pomagalo, da ne bo klican na komisijo v Ljubljani, je težko reči. POROČEVALEC • Dr. Rudolf Cuješ, znani „za-drugar" in univerzitetni profesor v \ntigonishu — N.S. na St. Fran-cis Xavier univerzi je od 20—28 sept. letos na mednarodni konferenci zadružnih ved v Nemčiji v Frankfurtu in Mar-burgu/Lahn. V jeseni 1945 je odšel v Italijo, kjer je upal, da bo lahko nadaljeval svoje študije. Ta želja se mu je uresničila, ko so Spanci sprejeli nad 100 študentov izza "Zeležne zavese", da so mogli študirati na Madridski Univerzi. "Johny" se je ves posvetil študiju: s svojo pridnostjo in močno voljo je dosegel, da je postal Ing. Agronomije in pozneje še doktor Agronomije. Po končanih študijah je nastopil službo v Barceloni in je ostal pri istem podjetju do svoje smrti. Zaradi pridnosti in sposobnosti ter razumevanja do sočloveka je bil povsod zelo spoštovan; po nekaj letih je postal direktor podjetja. V Barceloni se je tudi poročil in si ustvaril svoj dom. "Johny" je bil tudi med prvimi, ki je podpisal "Slovensko Izjavo"; bil je vedno zagovornik samostojne slovenske države ter reden naročnik našega lista. "Johny"! Hvala za tvoj vzgledi Počivaj v miru nam pa izprosi ! Poletje je čas obiskov in počit-; nic. Napori vsakdanjega dela j kličejo po spremembah, da se ! sprosti duh in telo. V veselem '"pričakovanju mineva čas, dokler ne stisnemo rok sorodnikov ali prijateljev. Tako naši dnevi zadobe nov smisel in pomen. Tako posebno razpoloženje je vladalo letos med Slovenci v Torontu v času visokega obiska prevzvišneganadškofa — slovenskega vladiko — ki je stopil na Kanadska tla v četrtek 27. avgusta v spremstvu č-g- Jojšta Martelanca. V Torontu so ga pričakovali bratrance Ivan Zakrajšek z ženo Angelco, sestrična Marija Zupančič z dsružino ter vsiverni Slovenci, ki se zbirajo pri cerkvah Marije Pomagaj in Marije Brezmadežne. Čeprav je bil navaden delavnik, so ljudje napolnili cerkev in dvorano pri Mariji Pomagaj, kjer se je naprej ustavil častiti gost. Med sveto mašo nas je g. nadškof prav po domače pozdravil. Župnijska skupnost je potrem pripravila slovesen sprejem v dvorani, kjer so nadškofa pozdravili zastopniki cerkvenih organizacij. Prvo srečanje so okrasile še slovenske narodne noše in lepo petje cerkvenega zbora. Prevzvišeni nadškof je v kratkem nagooru izjavil, da prihaja k Slovencem v Kanado kot prijatelj, vrhovni duhovni oče, ki si štetje v dolžnost skrbeti za svojo duhovno družino in jim posredovati pozdrav domovine. Iskren pozdrav in domače škofove besede smo si vtisnili v trajen spomin. Spoznali smo milost, da bomo vstrajali na poti, iraJen spomin, spoznan smo v ki si jo Ti tako polno živel. Hudo prevzvišenem škofu Suštarrju prizadeti družini naše iskreno človeka visoke izobrazbe in sožalje. človeškega dostovanjstva, moža s Slovenski vladika, ljubljanski nadškof prezvišeni dr. A. Šuštar ob sprejemu v New Toronto. plemenitim srcem in tisto sveto iskrenostjo in zvestobo, ki prinaša ljudem svobodo srca in duha. Prišel je k nam kot nam enak. Kot zvesti otroci slovenske Cerkve smo se zbrali okrog svojega očeta, da soi naberemo poguma in žive vere po njegovem zgledu. V dsolgi vrsti smo čakali, da stisnemo blagoslovljene roke v pozdrav. Za vsakega je bila domača beseda, prijazen nasmeh, za vso skupnost pa izreden praznik. S prevz-višenim nas je obiskala domovina. Potem so sledili dnevi novihj srečanj: v Nevv Torontu pri Marijf Brezmadežni, Hamiltonu ln okolici, v Montrealu iri Winnipegu. V nedeljo 30. avgusta smo na Slovenskem letovišču skupno z g. nadškofom praznovali Baragov dan. Kljub nestalnemu vremenu sno se brali pri kapelici Marije Pomagaj k jutranju sveti maši, da počastimo spomin škofa Barage in skupno molimo za njegovo beatifikacijo. Iz škofove pridige izstopa misel o službi Bogu. Svetniški Baraga je živel po geslu "Le eno je potrebno" — služiti Bogu in duše reševati. Msgr. dr. Alojzij Šuštar je Baragov rojak. Pri istem Krstnem kamnu, kjer je Baraga postal božji otrok, je krstna voda oblila obraz sedanjega ljubljanskega nadškofa. Ko je po dolgih letih bivanja izven SLovenije božja Previdenost poklicala sina sončne Dolenjske iz trebanjske fare na prestol ljubljanskih škofov, si je ta ob posvečenju izbral geslo "Božjo voljo spolnjevati" — slediti predniku Baragi v njegovih stopinjah. Duše kličejo po osvežilni vodi božjih resnic. Pri popoldanski slovesnosti ob Baragovem kipu spet slišimo besede o molitvi: za vse potrebe slovenske in vesoljne Cerkve, za vse ki iščejo hote ali nehote Boga, za vse, ki Ga zavračajo in nočejo sprejeti. V zahvali za dar vere je povezana nam vsem še skrb za ohranitev dn širjenje božjega nauka. Ljubezen pa nas vse združuje. Verno ljudstvo doma in po svetu je upanje Cerkve. V zdravi in živi cerkveni skupnosti je poroštvo naše bodočnosti. Prevzvišeni g. nadškof in naš vladika! Hvala za dragoceni obisk. Naj vaše očetovske besede najdejo pot v naše dni, da bomo po vašem zgledu skušali vedno božjo voljo izpolnjevati, da bomo tako ostali zvesti Bogu in narodu. Anica Resnik. Pabltaked monthly by Slovenian National Federation of Canada M« Eaclld Ave:. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA Ishaja prvega v Letna narof nlna tnala: Za ZDA la Kanade $1*.-, <• Argentina ta.- pesov. sa Brasiitjo I se- kr »etrov, sa Anglijo S«.- UHngev. ta Avstrijo in ilUngov. ta Avstralijo ».» avstr. I, ta Italijo in Trst MM,- Ur. ta Francijo 1SM.-frankov Za podpisane Članke odgovarja ptaec. NI mjnn, da M se avtorjeva tuširanja tnerals skladali v celoti t m taljenjem urednMtva In itdajatelja. Cena ta letalsko poito po predhodnem dogovara. G. Stane Pleško, predsednik organizacije „Tabor" govori o priliki romanja pri slovenskem križu v Midlandu. Naše romanje k slovenskemu križu v Midlandu V nedeljo 12. septembra letos so stotine naših rojakov poromali k slovenskemu križu v Midland, h križu, ki so ga postavili preživeli domobranci v spomin žrtvam komunistične revolucije v času sovražne okupacije in tudi v spomin drugim žrtvam druge svetovne vojne. Predsednik društva Tabor g. Stane Pleško je pri križu spregovoril naslednje besede, njim, ki so padli v spomin, nam pa v opomin in opozorilo. Uredništvo. Dragi slovenski romarji! , ,. , a poklicev ni- vse zato, ker smo Se nikoli se mi ni zdelo, da ima sami zavrgli načela, ki so. temelj beseda romar za nas Slovence miru in sreče: misel na božjo tako velik pomen. 40 let je že, bližino in iskrena evangeljska odkar je naš narod postal narod ljubezen med brati. Ze zdavnaj romarjev. Ob tej besedi navadno nas nič več ne zaboli srce ob misli, mislimo na pot h kakšni božjepot- če so drugi trpelijin umirali; ne ni cerkvi, kjer prosimo božjega ali prizadene nas dejstvo, da so Marijinega varstva, ali pa se mnogi še vedno preganjani in zahvaljujemo za prejete milosti, blateni zaradi pravice. Gledamo Ze od nekdaj so bila romanja, ali samo še nase, večina od nas ima bi vsaj morala biti, združena z vse, kar nam srce poželi, samo-manjšimi ali večjimi žrtvami, ljubno pestujemo vsak svoj prav Ker je trpljenje j in žrtev tako in iščemo napake drugih, nimamo viden delež našega človeka od pa srčne kulture in ljubezni, začetka druge vojne, mislim, da ^m na. pm wm mm mm mm wm mm m ni preveč, če tudi druge poti I imenujem romanja. Tako so Go- | renjci in Štajerci že prve mesece | vojne romali v taborišča ali . izgnanstvo, ker so bili Slovenci; J Dolenjci, Notranjci in Belokranjci I so v množicah romali v internaci- | jo, ker so hoteli živeti po božjih in | človeških zakonih, ne pa v senci ■ srpa in kladiva. In koliko naših J bratov in sestra je moralo v temno * noč, od koder se niso nikoli več I vrnili! Kot ena sama velika | družina smo maja 1945 odhajali | čez Ljubelj, temu pa je sledilo tisto najbolj žalostno romanje našega naroda — prisilna vrnitev slovenskih fantov, mož in deklet v roke komunistom in v smrt. Tudi mi vsako leto romamo sem k cerkvi kanadskih mučencev, da se spominjamo naše bolečine. Pri vseh teh romanjih ni cerkve ne katere je dostikrat najmanj tam, kjer ima vsak svoj prav. Dragi rojaki, to že ni več tista pot, na katero smo stopili, ko je bila sila! Treba bo potegniti noge iz močvirja modernega časa. Na tem našem romanju moramo stopiti nazaj na trdna tla odpovedi in poštenosti. Tam bomo spet srečali vzore naših mladih let, ki nas s svojo žrtvijo še prav posebno uče, kaj je prav. Ob tem vprašanju: kaj je prav?, ali, kdo je imel prav? — se nujno vračamo nazaj, ker nikjer drugje ni odgovora. V času pred zimo bo 40 let, kar so začeli padati tisti prvi, ki nad seboj niso imeli drugega kot to, da so hoteli na svoji zemlji mirno in pošteno živeti. Tisti, ki so učili drugačen red, so jim to šteli za zločin ter jih obsojali na mnenje in smrt. Mučiti in ubiti človeka samo zato, ker drugače misli kot jaz, ali zato da mi ne bo mogel očitati, da nimam prav, je največji greh pa naj svet to prizna ali ne. In ubijali- so jih za prazen nič, samo zato da so prišli na oblast. Pa poglejmo na drugo stran, kjer so tisti, za katere svet pravi, da so bili na pravi poti. Našli bomo pijance, norce in samomorilce. Ti so najbolj jasen odgovor na vprašanje: kdo je imel prav? Kdor tega ne razume, je s pametjo skregan. Pa so le tudi med nami, ki pozabljajo na te žrtve. Niti ni več časa za kratko misel nanje, da o kakšnem delu ali majhni žrtvi sploh ne zgubljam besed. Koliko jih je, ki bi danes morali biti tu, pa imajo na desetine izgovorov, zakaj ne morejo priti. . . Naši bratje pa so imeli čas dati svoja mlada življenja, morda s tiho solzo v očeh, a trdno prepričani, da bo iz te nedolžno prelite krv zrasla lepša bodočnost. Zdramimo se že vendar, dokler je še čas! Preberimo imena na teh kamnih in pomislimo, kaj pomenijo. Za temi imeni so pokopani vzori in zdrobljeni upi, so ugasle oči in prestreljena srca. Ti. ne morejo govoriti, zato moramo o njihovi žrtvi govoriti mi, ali pa bodo spregovorili kamni. Ne delajmo si nobenih utvar, da se bo že nekako uredilo. Družba, kjer hudobija zmaguje največ zato, ker se večini ne zdi vredno braniti pravico, gre nasproti hudim viharjem. Morda jih mi ne bomo vdrugič doživeli, bodo jih pa naši otroci. Takrat bodo spet s krvjo pisana imena, druga kot so na kamnih pred nami, toda pomen bo isti, s to razliko morda, da ne bo nikogar, ki bo h kakemu znamenju romal v njihov spomin. Mislimo na to možnost, ko nam je dobro in učimo se od tistih, ki so vse žrtvovali za druge. Slava vsem, katerim beseda Bog ni bila prazna beseda, zato so imeli moč, da so v božjem strahu živeli, ob času preizkušnje pa našli pogum, da so za vero in narod umrli. Velika je bila žrtev, gotovo največ, kar bo slovenski narod v večnosti mogel položiti pred prestol Vsemogočnega, a če te žrtve ne cenimo, tudi lepše bodočnosti ne bomo dočakali. Slava jim! • Torontski,,Fantje" vasovali v Clevelandu. Veseli in navdušeni smo 12. septembra letos pohiteli v Cleveland na skupni jesenski kohcert s tamkajšnjimi,,Fanti". Zakaj pa bi ne bili veseli in dobre volje, saj je bil lep sončen dan. Slovenski narodni dom na St. Claire ulici je bil premajhen za ta večer. Posebno svečanost je nudil visoki obisk, kot sta osebnosti clevelandskega škofa Anthony Pilla in slovenskega priljubljenega senatorja g. Frank J. Lauscheta. Z obiskom teh dveh se je važnost koncerta še povečala. V prvem odmoru je prišel v dvorano v spremstvu cleveland-ske duhovščine ljubljanski nadškof in slovenski vladika dr. Alojzij Šuštar. Njegov nenaden prihod je povzročil,da je navdušenje v dvorani doseglo svoj višek. Torontski ,,Fantje" so mu zapeli tisto lepo Tomčevo „Mi smo Dolenci,hej'. Ker nas je kar polovico pevcev Dolenjcev, smo lahko, tudi zategnili malo bolj po dolenjsko. Poslušalci so z velikem navdušenjem sprejemali pesem za pesmijo. Ob zaključku koncerta smo zapeli dve pesmi skupno, -torontski in clevelandski »Fantje". Clevelandskim fantom velja naša prisrčna zahvala za povabilo, vso skrb in »postrežbo". Upamo in želimo, da bi prišlo bodoče še večkrat do takega lepega in veselega srečanja, da bi doživeli še več takih skupnih sončnih slovenskih dni! Pozdravljamo vse — »Fantje na vasi" - iz Toronta. • Prisrčna voščila naše uprave in uredništva ge. Karolini Rak k njeni 90-letnici, ki jo bo praznovala 13. oktobra letos. Kdorkoli jo pozna, ne more verjeti tej številki, saj je tako mladostna in čila, ko se vendar tako gibčno suče po vrtu in kuhinji. Rodila se je v družini Hujan v Zgornjem Kašlju pri Devici Mariji v Polju, kjer je oče — za družine voljo —, moral poleg kmetovanja delati še v tovarni. Poročila se je z železniškim uslužbencem in se preselila v Vevče, kje je imela v srečnem zakonu pet otrok: Vinka, Anico — poročeno Zumer, pokojnega Ivana, zdravnika Maksa v Clevelandu ter najmlajšega Mirota, navdušenega lovca in poznanega zlatarja v Torontu. 1945 je s štirirSi otroci nastopila pot begunstva in ko so bili vsi na varnem, odšla spet nazaj k možu in najmlajšemu sinu. Po možefh smrti pa se je dokončno preselila k hčerki Anici, poročeni Zumer v Torontu. Slavljenki, ki se pridno vrti po vrtu in kuhinji, mnogo bere in posluša radio in televizijo, želimo še polno številnih let udarnosti in razgibanosti in radi razglasimo njen predpis za dolgo življenje: bodi aktiven in vzdrži se prepirov, ne kadi in drži se vstran od kozarca, kolikor se da! Na mnoga leta, vam kličem, gospa Karla! S.D. NA AMERIŠKIH BREZJAH V LEMONTU Berwyn, 11. septembra 1981 V četrtek 3. septembra smo imeli čast pozdraviti na ameriških Brezjah v Lemontu ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Ob sedmih zvečer je imel, v samostanski cerkvi Marije Pomagaj slovesno sv. mašo za slovenske rojake iz Chicaga, Joliaeta in okolice. Pred mašo so ga v cerkvi pozdravili učenci slovenskih sobotnih šol iz Jolieta in Chicaga. V svojem pozdravu so mu izrekli dobrodošlico ter mu želeli, da bi se dobro počutil med nami ter odnesel lepe spomine na njegov obisk v Lemontu. Slovesnost škofove maše je zelo povzdignil s svojim petjem-zbor "Slovenska pesem" ki je na ta način predstavljal čikaško in jolietsko slovensko skupnost. Pevovodja tega zbora p.dr. Vendelin Spendov je izbral pesmi tdko, da so pri nekaterih mogli sodelovati navzoči rojaki. V spomin nato mašo nam je prezvišeni po maši razdelil spominske podobice ki so bile izdane ob priliki njegovega škofovskega posvečenja 13. aprila 1980 v Ljubljani Ludvik Jelene t/4vr£ meoČA/tMo! ?oDP#ir€ m ust/ 1+ Canada Post Postes Canada Bilo oltarja, vse to pa nadomešča velika žrtev, dostikrat največja žrtev darovanje življenja. Prav je, če naj tej dolgi poti včasih malo počijemo, si izprašamo vest in pogledamo, kje smo. Ali smo še na pravi poti, ali pa smo morda zašli? Opazili bomo, da jih že veliko manjka: nekateri so legli k počitku, nekateri pa so opešali, ne od truda ali starosti, ampak zato, ker se nam predobro godi. V izobilju človek nerad misli na težke čase, šele trpljenje ga spravi na kolena in približa Bogu. Ker nam je misel na preteklost dostikrat odveč in nevšečna, pozabljamo na tiste tisoče naših bratov in prijateljev, ki so v borbi med Dobrim in Zlom, med Bogom in Satanom, darovali svoja življenja. Mnogi naši otroci ne vedo niti tega, zakaj smo zapustili dom, še manj, za kako velike dobrine in vzvišene ideje se je bil naš boj. Zato ni čudno, da mnogi zahajajo na nevarna pota. Ne vprašujmo, zakaj?, tudi ne: kdo je temu kriv? Nismo jim znali dopovedati, da smo biti včasih doma veliko bolj revni in dostikrat lačni, zato pa veliko srečnejši in bolj zadovoljni. Majhni in preprosti lestvice moralnih vrednot nismo postavljali na glavo. To se je zgodilo šele tu, ko smo se otresli lagerskega prahu, se najedli belega kruha in je dolar mnogim postal Bog. Ne samo po naših družjnah, tudi v cerkvi je vedno manj govora o molitvi in žrtvah, zato je človeška družba in tudi naša slovenska družina po svetu vsak dan bolj mrzla in prazna. Vidimo, da je v svetu marsikaj narobe, a rešitev prepuščamo drugim, namesto da bi začeli pri sebi: želimo si dobrih duhovnikov I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I lil za je steg njeno skoraj 3 leta. Ni vas treba spomniti, da skoraj vse stane danes dosti več kot pa je stalo pred 3 leti, — ob času zadnjega zvišanja poštnih cen. Toda, predstavljate so lahko, za koliko se je dvignila cena upravljanja poštnega sistema, ki služi . drugi največji državi na svetu. Cene upravljanja in nabava petrolejških olj za ogromni prevozniški sistem, cene neobhodno potrebnih strojev in cene delavne sile so se zelo dvignile. Navzlic našim najboljšim prizadevanjem, so ti skupni povzročitelji teh zvišanih delovnih stroškov pripeljali Kanadski Poštni urad do točke, da isti nima več zadostnih denarnih sredstev, potrebnih za postopni in važni korak, podvzet za izboljšanje uslužnosti. J Nekaj korakov, ki jih nameravamo storiti so: predstaviti bolj natančno kvalitetno nadzorstvo vodeno v bolj enakomerne instalne poštne uslužnosti znotraj Kanade. Ponovna raztegnitev ni več mogoča. Vpostaviti novi način uslužnost — vodenja, ki bo izboljšal zaupanje v isto. Razširiti dostavo pošte v mnogih krajih in nuditi bolj popoljne uslužnosti. Povečanje že obstoječe posebnih poštnih uslužnosti kot so „Priority Post, Special Delivery in Electronic Mail". Podvzetje pravilnih ukrepov. V kratkem bo postala kanadska Pošta („Canada Post") ljudska korporacija, ki bo imela svobodo delovanja kot bolj odgovorno in bolj uspešno podjetje in bo imela obstoječo možnost, da ne bo več podpirana roka vlade, ki bi še vedno zahtevala obtežitve davkoplačevalcev. Toda nobeno trgovsko podjetje ne more biti uspešno ali zdravo, če ne uvidi in ne pripozna in ne osvoji ekonomskih možnosti, v katerih mora delovati. Trenutne možnosti so take, da obstoječe poštne cene ne odsevajo višine stroškov, ki bi zadostili uspešnemu delovanju kanadskih poštnih uslužnosto, tako kot bi to bilo pričakovati. Prav zaradi tega Kanadska Pošta načrtuje vpostavitev novih poštnih cen kmalu v novem letu. Nekaj teh načrtovanih cen lahko vidite v naslednji razpredelnici: Prvo razredna pisma v Kanadi Prvo razredna pisma v U.S.A. Zavojna pošta v istem kraju Prvo razredna zavojna pošta od Montreala do Vancouvera Special Delivery $1.- in prvorazredna pošta 0-30 gm 0-30 gm 1 kg 1 kg 30« 35\30p.«0 dmnvr- OO^ loMkij 7 :-30 p.m '-fžioeiMmme • drT/Vdl of YOU DO-.. tHAt MAKS Me WAflT "to wiStt You Your ttAPPiesr BiRfHOAV eveR- OtS/tLjJr) .CAMAD/AfJ 'Steve Čestitke Jept-iSBl VitLctcr ' a SVOJCI m Co uth€ih jubileju, bt Lahs l>c-nc?i*>fn ot.rt.i Ka. tadv<2 J")"- (icLcjoUing^ jpoirtvovalnij(L in jibičh«ja. cialn. JA. slo v d n. <• s S ISate run S/ Stihi po stal j L T 3c>0 Si sf lj< nj s Ki s pume n i lč o'«f 2!V! Sc HA mnojti Jt/ftu Cv m v s pes na Uta.! Vsf naiboljc 60. Rojstni lian «£>D Jfcuui Jni-^jevn ČT J\tU)i l'Uo i ^ t JicUt Mijo t^esnt 'Ml- KIti Gongratclationa to lir. ItenJro nt-$»lOC l SJ^' ' st^V'....... Sil TDMT VASHIHGTO* DC 9 09-23 09I3P EST / PMS V1AOIM1R MAUKO ČARE 0F J0SEPH K1RSCHBAU1 POST OFFICE B0X T0R0HT0 DOMIRIOR CENTER 0R0NT0 ONT CAN BT ONGRAmATIONS ON Y0UR ACC0MPL TSHNENTS. BEST V.SHES FOR THE FUTURE CYRIt^ZEBOT OEOBOETOVN UNIVERSITV_ fi OABIIO BABIII SEP 28 IIJ2 EST CTA047 0E00IS5 28 FR TOGO OTTAVA ONT 28 1128 HR V MAUKO (PLS DEL) DEIY PD II IS BAY ST TORONTO ONT BT CONORATULATIONS on your sixtieth birthd«y and Y0|IR m«ny ACHIEVEMFNTS SINCERE REORETS UNABLE TO ATTEND Y0UR TESTIMONIM B«N0||ET 800D HEALTH AND MUCH SUCCESS FOR MANY MORE YEARS TO COME HON STEVE PAPAR0SK1 MP BEST W!SHES I 1 ™ Teiecommunicalions ui FROM VERA a LOJZE GREGORIC from CHICAG 0 - USA. G. Ivan Boyko i. podpredsednik etnične tiskovne zveze za Ontario poklanja na banketu z go. Mario Brodzki, tajnico, darilo predsedniku g. V. Mauku za 60-letnico. posvetilom za 60-letnico, v katero so se vpisali (z različnimi posvetili) vsi udeleženci slavnostne večerje. Torontska občina mu je poklonila posebno samovez-nico. Dobil je več spominskih diplom ter posebno novo „starin-ske oblike" švicarsko žepno uro (darilo družine g. Janka Kokola —). V imenu mladincev je spregovoril g. Andrej Pahulje in v angleščini in slovenščini povedal, kaj o slavljencu čutijo mlajši v Torontu! — — In še in še! Urednik nas je prosil, da vsem darovalcem na tem mestu izrečemo njegovo prisrčno zahvalo! To na tem mestu radi storimo. E.B. CP TELEGRAM - 1981.26.9.-5 P.M. DEAR VLADIMIR - RE6RET THAT I CANNOT JOIN Y0U a Y0UR FRIENDS AT THE TESTIMONIAL BANOUET. - VVISHING Y0U ALL THE BEST ON Y0UR 60-AT BIRTHDAY , DONT THINK A90UT SLOVVINj DOWN rY0U ARE TO VALUABLE FOR THOSE OF US WHO ARE BELIVING IN A MULTICULTURAL CANADA,-HOPE 10 SEE Y0U UP ONI THli WAY MORE OFTEN IN THE FUTURE - Y0URS, FRANK OBLJUBEK - PRESIDENT OF THILNDERBAY _MULTICULTURAL ASSOCIATION_ MR, Vladimir MAUKO , 1115. Bay S*\ TORONTO, M5S <213 . MR VLADIMIR MAUKO, PRES., ETHNIC PRESS ASSOC. OF ONT., C/0 MR IVAN 90YK0 12 KENSDALE 8LVD., APT 205 TORONTO ONT PHONE 259-2993 EMF544 LA3A0TT TX BT SEPT 25/81 VARMEST CONGRATULATIONS + WISHES OF CONTINUING GOOD HEALTH ANI HAPPY LIFE TO Y0U AND MRS MAUKO. H0N0URA8LE CHARLES CACCIA ^^ ^1 k «/*< f* ^ /C V jf^f EPtrtf MAYYOU HAVE A BLESSED B/RTf/D/1V O T-rfriL//) IMcommunications 'Ms ■.S CJA5 9 o-o ^rfl TELTEX TOR o \ CANADA LEADER OF THE OPPOSITION - CHEF DE LOPPOSITION Ottawa, K1A 0A6 Dear Mr. Mauko, It gives me great pleasure and honour to extend my heartfelt congratulations to you on the occasion of your 60th anniversary. Tonight's tribute is sin obvious indication of the high esteem in which you are held by your colleagues and friends. Your many years of coiranitment to your work as Publisher and Editor of "Slovenska Drsava" and as President of the Ethnic Press Association of Ontario, as well as your dedication in fostering your Slovenian heritage as a Member of the Ontario Council on Multicuituralism and Citizenship have indeed earned you the respect and admiration of many fellow Canadians. Please accept my very best personal wishes for many more years of health, happiness and continued success. Yours sincerely. Mr. Vladimir Mauko, President, Ethnic Press Association of Ontario, 1115 Bay Street, Toronto, Ontario. M5S 2B3 1*1 Minister of State Multicuituralism Ministre d'£tat Multiculturalisme September 24, 1981 Ottawa K1A 0M5 Ottawa K1A 0M5 Mr. Ivan Boyko First Vice President Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 Dear Mr. Boyko: I deeply regret that prior obligations prevent my joining you and your colleagues of the Ethnic Press Association of Ontario, and the Slovenian National Federation, in honoring Mr. Vladimir Mauko on his sixtieth birthday on September 27, 19 81, in Toronto. Hovever, as Minister of State for Multicuituralism, I would like to take this opportunity to congratulate Mr. Mauko on his long and distinguished service to Canada as newspaperman and community leader. As editor of "Slovenska Država," President of the Ethnic Press Association of Ontario and a former president of the Slovenian National Federation, he has served the ethnocultural coiranunity well. He has, in fact, served ali of Canada well by keeping his readers and association members well informed of Canadian policies and developments, and encouraging them to work together as a strong, contributing portion of Canadian society. To ali of you, and especially Mr. Vladimir Mauko, I wish continuing success and satisfaction for many years to ,cone. Yours sin96rely, Jim Fleming Canada ■ Ministre Minister 1 t 1 Emploietlmrmigration EmploymentanO Immigration Mr. Ivan Boyko First Vice-President Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street TORONTO, Ontario M5S 2B3 Dear Mr. Boyko: SEP 1 8138T Thank you for your recent letter and, in particular, the kind invitation to attend a testimonial banquet in honour of Mr. Vladimir Mauko. Unfortunately, I am unable to accept because of a previously arranged and official visit to Southeast Asia. Hovrever, 6ven though I will be out of the country on the 27th,Jplease convey my congratulations and best wishes to Mr. Mauko as he oelebrates the begining - and end - of another decade1 Once again, th< nk you for including me as a guest. Yours sincerely, Lloyd Axworthy. 305. rue Rideau Ottawa (Ontano) K1A0J9 305 Rideau Street Ottavva. Ontario K1A0J9 f ONTARIO THE COMMERCIAL REGISTRATION APPEAl TRIBUNAL OFFICE OF THE CHAIRMAN October 2nd, 1981 Mr. Vladimir Mauko * President 1 Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 . ' Dear Mr. Mauko: I did want to record for.Tjally my congratulations on the recognition coming to you by members of the Ethnic Press Association the Slovenian National Federation, and the many who joined personally. With warm personal regards. Yours sincerely, Minister of ndustry and rourism September 27, 1981 Hearst Block Queen's Park Toronto. Ontaric -< M7A 2E2 i 416/965-1617 i ' 1 Mr. Ivan Boyko First Vice-President Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 Dear I sincerely regret that I cannot join you this evening in paying tribute to Vladimir Mauko on the occasion of his 60th birthday. Mr. Mauko's continued dedication to the ethnic press and multicuituralism for more than 30 years is an outstanding example of the contribution which those from other lands make to our Canadian mosiac. The long relationship which the Grossman family has enjoyed with Mr. Mauko is one which we greatly cherish. I would be most appreciative if you would extend to Vladitair Mauko my congratulations and warmest wishes for happiness and fulfilment in the years ahead. Yours višry truly, Yaremk<5, Q.C. Chairman. Oi tlu oooaoian of tho mltbratitn of your Itth Hrthiat mi in rrauful rooofiition of «our outttandi^ omtHlnnim to fnr-mmmmity, our provinci mi our oomtry, tka pooplo -mi O* Covomtont ef Ontario Join in hcmuring 1 V L i P I H I r hMitliar oni Hiter of "AommIu Dramo': Kriotiinf Healn and PrfUmt for tho put tip hi par, of the Ethnic frot$ Mooiation of Ontario; formor frooidont and imtl| taaratary of tlu Canada Bthnio /tiaratim, yow kav, oontriiutoi iamaaourobli ttrongthming tov aiopui lani i>, pnvtUo tolormot, miarotaniing mi lamf amonf our paopl, t aro batic to tht aivanomant and futurm of Canaia. nit omtributum to our tooiott fcu bom ttill /rtM •rrvine at Fratidmt of tht Sloomian Cmaiia,i rtiaration, fUrinf dooplv of pour tim oni mm to fvlfill tho noti, of ftllm mmbart mi to fottarint tki ptrpoaation of thair bol oval ouLtural Htritagt. Todat, tour mhiovommu ttand at a mat intaprit), oomd butinot• atptrtit, mi tni objmtio* JonrnaLim. aura of pour vitim, oemmitmmt to ratpanaibIt Jt it vith pratituin that J acprtf to pou ay mil aonpratulation, on thit happy oooaaim oni ooorp pooi uitti for omtinuad tmooot and fulfiimml tli tho iapt of pour Uf*. Btptatbar jr, 1111 THE SENATE CANADA September 25, 1981. Mr. Vladimir Mauko, 148 Tamworth Road, willowdale, Ontario. M2N 2P5 Dear Mr. Mauko: I am pleased to have been invited to attend a testimonial dinner in your honour tonight,' but unfortunately due to a previous commitment I will be unable to be present on this occasion. May I join your many friends and admirers in expressing my best wishes and congratulations in being recognized tonight by the community at large for the significant contribution that you have made to the well being of the Ethnic Press and in the very important role you have plaved in the promotion of a Multicuitural Society in Canada. Best wishes also on your 69th Birthday. Sincerely,' , - Senator Peter Bosa Office of the Minister Ministry of Correctional Services September 22, 1981 Parllament Buildings Oueen'9 Park Toronto. Ontario M7A 1A2 416/965-5952 Mr. Ivan Boyko First Vice-President Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 Dear Mr. Boyko: Thank you for inviting me to join your many friends and colleagues at the Testimonial Banquet in honour of Mr. Vladimir Mauko on the occasion of his 60th birthdajc. I sincerely regret that due to a commitment made several months ago, I will be unable to attend. Mr. Mauko has lived a productive and laudatory 60 years. To appreciate his active life, one need only look at some of the numerous activities in which he became involved after he emigrated to Canada in 1948 from Slovenia. During his first year in Canada, he became - and has remained - the publisher and editor of "Slovenska Država". He was also a founding member of the highly acclaimed Ethnic Press Association of Ontario in 1950. Strongly committed to the principles honoured by this Association, Mr. Mauko has been on its Board of Directors ever since. He has been its President for eight of those thirty-one years. I think it is important to remember also that he was the former President of the Canadian Ethnic Press Federation as well as the Slovenian National Federation. I would like to add that Vladimir Mauko is also a stalwart member of the business community of Metropdditan Toronto. He has been the owner of the Tiroler House on Bay Street for some twelve years. Just in čase some of you have not been there, I think I should point out that Mr. Mauko's creativg energy has resulted in an excellent restaurant. It is well worth a visit. Again, I would like to express my warmest congratulations to Mr. Mauko on this joyous and auspicious occasion. I wish I could have been vith you tonight to give my greeting in person. I would like to take this opportunity to wish Mr. Mauko much health and happiness in your next 60 years. May you ali have a lovely evening.^ Hit^kindest personal regards, I am Yoiirs/ sincerely, th-vkin Yours/ sincereiy, -^mMUm Nicholas G. Leluk mm« - N Klrac Vlce-Preaident Eetmlc Prasa Federation o£ Ontario 12 Klnadale Blvd. Apt. 203 0TTAWA, Ontario September 2«, 1981. Toronto. Ontario Dear Mr. Boyko: Fev meabera of our ethnic preaa federation have nade a greater contribution to th. Ethnic Pre.. than Vladimir Mauko. I regret not bein« abl. to b. vith ethnic pr... friMd. in Toronto in honoring Vladimir. Hlahing you i happinea. and success. nj nore /ears of good health. rl«. DdJ.ck Public Affairs -Ethnic Relations Eap loya»nt and Imlgratlon Canada Ottam. Ontario. Minister Ministre Ministry of Culture and Recreation Ministere des Affaires culturelles et des Loisirs 6th floor 6e etage 77 Bloor Street West 77 ouest, rue 8loo Toronto. Ontario Toronto. Ontario M7A 2R9 M7A 2R9 (416) 965-8098 September 24, 1981 Mr. VladimiifMauko c/o Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 Dear Vladimir: On this wonderful occasion I would like to extend to you and your colleagues my sincerest best wishes. It is with regret that I cannot be with you this afternoon to join in this great tribute to your past work with the Ethnic Press Association of Ontario and your services to the people of Ontario'of ali origins, races and creeds. I wish you a happy 60th birthday and hope that the coming years will be as beneficial to you as you have been beneficial to ali of us who call ourselves Canadian and cherish our origins. I know I need not go into the great contributio; you have made to the cause of the Ethnic Press Media in thi3 Province - your colleagues are fully aware of this as you know. With best personal regards. Yours sincerely. t-. s /Pt- ^tčk The City of Toronto Arthur C. Eggleton Mayor , September 27, 1981. Mr. Vladimir Mauko, President, Ethnic Press Association Of Ontario. Dear Mr. Mauko: On the occasion of your 60th birthday, I would like to wish you another full year of health and prosperity. I am sorry that I cannot ioin you at your dinner this evening as I am attending a conference in Vancouver. City Hali, Toronto M5H 2N2, Canada. (416) 367 HOUSE OF COMMONS CAN AOA September 21, 1981 Mr. Ivan Boyko First Vice-President Ethnic Press Association of Ontario 1115 Bay Street Toronto, Ontario M5S 2B3 Dear Mr. Boyko: Thank you for your letter of September 1, 1981, concerning the testimonial banquet being held in honour of Mr. Vladimir Mauko. Unfortunately, I will be unable to attend this event, hovrever, I hope that Mr. Mauko will accept the enclosed certificate in commemofation of the event, and that you will pass on my very best wishes to him. Yours sincerely. JeSse P. Flis, M.P. | Parkdale-High Park Neobjektivna objektivnost Pred kratkim sem odkril dve knjigi, v katerih zapadni strokovnjaki ocenjujejo razmere v komunistični Jugoslaviji. Eno je napisala Stella Alexander pod naslovom "Church and state in Yugoslavia since 1945" (Cam-bridge University Press, 1979), drugo pa Sharon Zukin z naslovom "Beyond Mane and Tito. Theory and practice in Yugoslav socialism" (ista založba, 1975). Obe avtorici sta živeli nekaj časa v Jugoslaviji, Stella Alex-ander dobršen del v Ljubljani in Zagrebu, Zukin v glavnem v Beogradu. Obe sta imeli stike tudi z osebami, ki niso bile člani komunistične partije in obe podajata za osebo, ki ni bila v tesni zvezi z dogodki, dokaj objektvno sliko; prva, položaja ver v komunistični državi, druga pa toliko hvaljenega sistema samoupravljanja. Kljub temu pa je očitno, da komunistična propaganda ni ostala brez vpliva, posebno še, ker dokumentacije žrtev komunizma ali ne obstojajo ali pa so težko dostopne (Stella Alexander navaja v literaturi dela o Stepincu in Zalarjevo študijo Yugoslav Communism). Nekaj primerov: Stella Alexander piše o Rožmanu (str. 42): "Konservativec tako v politiki kot v cerkvi je bil blizu klerikalni stranki. Nanj j močno vplival dr. Ehrlich od teološke fakultete v Ljubljani, mož odločno anti-komunističnih pogledov in ustanovitelj skrajnega desnega krila študentov ske ga gibanja". Nikjer tudi ne omenja, da so komunisti podpirali naciste po napadu na Jugoslavijo, dokler ni Hitler napadel Sovjetske zveze. Vsekakor je morala postati nadležna režimu, s svojim raziskavanjem, ker so ji spomladi 1. 1972, ko je bila liberalizacija še na višku, odvzeli dovoljenje za nadaljevanje njenih raziskovanj in je zapustila Jugoslavijo. Sharon Zukin je preživela večino časa v Beogradu in je, poleg drugega, zbirala svoje podatke tudi z ozkim stikom z desetimi družinami v Beogradu (pet iz višjega in pet in nižjega sloja). Predvsem prikazuje razlike med teorijo komunističnega samoupravljanja in med praktično izvedbo. Med njenim slovstvom ni Zalarjeve študije. Tako je lažje mogla nasesti propagandi, ko piše: "Kljub temu je značilno, da so bili edino partizani med tako zvanimi branitelji Jugoslavije, ki so se vzdržali ropanja, posiljevanja in verskega klanja." (str. 236). Vse drugačne so seveda izkušnje oseb, ki so prevrat same doživele. Tako piše Ljubo Sire v uvodu knjigo "The Yugoslav Economy under Self-management" (New York: St. Martin's Press, 1979): "Druga sporna točka med nami (njegovo skupino odpora proti okupaciji) in komunisti je bila njihovo vztrajanje, da se nihče ne sme boriti proti zasedbenim nemškim in italijanskim četam, če ne pripada Osvobodilni Fronti, ki so jo obvladali komunisti. "Dekret" Osvobodilne Fronte decembra 1941 je določil, da bodo "likvidirali" vsakega takega borca in komunisti so pobijali vse potencialne borce odpora, ki niso sprejeli njihove oblasti", (str. XIII). Rudolf Cuješ ■ m ■ ■■ mi mm m h ■■ ■■ t Dr. Ferdinand Kolednik Preko Vidma na Primorskem je prispela žalostna vest, da je zadet od srčne kapi 1. septembra letos na Koroškem v Podgorjah nenadoma odšel h Gospodu po svoje zazluženo plačilo naš stalni naročnik in podpornik Dr. Ferdinand Kolednik. Svojo obširno knjižnico je zapustil samostanu Stična, „Domus Christi" na Koroškem (dom za starejše duhovnike) pa samostanu Riinu pri Gradcu. Naj mu bo lahka koroška zemlja. Sorodnikom naše globoko sožalje. S.D. NOVA VIŠINA MINIMALNIH PLAČ V ONTARIO Nova višina minimalnih plač stopi v veljavo 1. oktobra 1981. Navadna urna plača $3.50 Urna plača učečih $3.40 Dijaška urna plača $2.65 Urna plača za prostore z alkoholno dovolilnico $3.00 Urna plača na stavbah $3.75 Dodatna pojasnila dobite od urada: Employment Standards Branch, Ontario Ministry of Labour, v naslednjih mestih. TORONTO 400 University Avenue M7A1V2 Tel: (416) 965-5251 KINGSTON 1055 Princess Street K7L1H3 Tel: (613) 547-3414 OTTAVVA 2197 Riverside Drive K1H 7X3 t Tel (613) 523-7530 SUDBURY 199 Larch Street P3E 5P9 Tel: (705) 675-4455 VVINDSOR 500 Ouellette Avenue N9A1B3 Tel: (519) 256-8278 HAMILTON 1 VVest Avenue South L8N 2R9 Tel: (416) 527-2951 KITČHENEB 824 King Street VVest ■ N2G1G1 Tel: (519) 744-8101 ST. CATHARINES 205 King Street L2R 3J5 Tel: (416) 682-7261 THUNDERBAY 435 James Street South P7E 6E3 Tel: (807) 475-1691 KENORA 808 Robertson Street P9N1X9 Tel: (807) 468-3128 LONDON 205 Oxford Street East N6A 5G6 Tel: (519) 439-3231 SAULT STE. MARIE 390 Bay Street P6A1X2 Tel: (705) 949-3331 TIMMINS ' 273 Third Avenue P4N1E2 Tel: (705) 267-6231 V Za brezplačno telefonsko številko poglejte v listo vladnih telefonov v vaši lokalni telefonski knjigi. Ministry of Labour ©Ontario Employment Standards Branch Robert G. Elgie, MD, Minister VVilliam Daviš, Premier Jugoslovanska kulturna politika DIE WEIT: MILOVAN DJILAS OB SVOJI SEDEMDESETLETNICI_ Bil **m prepričan komunist: ko sam pa videl, da komunizem kol Idejs nI stvaren ln ustvarljiv, da konča v nedemokratičnih družbenih struktu-rah In v nedemokratični vladavini, sem ss trdno odločil za demokracijo. Pri tej 0rti bom ostal do konca. Važna te demokratična, pravlčnejia družba — torej važen je odgovor na vprašanje, kako bo razdeljen Ijudakl dohodek. NI ga mogoče pravlč-no dami. če nI ivoOodnlh sindikatov, svobodnih političnih gibanj In odprte družbe. Ce hoče Zahod ohraniti mir in neodvisnost, mors biti močnejii kot Sovjetska zveza. Zahod ni več imperialističen. Od n^tfa ne grozi Sovjetski zvezi nobena nevarnost, v Sovjetski zvezi pa vlada zaprt družbeni red. ki ae je povezal z imperializmom, In raztezanje oblaatl na Škodo drugih. C* hoče Zahod reiltl mir, mora biti močnejii - In sicer tako, da bo opazno, da je močnejii. Ne sme priti tako daleč, da bodo začeli dajati naavete, ell je Zahod močnejii ali nI, Sovjetl. v petdesetih In ieetdeeetlh letih je bil Zahod močnejii kot Sovjetska zveza. In Imeli smo mir. . Ce pridejo Sov|eti na Zahod, bo potrotnlikega življenja v hipu konec Pričala ae bo enoličnost, beda, nesvoboda. Bedo j« moč celč nekaj ča-aa prenašati — a tu bo »e GULag duhovnega auženjetva. DIE VVELT, Hamburg, 12. |un. 61/3. DtE WELT: -1 NITI CENTIMETRA FILMA O KOSOVU Ca ae atreljajo v daljni Nlkaragul ali Salvadoni, je najkaaneje nekaj dni zatem na televiziji tlim: vidimo trupla, vojaike džipe In tanke, zalete upornike — ali pa doživlmo na zaalonu zmago revolucije. Podobno velja za Severno Ireko. Ja,'cel6 za Ugando v Atrlkl. 1. In 2. aprila je prlilo v neki evropski državi do krvave vstaje: po uradnih podatkih devet mrtvih, na stotine ranjenih. Uradno atanje, poseg vojake s tanki ln,bojnlmi helikopterji: kraj dogajanja: avtonomna pokrajina Kosovo v Jugoslaviji, približno tako daleč od nas kot Rim ali Barcelona, bližje kol Atene, bližje kot Carigrad. A o tamkajšnjih dogodkih ni na televizij niti centimetra filma. Snemati nI smela nobena ameri-•ka aH evropeke skupin«. Tudi Jugoslovanska televizije nI prlneala niče-aar. In ker je a tem tako, sta Salvador In Uganda v natl zaveatl pomembnejša kot dogodek tik pred nailml vrati, ki bo Imel morebiti težke poele-dlce. Kal se dogaja na Koaovu med Albanci in Jugoslovani, tega ne za-pazimo, ker česar ni bilo na zaalonu, tiato ne more ganili srca. Ali pa je to pravo prikazovanje resnice? Oje We/f, Hamburg, 30. apr. 81 It THE SENATE OF CANADA LE SČNAT DU CANADA September 25, 1981. Mr. Vladimir Mauko, 148 Tamworth Rd., Willov;dale, Ont., M2N 2P5. Dear Mr. Mauko: On the occasion h I I Avstrijska revija INTEGRAL (Dunaj) je objavila v letošnji četrti številki članek Leva Detele pod naslovom: Kulturna politika po jugoslovansko. Zatiranje kritičnih intelektualcev (str. 14-15). Detela ugotavlja, da se je po Titovi smrti poostrila vladna politika v razmerju do kulturnega delovanja. Kljub temu -pa je obenem zelo labilna. Vlada se boji, da bi prišlo do povezave med delavstvom, ki je vedno bolj nezadovoljno zaradi slabega gospodarskega položaja, in med intelektualci, ki hočejo več svobode v kulturnem ustvarjanju. Partijska kontrola nad kulturnim življenjem sicer ni nič novega. Detela navaja prepovedi kulturnih revij kot so bile Beseda, Revija 57, Perspektive, Prostor in Cas v Sloveniji in filozofska revija Praxis v Zagrebu. Preganjajo celo take, ki so bili partizani, pa hočejo ostati verni, kot n.pr. Edvard Kocbek. Pritisk izvajajo tudi nad Cerkvijo tako na Hrvatskem kot v Sloveniji. Zadnje čase izvajajo pritisk na vsak poskus obnoviti od partije bolj ali manj neodvisni tisk. To se je primerilo srbskim pisateljem in publicistom Dobrici Cosič, Ljubomiru Tadiču in Dušanu Boskoviču, ki so pripravljali novo kulturno revijo Javnost.Ko je jeseni 1979 izdal Milovan Djilas razmnožen list Satnik (med sodelavci je bil tudi Mihajlo Miha-jlov,ki živi sedaj v ZDA),je bil obsojen na denarno kazen in proces so začeli tudi proti odsotijemu i Mihajlovu V Sloveniji so pozimi 1980 zaplenili več številk študen-tovskega lista Tribuna. Polemika se je razvila tudi zaradi 203. številke lista Problemi (1980), ker so si drznili kritizirati kulturno politiko komunistov. Balantičeva knjiga je že več let dotiskana, pa je ne dajo v prodajo. "Stara garda" zatira tudi mlajše marksiste, ki so bolj humanistično usmerjeni. Slovenska avtorja Vitomil Zupan (roman Levitan) in Branko (Hofman (roman Noč do jutra) čakata že nad deset let na dovoljenje za tisk. ff "nIH nountrv" Kanada foMmic AeM štedebation itron: His E*cellency The Right Hon. Jules L4ger C.C.. C.M.M.. C.O. Goyernor Generjl ol Canada The "Slovenska Država" has a subtitle in English — "For a Free Slovenia" and these are the politics it advocates. Through the paper, Mauko speaks out for basic rights and freedom for the people stili living in his homeland. There are usually five or six people a vveek at vvork vvith him on the "Država" and they ali give their time voluntarily. Mauko says: "For us, it is mote for the love of h." As vvell as editor of the "Država", Mauko became in-volved vvith the Ethnic Press Association of Ontario (EPA) and since 1970 has been its president. Grovving over the years to in-clude 60 nevvspapers, the EPA novv acts as a professional association and lobby group for the ethnic press. Mauko thinks it is important for people to preserve their heritage. "Even if you have been here for several generations, there is a connection vvith the plače you came from. If only just to explain why my name is different from Mr. Smith or Mr. lones," he says. Mauko feels that his editorial responsibilities take up half his free time in any given vveek, but, he says, "I don't smoke and I don't drink, so I have to have a hobby. This is more than a hobby... it is a dedičation." Uredniku pišejo 28. avgusta — 1981 Dragi Vlado! Prilagam tudi ček $100, v spomin velikega poštenjaka, idealista, pred vsem pa ne-kompromisnega domoljuba in zagovornika slovenske državne ideje — pokojnega dr. Poldeta Humarja kot moj prispevek h kritju stroškov tako potrebnega lista kot je Slovenska Država. Pozdrave vsem! Vdani — &4dtbcUum de la 8Utnufue du Kanada Patron: Zon Excel/ence Le Tr&s Hon. Jules Lčger C.C.. C.M.M.. C.D. Gouverneur General du Canada September 23, 1981 On a personal basis, associating with you annual Ethnic Editors enjoyable experience. it has certainly been a pleasure in our endeavours to make the Tour such a valuable and Mr. I. Boyko Ethnic Press Association of Ontario 1113 Bay St. Toronto, Ontario Dear Mr. Boyko: SVETOV? KONGRES SLOVAKOV SLOVAK WORLD CONGRESS CONGRŽS MONDIAL DES SLOVAQUES WELTKONGRESS DER SLOWAKEN CONGRESSO MONDIALE DEGU SLOVACCHI CONORESSO MUNDIAL ESLOVACO P O. BOX 40. ROVAL SANK PlAZA. TORONTO. ONTARIO. CANAOA MSJ 2K2. TEL. 141«) «85-19»! September 21, 1981. Again, my future. congratulations and best wishes for the Sincerely yours. G. Campbell McDonald Executive Co-ordinator Advertising & Promotion I just received your letter advising me that the Ethnic Press Association of Ontario and the Slovenian National Federation are marking the 60th birthday of Vladimir Mauko at the Testimonial Banquet. Jt regret my inability to be present at this festive event. May X, hovever, express my congratulations and heartfelt greet-ings on this occasion. Please extend my best irfshes to Mr. Vladimir Mauko for a long and fruitful life of effort-on behalf of the Ethnic Press whose role in bringing about the successful integration of many ethnic groups into the Canadian mosaic is of the greatest benefit to ali lmnigrants and to Canada as a uhole. Please also extend|my best »ishes to ali the guests uho came to participate in paying tribute to Vladimir. Sincerely y<^irs Services Group (Dr.) J. Kage Inmedtate Past President Kancettria predsedu Office of the President Mr.Vladimir Mauko, President, Ethnic Press Association of Ontario, 11IS Bay Street, TORONTO, Ontario, M5S 2B3 Dear Mr.Mauko: I regrat that my other commlttment3 do not allow me to join your friends and guests at the Testimonial banquet, organized by the Ethnic Press Association and the Slovenian National Federation on th« occasion o£ your 60th blrthday on September 27, 1981. Please accept my most sincere congratulations and best »ishes of success and happiness ln the coming years. Ygu«—*e«kUyited work | Planinko f • Po podatkih Zedinjenih narodov spadajo ceste v Jugoslaviji med najbolj nevarne na svetu.Računano na 100.000 av- i tomobilov ima Jugoslavija 239 smrtnih nesreč. Slabša je samo še Turčija z 842 smrtnimi nesrečami, dočim jih je na Švedskem samo 32 in v ZDA 42. Računano na 100 milijonov prevoženih milj pa je Jugoslavija najslabša (podatki za Turčijo niso objavljeni, verjetno zaradi pomanjkljivih statistik), 29.9 smrti v primeri s 3.3 v ZDA, 5.7 v Italiji, 6.4 v Zapadni Nemčiji in 10.9 v Avstriji. among Canadians o£ varlous ethnic origins to Canada. contribution • CUMIS, zavarovalnica kreditnih zvez, nudi poseben popust nekadilcem za petletne zavarovalne police (ki jih je možno obnoviti) v zneskih $25.000 in več. On the oecnfllon of Ihn «0lh Mrthtlnj of tir* mirnim mauto rr.strl.nl ef the Kthnle Pr.ns Aeooclntlon or Ontario A Tho StoTonloif jhtlonol Fedomtlon emt Editor or Slovfn.tm llrinvo mj Moot elneore ^anerntril.tlrtni. UD MDLTOS AJIKOS - !>o«r Frlenrl! m TrofeMor Joti ^lunlnnlc 9045 Fhdette Stre«! Piitabargh - TA. - 15204 S«pteMb«r 19 - 1061 (MjlulMC* ■ ■ 0*1 Cj-^n Iz slovenske zgodovine... B.C. Novak AMNIVHUAIK StPANOUIRENSEMBIJ MESSAGE FROM THE HCNOURABLE JIM FLEMING, __MINISTER OF STATE - MULTICULTURALISM Mal o Hauptmannu leta 1916 Dear fellonr Canadians: On October Sth, Canada will be as an officially Multicultural nation. entering its second decade During this past decade, the concept of Bilingualim and Multiculturalism as a means of prcmoting understanding and protacting the cuitural identities of camunities and indivictials has gained increasing acceptance both within Canada and at the intemational level. Over the neoct few months, a series of activities have been plamed to celebrate our lOth amiveraary. You vri 11 find a list of these activities, together with a surmary of accaiplistments and a brief look ahead, in the acccrpanying release: Multiculturalism, a Decade of achievonent. Together, I believe we can play a vital role in making citizens amare of the trenendous ccntributions made by ali Canvlians of every ethnic and cuitural background to the econanic and social fabrlc of our countiy. I invite ali Canalians to celebrate this truly remarkable 'decade of achievonent. Sincerely, your», Pri analizi Malovega članka "K poglavju starejše zgodovine Slovencev" (Čas, X, 1916; str. 83-100) smo prišli do njegove prve omembe Hauptmannove teorije, vendar, kot že vemo, brez kritične analize. Za uvod omeni Mal Grudnovo misel o slovenski zvezni državi, ki naj bi slonela na županski organizaciji in ki naj bi bila kritične in vsestranske izrabe najrazličnejših virov dokazal, da Slovenci ob svojem vstopu na pozorišče zgodovine niso imeli nobene trdne enote." (Istotam, podčrtal Novak). Mal nato nadaljuje s kratkim opisom Hauptmannove hrvatske teorije, ki jo že poznamo, in pride do ustoličenja, kjer bi lahko ostal Canada Minister °f state Multiculturalism Ministre d'£tat Multiculturalisme ENTERIHG THE NEXT DECADE tudi pod Franki tako živa, "da so. tudi nekoliko bolj rezerviran - če že ne kritičen, ko ga opiše na sledeči način: "Sedaj nam je tudi razumljivo, zakaj je bil kraj ustoličenja koroškega vojvode težišče cele slovenske državice ravno v tako-zvanem hrvaškem okraju, zakaj je ravno plemičar (Edlinger) oddajal vlado novemu knezu. In končno borna kmečka obleka, v kateri je prišel novi vojvoda k umeščenju, naj bi bila ravno znak, da so se nekoč naselili in oprijeli kmečkega dela Hrvatje, ki so izvolili svoji državi za kneza sebi enakega, t.j. kmeta" (Istotam str. 89) šele od Frankov, posebno za časa Karla Velikega. Mal se očividno ni strinjal s tem Grudnovim izvajanjem. Mal pripisuje nastanek županskih sodišč predfrankovski, to je svobodni slovenski dobi, o čemer se je čisto jasno izrazil na mestu, kjer je obravnaval javnost sodnih in upravnih postopkov. Ce vso stvar poenostavimo, bi lahko rekli, da smo po Grudnovi razlagi dobili župansko sodišče od Frankov, Mal pa misli, da so slovenskega izvora. Vendar stavek, ki naj bi pojasnil to Malovo stališče ni čisto jasen, na lep način pove, da sicer lahko izgleda, kot da bi imel Gruden prav, vendar se on z njim ne strinja. Takole se glasi Malov diplomatski stavek: "Potom asimilacije in recepcije tujega prava je seveda tekom stoletij prvotno slovansko pravno naziranje tako zatemnelo, da jih (namreč županska sodišča - op. Novak) je končno lahko smatrati enostavno za petrefakt karolinške sodne uprave v domači narodni obleki". (Istotam, str. 94) se nemški vladarji podvrgli prastaremu obredu ustoličenja in se tako predstavili ljudstvu kot preprosti kmečki župani in zakoniti nasledniki domačih vojvod". (istotam, str. 88) Temu uvodu sledi opis Hauptmannove teorije, katerega prvi stavek pa je po mojem preveč pohvalno pozitiven (posebno beseda "dokazal"), če se Mal ni strinjal s Hauptmannom — in vse kaže, da se ni. Tako je Mal zapisal ta stavek: "Zadnji čas pa je Lud-mil Hauptmann v svoji temeljiti razpravi Politišche Umvvalzungen unter der Slowenen ... na podlagi Mal o kosezih leta 1916 Tudi Malovo gledanje na koseze, ki jih Gruden imenuje plemičarje, se nekoliko razlikuje od Grudnovega. To razvidimo iz edinega mesta, kjer Mal omenja plemičarje in sicer v zvezi s popadanjem županskih sodišč. "Na ožjem Kranjskem ozemlju se je— dasi okrnjena — ohranila organizacija starih županskih sodišč le še pri svobodnjakih in plemičar jih (Freisassen, Edl-inge) a samo z nižjo sodno oblast- Povzetek članka is leta 1916. jo . . ." Pri tem lahko opazimo, da Gruden govori o svobodnjakih ali plemičar jih (Gruden, Slovenski župani v preteklosti, str. 27), dočim Mal navaja svobodnjake in plemičarje. Vprašanje je, ali ni Mal že tukaj hotel nakazati svojo teorijo o kosezih, kot o posebnem sloju, ki je nastal šele koncem srednjega veka, ni pa hotel z njo pobijati Grudna, ki je smatral plemičarje za preostanek nekdaj svobodnih kmetov. Race Relations and the Law O županih in slovenskem pravu In an effort to promote better understanding among Canadians, Mr. Fleming recently announced major inltlatlves the area of race relatlons. 1 n Concerned about "burgeonlng raclsm," the Multiculturalism Minister announced that the government wou1d launch a $1.5 million public Information program to help combat the causes and effects of raclsm and teli the story of the Canadian mosalc. The program w111 Relatlons and the Law Include a National early 1n 1982. The conference representatlves and the legal framework of Canada can better raclal d1scrlmlnat1on and harassment. Symposium on Race As well. a research secretariat w1th1n the Multiculturalism D1rectorate w111 gather Information and analyse the nature of raclal Intolerance as a resource un1t for the federal Multiculturalism 1n the Vears Ahead government. Dear Mr^B<3yko: Zadnjih deset strani svoje razprave je Mal uporabil za oceno Grudnovega spisa županovih funkcij, posebno županskih sodišč ter delovanja županov v "večah" ali "pravdah". Oba, Gruden in Mal vidita v teh institucijah ostanke starega slovenskega prava, torej ostanke slovenske svobode in suverenosti, ter posvečata temu delu posebno w1ll bring together legal experts, government pozornost. Ker ta del ne posega human rights speciallsts to find ways in wh1chdirektno v našo razpravo, zato se respond to incidents of bom omejil samo na nekaj opomb. Tudi tukaj se Mal v glavnem strinja z Grudnom, doda pa nekaj zanimivih pojasnil ali dopolnitev, ki jih vse podpre tudi z navedbo virov. Tako podčrtuje Mal, da so se vse javne zadeve od ustoličenja do županskih sodb vršile javno na odprtem prostoru, kjer je bilo ljudstvo vedno navzočo, ter se je lahko udeleževalo javnega življenja. To je bila stara navada pri Slovencih in so jo sprejeli tudi nemški fevdalci. Mal podpre svojo razlago z dvema primeroma. O prvem pravi: "Tako čitamo, da je leta 1287 celo sam briksenski škof Bruno dal v neki kupni listini izrecno zabeležiti, da se je pogodba izvršila na Bledu v vasi pod orehom (ravnotam, str. 90) Isto javno upravljanje pa je zabeleženo še vedno tristopetdeset let pozneje. Takole pripoveduje Mal: "In še leta 1650 je briksenški dvorni sodnik Krištof Walther delil podložnikom v Cešnjici razsodbe na njihove pritožbe javno sredi vasi. Te razsodbe je osebno razglasil, jih dal posloveniti po tolmaču in jih potem šele strankam napisane izročil" (Istotam). S tem pa hoče Mal tudi povedati svoje mnenje, da tako javno razpravljanje ni prišlo med Slovence preko frankovskih odredb (kar misli Gruden), temveč je bilo v splošni navadi pri Slovencih še v dobi staroslovenske svobode. Da je to bila tipična slovenska in ne tuja navada, pravi Mal, se razvidi iz tega, da jo je tuji zapisnikar posebej zabeležil kot nekako novost, njemu — Nemcu — nepoznano. "Ako bi taka javna obravnava ne bila nič nenavadnega, bi tuji zapisnikar tega gotovo ne bil še posebej zabeležil, ker pa se mu je zdel ta običaj čuden, je pripomnil, da se je vršilo vse to kar 'of-fentlich auf der Gassen' (javno na ulici)". (Istotam) Kar zadeva županske sodne oblasti pravi mal, da se je ohranila na Kranjskem ter v Kranjski Istri in Metliki nekaj desetletji dalje kot je to navedel Gruden. V potrdilo svoje trditve navaja listine, ki o tem pričajo. S tem, da so župani izgubivali svoje stare pravice, posebno sodno pravico, so postali v novem veku, v nekaterih pokrajinah preje, v drugih pozneje, le še upravni organi fevdalnih gospodov. To se pravi, da so začeli župani predstavljati — od zgoraj — graščaka, ki jih je nastavil ali potrdil. Mal se sicer s to Grudnovo razlago v glavnem strinja, misli pa, da so vendarle župani tudi še v novem veku predstavljali svoje vasi. Takole pravi: "Na spodaj pa As Canada embarks on 1ts second decade as an off1cially b111ngual and multicultural nation, important social and economic changes mili requ1re an even greater amareness of our plurallstlc fabrlc. Present economic forecasts 1nd1cate a possible shortage of human resources needed to develop Canada's lamense natural wealth. Faced w1th a decllne 1n 1ts natural population grovth and the need to safeguard 1ts economic v1ab1l1ty, Canada w111 come to supplement Its work force by 1ncreas1ng1y rely1ng on the talents and expert1se of skllled 1mm1grant workers, drawn fro« sueh sources as Europe, As1a, Afrlca and Latln America. Together w1th their fam1l1es, these new »orkers w111 add to the cuitural rlehness of their new home. Against this background, the multiculturalism pol1cy «111 provlde the asslstance requ1red, as these new arrlvals strlve toward a sense of belonging. On a global scale, Canada's efforts 1n projectlng a posltlve Image of the country's cuitural d1versity «111 also provlde an Ideal model In the North-South dlalogue between Industrlallzed nations and the resource-r1ch developing countries of the world. Here at home, Multiculturalism Caneda wi11 be assliting 1n the chartlng and relnforclng of a concept that 1s perhaps best descrlbed in our lOth anniversary theme: that our survlval and our future as a country will be based on our abl11ty to "grow together-" HONOURABLE A L LA N GROSSMAN September 17, 1981. Mr. Ivan Boyko, Vice-President, Ethnic Press Association of Ontario, 1115 Bay Street, Toronto, Ontario, M5S 2B3 Thank you for your kind invitation to attend the Testimonial Banquet in honour of Vladimir Mauko, on September 2 7 at 6:30 p.m. in the Linden Restaurant, 1574 The Queensway, Toronto. I shall be pleased to be with you on that occasion, particularly to join with you in a tribute to Vladimir's long and capable service to the Association. Looking forward to meeting with my many friends of long standing, and with kindest personal regards to you. Yours sincerely, Grossman. je bil župan neke vrste delegat podložnih kmetov, ki so ga več ali manj prosto za določen čas iz svoje srede volili, nekak srednik med njimi in gospodsko. Ne samo župani plemičarjev, kot meni dr. Gruden, tudi ti graščinski župani so imeli pravico nastopiti v imeni/ povzamemo, da se svojih občanov". (Istotam, str.97) glavnem strinjal z Nadaljno sporno mesto med Grudnom in Malom zadeva nastanka županskih sodišč in obstoja staroslovenskega prava. Gruden sicer priznava, da so zadružni starešine sklicevali sestanke verjetno že pred frankovsko nadoblastjo, na katerih so skupno obravnavali važna vprašanja v zvezi z zadrugami. Slično so postopali tudi župani za svoje župe. Istočasno pa so na takih sestankih tudi poravnavali spore, to je: izrekali so sodbe med člani zadruge oziroma župe. Vendar formalno obliko in predpise za take sodne zbore so dobili Slovenci Čeprav podaja Mal v svojem drugem članku iz leta 1916 strnjeno vsebino Hauptmannove hrvatske teorije — vendar brez kritične zgodovinske analize, lahko iz vsebine cele razprave sklepamo, da je Mal zastopal vedno isto stališče, kot ga je izrazil v svojem prvem članku leta 1909. Iz drugega članka lahko zato je Mal v Grudnovo razlago življenja starih Slovanov, ki je bilo svobodno, demokratsko in je slonelo na zadružni organizaciji. Slično je bilo življenje Slovencev, ki so se naselili v Vzhodnih Alpah. Njih vodstvo in ustanove so izhajale iz zadrug svobodnih kmetov, ter so se nanje zopet naslanjali. Tako so iz zadrug izšli slovenski voditelji — župani in slovensko pravo, ki je urejalo javno življenje na sličen način kot privatno življenje v zadrugah. Javno življenje pa je res bilo javno, ker se je vršilo pod milim nebom in je bilo vsakomur dostopno. Na takem javnem zboru so svobodni kmetje volili svojega vojvodo ali kneza. V poznem srednem veku najdemo le še ostanke teh svobodnih kmetov, ki pa jih Mal že tukaj ločuje od kosezov. Priznava sicer obstoj kosezov, ki žive v svojih posebnih koseških naselbinah in imajo svoja nižja sodišča, ne pove pa čisto jasno, ali so to nekdanji svobodnjaki (kot je to storil Gruden), ali pa jih že smatra za poseben sloj, ki je nastal na drugačen način. Kar zadeva zadrug se Mal v glavnem strinja z Grudnom, ostaja pa pri svojem opozorilu iz leta 1909, da moramo biti previdni pri presojanju virov in ne smemo videti v vsaki skupni posesti že zadruge. Malova ocena Hauptmannovega članka leta 1916. Petnajst strani za Malovim 19*6; str. 115-116) je tudi njegova člankom v istem letniku Časa(X, ocena že tolikokrat omenjenega Hauptmannovega članka "Politische Umwalzungen unter den Slowenen ... priobčenem v ugledni dunajski reviji Mit-teilungen des Instituts ftir Oster-reichische Geschichtsforschung (Poročila Instituta za raziskovanje avstrijske zgodovine XXXVI, 1915). Slično kot v gornjem članku, na katerega se tudi tukaj sklicuje, Mal samo opise Hauptmannova izvajanja, ne da bi se pustil v kritično razpravljanje. Sledeči Malov navedek pa le nakaže, da se s Hauptmannom ni strinjal, čeprav tega takrat ni hotel izrazito pov-dariti. Takole pravi Mal: "... da so koroški Slovenci po razpadu Samove države poklicali v deželo dalmatinske Hrvate, ki tako niso prinesli državne uredbe le panonskim Slovencem, marveč tudi Karantancem . . . Bodisi, da so jih poklicali v deželo kot branitelje in reditelje, bodisi da so sprejeli pri sebi Hrvate najmanj kot dobrodošle, kot se je pozneje pri drugih Slovanih godilo Bolgarom in Varjagom. Nekdanji 'pagus Chrovat' sredi Koroške spominja s svojim imenom in še dandanes s posebnim zunnajim tipom prebivalstva (kakor mi poroča g. kanonik dr. Gruden) na nekdanjo hrvaško naselitev sredi slovenskega ozemlja, podobno kot se po Štajerskem (v Skokih pri Mariboru in drugod) tudi an-tropologično loči priseljen srbski uskok od domačina — Slovenca." (Čas, X, 1916, str. 116) Mal s temi mislimi bistveno omili Hauptmannovo teorijo, katera pravi, da so dalmatinski Hrvatje zagospodovali nad karan-tanskimi Slovenci. Po Malu, so jih Karantanci ali povabili, ali sprejeli kot goste — če ne celo kot kot begunce — slično, kot se je to zgodilo v Skokih južno od Maribora, kjer je deželna vlada naselila sešt uskoških družin, ki so pribežale iz Bosne v drugi polovici 16. stoletja. (O tem glej tudi Vladimir Leveč "Petauer Stu-dien ..." v Mitteilungen der An-tropologischen Gesellschaft in Wien - Ptujska raziskovanja, — Poročila antropološkega društva na Dunaju — XXIX, Wien, 1899; str. 120) Hllllllllllllllllllllllllllll "Potovalni vodič za pohabljene" . ' , I v t bo odgovoril na vsa vaša vprašanja Kakšne so možnosti za parkiranje? Ali boš lahko zvozil skozi vse vhode? Ali so tam primerne umivalnice? takšna vprašanja so odgovorjena za več kot 100 važnih turističnih posebnosti v Ontario v „Travel Guide for the Disabled". Našli boste tudi nasvete za: možna prenočišča; o kanadskih "Hearing Society" uradih; o okrožnih pisarnah organizacije ,,Canadian National Institute for the Blind"; o Provincialnlh parkih, ki imajo posebne postojanke za pohabljene; potovalne postaje in uslužnostne centre na cestah "400"/"410". Storite vse, da bodo presenečenja prijetna, ko potujete v Ontariu. Dobite se "vodič" z vašim pismom na: Ontario Travel, Queen's Park, Toronto, Ontario M7A 2E1. Tel: (416) 965-4008 (collect) Ministry of tndustry and Tourism © Ontario Larry Grossman, Minister VVilliam Daviš, Premier yours to diseover/ KAJ PIŠEJO DRUGI O obisku nadškofa Šuštarja v Ameriki Junija letos sta bila v Canadi predsednic Slovenske izseljenske matice Stane Kolman in tajnik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi v Sloveniji, Marko Pogačnik. Kolman je bil do nedavnega predsednik te komisije, še prej pa več let titovski ambasador v Vatikanu. Ljubljansko "Delo", uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je 5. julija priobčilo daljši pogovor z njima o tem, kako po njunih spoznanjih treba uravnavati bodočo propagando za SFRJ in njen socializem med Slovenci v Canadi in ZDA ter kakšno vlogo naj bi pri tem imela Cerkev iz domovine po svojem vplivu na emigrantsko duhovščino. "Delo" pravi o tem: "Na vprašanje, kako se v Kanadi oziroma v ZDA čuti vpliv Cerkve v slovenskih naselbinah, je bil odgovor, da se vplivi že marsikje prepletajo in so prisotni, seveda pa je odvisno od primera do primera, kako se ti vplivi izražajo . . . Zal se ponekod pojavljajo tudi poskusi, da bi verska čustva izkoristili za proti-jugoslovansko oziroma pro-tikomunistično propagando, vendar so tudi drugi pozitivni dokazi vzajemnega razumevanja in zaupanja, kar se kaže tudi v normalnih stikih z jugoslovanskimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi. Vsekako je pričakovati, da bo tudi bližnji obisk ljubljanskega nadškofa Šuštarja v ZDA in Kanadi, o čemer so naši izseljenci že zdaj govorili, prispeval k nadaljni utrditvi dobrih odnosov, saj, kot je poudaril Stane Kolman, ti odnosi tudi v tujini ne morejo biti drugačni, kot so doma v Jugoslaviji, torej dobri. . ." O atentatu na papeža "Družina", verski tednik, ki ga izdajajo katoliški škofje v Sloveniji trdi-v uredniškem komentarju 18. avgusta, da razprava proti turškemu komunističnemu teroristu Aliju Agci, obsojenem v Rimu zaradi atentata na papeža Janeza Pavla II. ni pojasnila ničesar. List ugiba, kdo vse bi utegnil biti naročnik za umor sv. očeta, in piše tudi: "Po drugi strani pa je izredno zanimiv članek v reviji "Sovjetska zveza danes", ki jo izdaja sovjetsko veleposlaništvo v Rimu. V diplomatskih krogih v Vatikanu je ta objava izzvala živahne komentarje . . . Krivdo in neposredno pobudo za atentat na papeža članek pripisuje Združenim državam in Izraelu. Svojo trditev pojasnuje z nekaterimi znanimi stališči Janeza Pavla II., ki niso po volji niti Ameriki niti Izraelu. Tako naj bi papež osebnemu odposlancu ameriškega predsednika odločno priporočil, naj preneha z oboroževalno tekmo in se loti pogajanj. Izraelce pa naj bi vznemirili vatikanski stiki s palestinskim osvobodilnim gibanjem . .." ... in druga plat zvona o tem. Pisatelj Vladimir Maksimov je eden vodilnih sovjetskih disiden-tov. Ze sedem let živi kot politični pregnanec v Franciji. Je urednik ugledne revije "Kontinent", ki dokumentarno obravnava politično in kulturno stvarnost v zasužnjeni vzhodni Evropi. Ob izidu svoje nove knjige "Karantena" je imel interview z italijanskim tedniku "Gente" (7. julija 1981). V njem je zlasti poudarjal, kako je Sovjetska zveza v zadnjem letu sprožila nov val mednarodnega terorizma v Italiji, Španiji, na Irskem in Drugod, da bo odvrnila pažnjo svobodne Evrope od svojih naklepov do Poljske. Na vprašanje, ali bi bil atentat na življenje Janeza Pavla II., če bi se bil povsem posrečil, vplival na poljsko dogajanje, je Maksiomov odgovoril: "O tem ni dvoma. Atentat na papeža natanko spada v sovjetsko logiko, o kateri sem govoril prej. Je povezan s stanjem na Pol- jskem . . . Kdor tega ne razume, ne razume nič o Poljski in torej nič o Evropi. Treba se je jasno zavedati, kaj Janez Pavel II. pomeni Poljakom, vsem Poljakom . . . Papež, ta papež, predstavlja duhovno moč, ki ima veljavo, težo, prijemljiv vpliv neke druge velesile, različne od politične, ki jih ljudstvo neizmerno bolj čuti v globočini svoje duše. Je velesila, naravnana v obrambo demokracije, v obrambo svobode. Kdor torej hoče dušiti demokracijo na Poljskem, mu je vse do tega, da udari papeža . . ." O neuvrščeni SFRJ "Drugi veliki sovjetski strateški cilj je zagotovitev oblasti nad Sredozemljem. Sovjetska zveza dramatično množi svoje tamkajšnje vojno ladjevje, poleg tega pa je rekrutirala zase še Jugoslavijo in Libijo. Čeprav Jugoslavijo označujejo za 'neuvrščeno deželo', je služila za zbirno in razpore-jevalno mesto sovjetski silam med jomkipursko vojno (proti Izraelu) leta 1973. Jugoslavija oskrbuje sovjetske podmornice v svojih toplovodnih pristaniščih. Zanaša se v veliki meri na orožje Varšavskega pakta. Gospodarsko je povsem vključena v sovjetski tabor (COMECON). Tito je služil kot trobilo sovjetski politiki na Srednjem Vzhodu. Sovjetska navzočnost v Jugoslaviji <^raža že tako in tako ranljivo južno krilo Atlantskega pakta. Sovjetska vojna mornarica na Jadranu pomaga preprečevati sleherno podporo z letalonosilk ameriškega šestega brodovja morebitni fronti v Srednji Evropi. Jugoslavija je tudi postavila tvornico za orožje v Libiji ..." ("Kingdom of the Blind — Kraljestvo slepcev. Harold Rood. University of South Carolina, 1981). \ O svobodni kulturnikov v Sloveniji "Takrat (ob politični likvidaciji Edvarda Kocbeka, podpredsednika Socialistične republike Slovenije leta 1951, op. pis.) sem nekoč predlagal Kardelju in Kidriču — razvezo, sporazumno in prijateljsko seveda. Predlagal sem jima, naj me izpuste j? kroga političnih delavcev, jaz pa bi v javni izpovedi povedal intimne razloge za svojo odločitev, da bi se vrnil k svojemu nekdanjemu delu (literaturi in kritiki, op.pis.), ker sem svojo državljansko in človeško dolžnost izpolnil. Zdaj pa da bi rad zaživel svoje življenje.Za katero se mi zdi, da sem rojen. Poslušala sta me nejevoljno. Kidrič pa mi je rekel: 'Zavedaj se vendar, da vodita od nas samo dve poti, ena v ječo, druga pa še nekoliko nižje . . .' Kaj sem mogel? ..." (Josip Vidmar, predšednik Izvršnega odbora Osvobodilne Fronte od 1941 dalje, prvi predsednik Republike Slovfenije, diktator slovenske kulture po revoluciji, v knjigo "Obrazi", Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1979) O Titovi neumrljivosti "Velikani, kakršen je Tito, ne umirajo. Umrejo samo fizično, zapustijo pa svoje delo kot zgled vsem, ki se bojujejo za mir, svobodno in družbeno pravičnost." IS temi besedami je orisal našega predsednika Josipa Broza Tita ob njegovi smrti San-tiago Carillo (glavni tajnik Komunistične partije Španije; op.pis.) . . . Vsakdo, ki je hotel pravično oceniti življenje in delo tega izrednega človeka, je pač nujno prišel do podobnega spoznanja, Kar je Tito storil za ideale . . . svobode, enakosti in bratstva, je v polnem pomenu legendarno, nekaj izjemnega . . . Res je, kar smo slišali ob pogrebu: 'Skoraj nežno so prinesli tega velikega moža v njegov zadnji dom. In zdelo se nam je, da smo se udeležili družinskega pogreba jugoslovanski narodov, ki pokopavajo svojega očeta . . Tito je umrl, a kljub temu živi dalje. Za vernega človeka še posebej, ker je resnično delal in živel za druge, da bi drugim bilo lepše. 'Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov' . . ." (Vekoslav Grmič, bivši mariborski pomožni škof, v letošnjem "Koledarju" Mohorjeve družbe v Celju, katere predsednik še vedno je). O Titovi umrljivosti SI VIS PACEM — PARA BELLUM "Pozneje (po izbruhu prve svetovne vojne, op.pis.) so Tita dodelili na srbsko fronto. To so do nedavnega prikrivali on in njegovi življenjepisci. . . Pred kratkim so v Avstriji objavili, da je avstrijsko poveljstvo pohvalno omenilo podčastnika Josipa Broza za njegov pogum pri ogledniških pohodih in pri lovu jetnikov . . . Bil je ranjen in zajet (na ruski fronti, op.pis.) spomladi 1915, a se ni maral pridružiti prostovoljskim oddelkom, ki so jih organizirali jugoslovanski ujetniki v Rusiji... Po februarski (ruski demokratični, op.pis.) revoluciji leta 1917 ... so ga izgnali na Ural, od kocler je ušel v Sibirijo, kjer je prebijal oktobersko (komunistično, op.pis.) revolucijo .. . Komunistični partiji se je pridružil leta 1920 v Rusiji ter se jsto leto vrnil domov . . . Josip Broz je začel iz nič, kot nihče in nič . . . Od rane mladosti ni maral sprejeti usode, da je le eden med mnogimi,. . . V komunizmu je našel sebe . . . Poznal sem prenekaterega komunista, ki je bil ideološko trdnejši, toda nikoli nobenega, ki bi bil tako uveljavljal svojo lastno edinstvenost in izključnost ko Tito. . . Kdor koli se je spotaknil ob njegov življenjski slog ali ob njegove posebne pravice, je tvegal njegovo jezo, če ne česa hujšega . . . Tito je bil tudi nezmotljiv — seveda, če nezmotljivost enačimo z doseganjem uspeha . . . Josip Broz je podpiral Stalina in Stalinovo monolitično politiko dolgo pred prihodom v Sovjetsko zvezo zgodaj leta 1935. Stalin in stalinizem sta se ujemala s Titovo miselnostjo . . . Udeležba jugoslovanskih komunistov v moskovskih čistkah je bila zanj logična ter neogibna . . . Tudi v Jugoslaviji so čistke v partiji bile neusmiljene . . . Tito je bil oprezen, prehudo oprezen, pri sprejemanju političnih odločitev,, kaj šele pri zamišljanju idej. Nobena velikih idej jugoslovanskega komunizma ni njegova . . . A zatrdno je znal ideje drugih izkoriščati, jih prilagajati in spreminjati. . .toda sam je ostajal nespremenljiv v ohranjanju svoje osebne oblasti. . Tito je užival v razkošju in modi, katere simbol je bilo razkošje. Celo med vojno je kazal posebno nagnenje do palač ... Se preden je bilo vojne konec, so že popravili kneza Pavla Beli dvor in Tito se je preselil tja. Pridržal si je tudi kraljevi grad in vilo v Romunski ulici (vse v Belgradu, op.pis.) . . . Po protokolu in pa postavi Tito ni imel pravice do dvorov ... Na Brionskih otokih ... se je najprej vselil v vilo vojvoda Spoletskega, katero je pozneje velikodušno prepustil Kardelju, ko je postavil novo, prostornejšo sebi. Vse zidave na otokih so v glavnem opravljali jetniki. . . Vukmanovič — Tempo . . . mi je po neki vrnitvi z Brionov pravil, da mu je Tito rekel: 'Povej Djidu (Djilasu), kakšna je moja vila, in da je vse, kar je velikega v zgodovini, bilo postavljjeno po sužnjih . . .' Titovo nagnenje, enačiti se z zgodovino, je netila njegova nečimrnost, ki je segala od malenkostnosti do megalomani-je . . . Tito je bil politik edinstvenih dosežkov v okviru komunističnega gibanj. Pomeni pa na moč velik in nepopravljiv polom na širšem področju vsega, kar je demokratično in kar je človeško..." (Milovan Djilas: "Tito - The Story From Inside — Tito - zgodba z notranje plati" Harcourt Brace Jovanovich, New York, 1980). P.K. Excerpt from Dr. J. Planinsic's address at the Allegheny Communi-ty College in Pittsburgh on September 15 — 1981 "I know of no leader of the Soviet Onion since the revolution who did not pursue the goal of world revolution . . . The only morality they recognize is what will further their cause, meaning they reserve unto themselves the right to commit any crime, to lie, to cheat. . In December 1979, at the time of the Iranian hostage crises, a Li-byan mob attacked and burned the U.S. embassy in Tripoli. The Carter administration complain-ed, but did nothing. It was also embarrassed by Khadafy's efforts to influence the U.S. relationship through presidenfs wayward brother BIUy. Later the U.S. announced that it vvould help to bolster the defences of Libya's western neighbour Tunisia and its southern neighbour Sudan. Ms. Marci$ Colbert The U.S. governmenfs ex-asperation vvith Libyan dictator Moammar Khadafy, the world's leading exporter of terrorism, had been building for a long time. Shortly after leading the 1969 ar-my coup that deposed 80 year old king Idris, he began using his country's vast oil wealth to pro-mote unrest throughout the Mid-dle East and black Africa. Libya became the staging ground for Soviet equipment threatening both these areas. "Let friends and foes know America has the muscle to back up its words ..." President J.F. Kennedy Irritating to U.S. administration has been Khadafy's interpretation of maritime law. Since 1973 he has laimed the waters of the Gulf of Sidra, vvhich is stretching through a third of the Libyan coastline, as an internal sea. Nation's sovereignty is indeed recognized by international agreement if the mouth of the bay or gulf concern-ed is no wider than 24 miles. The mouth of the Gulf of Sidra is more than ten times as broad as that. No other nation, not even the Soviet Union, recognizes the Li-byan claim. At least twelve hours before U.S.F. -14 fighters shot dovvn tvvo Libyan jets over the Gulf of Sidra, the Western White House of Ronald Reagan vvas alert to the possibility of an accident. By Wednesday, August 19, more than 40 SOviet-made SU-22 moved up from Libyan airfields to test the U.S. Navy force on maneuvers. Reagan knevv the confrontation "International terrorism, hiding under at-tractive slogans of human rights, agrarian reforms, liberation fronts, etc., is the ultimate abuse of human rights ..." form overthrovv by dramatizing Washington's desire to overthrovv him. He is trying to force covert action, against vvhich he is vulnerable, into overt action, against vvhich he might get Soviet protection. The American people are shovv-ing a deepening support across the country — a feeling that Reagan's actions, from his vic-tory over the air controllers right up to his air victory over Libya, have clearly been in the national interest vvas coming and so did his men, right to .the flyers in the F-14s. The American forces stood at least 100 miles off the coastline vvhen they heard te pilot say in Aabic "I have fired". He missed. Nearly a year ago, on September 16, 1980, an American RC-135 reconnaissance aircraft vvas flying 200 miles off the coast of Libya - far beyond the Gulf of Sidra - vvhen it vvas attacked by tvvo Libyan MiG-23s. The American radio operator heard a command given in Arabic to fire a missile at the U.S. "intruder. The American pilot took no action and raced for shelter in Athens. But this time the President vvas determined to close that vvindovv of vulnerability that had existed for some time. The engagement, 60 miles off the coast, lasted no more than one minute. It vvas the first U.S. military action since the ill-fated attempt of April 1980 to rescue the hostages in Iran. AlexanderHaig Behind this bravado vvas the simple but passionate belief by Reagan that, at home and abroad, vvhen the fundamentals of civiliza-tion are threatened the President must respond quickly and decisively. Freedom of the seas vvas the principle at stake off Libya's coast and "vve vvere not about to go into a confrontation vvithout adequate force to prevail". Therefore, the aircraft carriers Nimitz and Forrestal and 14 other ships formed Reagan's "Big Stick". After four years of Carter's bad timing, timidity, undecisiveness and ignorance in foreign affairs, the vvorld has had to make quite an adjustment! The Soviets, vvhile continuing to denounce Reagan on the surface, have grovvn unusually silent beneath the vvaves. By this time in Carter's first year, they put their troops into Ethiopia and — Secretary of State Afghanistan. As the result of Reagan's decisiveness and deter-mination to stop the Soviet penetration into other countries, they grovv more eager to talk about reductiuon of vvorld tension. During the years of Carter's administration people ali ove the vvorld had lost ali faith in American capacity to act. Novv they knovv vvho is in charge. There are no revvards for losing on ac-count of vacillation, timidity and stupidity — ali trademarks of Carter's presidency. Nor should a president agonize after making a decision. If he does, it conveys doubt and insecurity and invites renevved assaults. Most crises get vvorse vvith time and get bigger if only nibbed at instead of bitten off. If Reagan can sustain his reputation as quick, tough and total, such a reputation is not like-ly to be challenged. vvere engineering a coup in "Because the Soviet tiger will not change its stripes, it must be caged or at least tamed by American might. . . Planinko ■■sni Hon. Lloyd Axworthy, Minister of Employment and Immigration Canada bo 19. okt. govoril članom etnične tiskovne zveze Ontario. Iz Avstralije smo sprejeli molitev, ki je bila javno uporabljana prvič 2. avg. letos in sicer: CAPTIVE NATIONS T.V. MASS SUNDAY 2nd AUGUST 1981. / j WILLOUGHBY RD. ARTARMON 10 - 11 am. Live production: Channel 9 / PRAYER FOR SLOVENIA Lord, the Creator of man and nations vvho gave each of them in-dividual character, language, and culture to grovv and develop. Give also to ali nations the ability to live in peace and harmony. Many smaller nations have already received the key to their own house — the sovereign state of their own, and made them free masters in their own respective countries. Give the key o Lord also to the Slovene nation soon, vvithout bloodshed, that vve Slovenes may live live and develop a full personality of a free nation in our ,own sovereign state. To the future Slovenian leaders give the grace of the Holy Špirit, that they may govern the nation in the light of God. Save us from the darkness of Communism, and other harmful ideologies vvhich are destructive to the humanity and its healthy špirit. P. Lord hear our prayer! Multiculturalism Minister Jim Fleming But reputations are not made of one or tvvo incidents. They are the accumulation of many acts, big and small. Reagan's expanding foreign policy dossier includes decisions on the neutron bomb, Japanese auto imporjts, the Soviet grain embargo, arms to China, etc. The administration's domestic actions have also clearly ijnprinted the Reagan image deeper in a number of ways. Several cabinet officers reported to the White House that by firing 12 000 illegally striking air controllers and not having second thoughts, Reagan may have increased his overseas respect more than by any other thing he has done. That vievv vvas reflected by Lon-don's ECONOMIST. He has, the magazine noted, "astonished both his friends and his enemies . . . this is the vveek for ordinary people to call to him a clear:'BRAVADO'. The significance of the aerial combat of Libya vvas not merely that President Reagan shovved himself ready to maintain access to air space over the high seas, or that he directed our forces to shoot back — the central fact of the incident vvas dictator Khadafy's decision to select this as the moment to assume the role of victim. Khadafy is plying high-stakes chess. He is enticing the Russians, vvho may soon need a cover for action in Poland, by becoming America's International Enemy No. 1. He is protecting himself Ob romanju Slovencev k slovenskemu križu vojnih žrtev in mučencev revolucije v Midlandu avgusta 1981. Po vsem, kar sem prestal od komunistov, mi po domu ni bilo še nikoli dolgčas. Le takrat, ko na slikah gledam naše gore in doline, polja in vasi, v katerih sta včasih prebivala sreča mir, je včasih hudo. Ob teh trenutkih me spomin vabi nazaj v dni, ko smo te bisere naše zemlje branili, da bi jih ohranili mladim rodovom. Kot na velikem odru se vrste dogodki, ki v časovni oddaljenosti dobivajo vse večjo vrednost in globlji pomen. Ne vem zakaj, a poleg Vetrinja, ki bo tudi v večnosti združeno z zasluženjem slovenskega naroda, se mi misel največkrat ustavi ob Turjaku; morda zato, ker bi se ob turjaških dogodkih dalo še marsikaj spremeniti, z Vetrinjem pa je bilo vse končano. Takrat smo bili mladi in neizkušeni, zato pa tako prežeti idalizma, da smo se komaj zavedali, kako veliko narodno delo opravljamo. Zavedali smo se nevarnosti, toda v obrambo svojih domačih in naših domov smo bili pripravljeni na vsako žrtev, potem ko so komunisti dokazali, da hočejo z revolucijo uničiti vse, kar je sveto, pravično in pošteno. Vsak se je zavedal najprej svojih dolžnosti, razlik med nami ni bilo, slepo smo verjeli le v zmago pravice in nam niti na misel ni prišlo, da bi si v tistih težkih časih kdo drznil igrati se z narodovo usodo Razlike v vodstvu so nam bile neznane in o tem niti slišati nismo hoteli. Predanost ideji nam je zastrla pogled, da nikjer nismo videli kaj slabega, posebno ne v naših lastnih vrstah. Celo ko se je začelo šušljati, da v Ljubljani ni vse prav, nas to ni motilo, ker pač nismo bili poklicani za reševanje teh vprašanj. Danes na tisto usodno stanje med vodstvi^ protikomunističnega tabora gledam vse drugače. Turjak z nad tisoč žrtvami je posledica needinosti vodstva, ker je vsaka stranka iskala svojih malenkostnih koristi in to v času, ko bi morala biti edinost prva zapoved vseh. Tedaj je proti-komunistično vodstvo odpovedalo na celi črti: bilo je nesposobno narod voditi v dneh preizkušnje; bilo je popolnoma nepripravljeno na usodne dogodke ob italijanski kapitulaciji, predvsem pa je bilo nepripravljeno kaj tvegati ali nase sprejeti kakršnokoli žrtev. Največjo napako je naredil podpolkovnik Ernest Peterlin, ki ni hotel na teren in je tako povzročil zmedo v vodstvu, ko je bila odločna komanda življenjskega pomena. Nič manjše odgovornosti pa nima vodstvo Slovenske Zaveze, ki je takega človeka imenovalo za poveljnika vseh Vaških Straž v ljubljanski pokrajini. Tako nečastno je odpovedal poveljnik. Bile pa so še druge, prav tako usodne napake: 1) Koncentracija Vaških Straž v grad Turjak. Pokojni pater Odilo Hajnšek, OFM, je bil trdno prepričan, da je ta načrt Peterlinu sugeriral študent Milan Kobal, ki se je kot organiziran komunist vrinil v vrste Križarjev in je kot tak preko duhovnika Andreja Križmana imel velik vpliv na Peterlina, ki je bil veren človek. Tako je bila koncentracija VS v grad Turjak pravzaprav načrt komunistov, ki so hoteli za vsako ceno VS preprečiti stik z Angleži, če bi se ti res izkrcali na Sušaku ali kjer drugje v Istri. 2) Bega nje preprostega naroda Kar je popolni zmedi še manjkalo, so opravili takoimenovani parlamentarci, ki so pridno tekali od VS k partizanom, obenem pa so naudušeno pridigali ljudem, da se bodo zdaj vsi (vaški stražarji in partizani) skupaj borili proti Nemcem, najbolj vidna sta bila velikolaški župan Paternost in pokojni dr. Franc Blatnik. Taktika partizanov je bila pridobiti na času in čakati, če res pride do izkrcanja Zaveznikov. V tem slučaju bi partizani stopili na stran Nemcev. Da bi bil posel lažji, so že pred italijansko kapitulacijo, zjutraj 8. septembra, napadli četnike v Grčaricah in jih po dvodnevnem obleganju in bor- ISLI OB TURJAKU bah prisilili k predaji. Kaj so takrat mislili poveljniki VS, da niso že zaradi svoje varnosti šli na pomoč obleganim četnikom, je nerazumljivo. 3) Zapečatena pisma, ki so poleg razdelitve slovenske narodne vojske v določena okrožja vsebovala tudi povelje za koncentracijo v grad Turjak. Se zdaj ni točno dognano, kdo je ta pisma dobil. Po poročilu Andreja Glušiča v rokopisu "Desetletje viharjev", naj bi ta pisma prejeli vsi poveljniki VS, a izgleda, da mnogi o tem niso nič vedeli. Strogo je bilo tudi rečeno, da poveljniki smejo ta pisma odpreti šele v slučaju kapitulacije. 2e samo ta odlok je višek vojaške nezrelosti. V trenutku laške kapitulacije bi bilo treba imeti načrt izdelan in vedeti, kaj storiti. Tako pa so oficirji po svoji preudarnosti šele začeli pripravljati moštvo na noVo situacijo, kar je imelo za posledico, da so se mnoge posadke razšle (zahodno od Ljubljane vse), ker je bila miselnost vaških stražarjev varovati svoje domove, ne sosednih vasi. Medsebojne zveze so bile že prej slabe, zdaj so odpovedale popolnoma. Na drugi strani pa so komunisti imeli z Italijani že nekaj dni pred kapitulacijo pogodbo o predaji vojske in vsega orožja partizanom. Kot pogoj premirja je točka 3c te pogodbe določala tudi, da morajo Italijani razorožiti vse bele in plave posadke, ki bi se same ne predale. Ce ob vsem tem pogledamo še na razmerje sil nasprotujočih si taborov, bo vojaška in moralna odgovornost vodstva še bolj vidna. Komunistični viri kažejo, da so partizanske brigade tik pred italijanskim razsulom štele približno 2500 mož, Bitenc pa poroča, da je protikomunistična vojska štela 8000 mož. Torej na vsakega partizana pridejo več kot trije vaški stražarji ali četniki. Da bi ta vojska pod vodstvom, ki bi se zavedalo svoje odgovornosti do naroda, z malo korajže in rizika z lahkoto zaobrnila tek zgodovine, ni treba poudarjati. Neštetokrat sem že slišal ugovore, češ, da so bili to računi visbke politike, zato nismo mogli nič spremeniti. K temu se upam reči, da smo jim priliko ali vzrok za tako politiko dali sami. Res je, nemogoče reči, kakšna bi bila reakcija prihajajočih Nemcev, gotovo pa je, da bi morale biti VS in četniki tisti, ki bi razorožili Italijane in prepričiti, da je partizanstvo v nekaj dneh naraslo na 6000, ne vštevši predane italijanske vojske, ki je na strani partizanov s tanki, topovi in drugim težkim orožjem nabijala po VS in četnikih. Upoštevajoč Nemce bi v najslabšem slučaju bila rešitev položaja samo nekajdnevna, a ker je bilo vodstvo nepripravljeno, je zapravilo tudi to. Pa ne samo trenutni položaj, nakopalo si je tudi posledice, ki so temu sledile. Ne pozabimo, da se je šele z uničenjem Turjaka tehtnica vojaške zainteresiranosti pri Angležih prevesila v prid Tita.Ce bi protikomunistične sile tedaj s partizanstvom opravile, bi Britanci, kramarji kakršni so, dvakrat premislili, koga bodo podpirali. Temu so pridejala svojo težo razna nesoglasja v begunski vladi, komunistična internacionala je povečala svojo propagando v prid partizanov in tako je demokratičnaureditev Jugoslavi- je propadla že ob Turjaku. Borba za golo življenje se je s partizanskim terorjem tako zaostrila, da se nihče ni spraševalo upravičenosti naše obrambe in tudi nihče ni mislil, da bi v tej zmedi kdo odpovedoval. Razbičani in raztepeni narod se je še enkrat zbral v obrambo svoje zemlje in svojih, a ker se politično vodstvo ni zavedalo preteklih napak, se od njih tudi ni nič naučilo, zato so tudi sadovi te politike "čakanja^ na pravi čas in slepega zaupanja v Angleže" ostali enaki, samo število žrtev je od turjaških 1.500 ob koncu vojne poskočilo na 15.000 in več. In s tem maslovom na glavi se otresamo krivde in čakamo ... še zdaj... 36 let pozneje, narod, ki je žrtvoval toliko tisoč nmladih življenj pa trpi in upa in čaka rešitve. Od kod? - Stane Pleško Moji vtisi is potovanja po Goriškem in Koroški Na povabilo pevovodje ing. F. Gorenška in ga. Tischlerjeve iz Celovca sem se pridružil clevelandskemu zboru "Korotan" na njegovi turneji po Goriškem, Tržaškiem in Koroškem, le s to razliko, da sem potoval sam, nekaj dni kasneje! V Gorico sem prispel le dobre pol ure pred začetkom koncerta in dvorana Katoliškega doma je bila že polna, a ljudje so kar še prihajali ter stali v obsežni veži pred dvorano. Prisrčen je bil sprejem in pozdravi mladim ameriškim pevcem in pevkam so se vrstili drug za drugim. Po koncertu je bila zunaj na igrišču prosta zabava in ples ob igranju ansambla Hlade iz Stever-jana. Tudi moški zbor M. Filej pod vodstvom g. Klanjščka nam je zapel nekaj pesmi v pozdrav in šele pozno v noč so se ljudje razhajali. Naslednji večer pa smo se poslovili od primorskih rojakov na Steverjanu in zjutraj mahnili z avtobusi proti Koroški. Med potjo je zbor Korotan obiskal sv. Višar-je, kjer jih je že pričakala skupina pevk in pevcev koroškega zbora Gallus, med njimi ga. Tischler in duhovnik g. Hanzej Olip doma iz Sel. Njegov brat Toni in še nekaj koroških prijateljev so nas zapeljali v Sele, kjer župnikuje g. Matko in na domačijo trdne slovenske družine Olip. Blizu Košute se nahaja ta kmetija Olipovih in pogled na naše Karavanke je bil prekrasen, kajti vreme nam je bilo naklonjeno. Gotovo pa je vsakdo občutil v srcu grenkobo, ko je gledal slovenske vasi le z nemškimi napisi, ko bi vendar po členu 7 moralo biti 56 vasi z dvojezičnimi napisi! Upamo, da bodo Avstrijci vendar enkrat popravili to krivico, ki jo delajo našim koroškim rojakom! Povzpeli smo se tudi na Dobrač in si od tam ogledovali Ziljsko dolino in dolino reke Drave, ki si utira pot proti Beljaku..Lepa je,polna spominov. Brez dvoma pa je bil eden najvažnejših dogodkov na Koroškem obisk v Vetrinju, kjer je pri sv. daritvi somaševalo kar osem duhovnikov! Kako lepo je pridigal Vogrški župnik, ko se je spomnil z molitvijo 12 tisoč slovenskih fantov, ki so bili vrnjeni nasilno po Angležih v Slovenijo in s tem nastopili križev pot do Teharjev, Podutika, Zagorja, Škofje loke, Kočevskega Roga in ostalih morišč!! Marsikateremu se je solza utrnila na licu in g. mons. Bazniku je zastala beseda v grlu, ko je v angleškem jeziku prevedel govor Vogrškega župnika! Ker je Korotan nastopil s tremi koncerti na Koroškem so bile potrebne tudi vaje. Zato so ostali dan v Mohorjevi, kjer so večinoma vsi stanovali, da so imeli pevsko vajo! Vsi trije koncerti so dobro uspeli, tako v Celovcu in Ločah (ob Baškem jezeru) a najbolj prisrčen pa je bil koncert v Smihelu, rojstnem kraju pok. škofa dr. Rožmana! Med častnimi gosti je bila tudi koroška pesnica Milka Hartmanova, ki je za to priliko ameriškim Slovencem napisala posebno posvetilo! Prijazni župnik g. Srijenc, njegov kaplan g. Marian Schuster. učitelj . Gril ter šmihelski pevski zbor so nam v resnici pripravili prisrčen večer! Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička in še zunaj je ostalo mnogo ljudi. Celo iz Ljubljane je bilo videti več avtomobilov. Na izletu pri Sv. Krvi, Velikem Kleku in Pasterci je naša mladina uživala krasen razgled, saj smo imeli sončen dan in nebo je bilo sinje modro brez oblakov. Ko smo se vozili po serpentinah, je marsikoga zaskrbelo, kaj če strmoglavimo v globino, toda Sienčnikovi vozači, sami Slovenci — Korošci so odlično izpeljali svojo nalogo! Tako se je počasi približaval čas, ko se je bilo treba vrniti nazaj v Ameriko. Ker so pevci odhajali v treh skupinah nazaj, je bil 30 julija poslovilni večer v Mohorjevi. Domači zbor "Gallus", sicer nekoliko okrnjen, nam je v slovo zapel tri pesmi, bilo je nekaj govorov in tudi gdč. Milka Hartmanova je spregovorila nekaj besed in se zahvalila za lepe koncerte po Koroški, ga. Tischler-jeva pa je vsem članom in članicam zbora Korotan podarila spominske krožnike! Prva skupina se je vračala 1. avgusta z avtobusom v MUnchen, 8. avgusta je odšla druga skupina, in 9. avgusta zadnja. Tako sem ostal sam na Koroškem, pa ne pa dolgo! Obiskali so me v Hodišah g. in ga. Osredkar in prof. Janko Slana moj nečak! Bil sem vsaj šestkrat pri Gospej Sveti in vedno mi je bilo hudo, ko sem šel mimo župnišča, kjer župnikuje g. Muher rodom Slovenec, a je zatajil svoj materinski jezik in noče več slišati slovenskega jezika! Mirno pa lahko izjavim, da dokler bo Koroška imela še zavedne slovenske duhovnike, se nam ni treba bati, da bi se Korošci odtujili! Na žalost pa sem opazil precej nemškuterstva okoli Skoci-jana, Vrbe, Pertiče in na splošno vasi ob Vrbskem jezeru, kjer je razvit turizem! Naj omenim še prijeten večer, ki so nam ga pripravili letošnji mladi maturanti iz Celovške gimnazije za nas tri Torontčane (g. in ga. Osredkar in mene) v St. Primožu, kjer župnikuje blagi g. Franc Krištof. Prisoten je bil tudi ves ansambel "Mladi mi", ki je letos v začetku julija nastopil na slovenskem letovišču ob proslavi Katoliškega dneva in trikrat na torontski televiziji. Tudi njihovi starši do prišli na ta poslovilni večer in razvil se je prijeten razgovor, ki je . trajal pozno v noč! Ostalo mi je še nekaj dni na Koroškem, katere pa sem porabil za svoje sorodnike ki so me prišli obiskat. Tudi ravnatelju Mohorjeve sem bil večkrat in imeli smo resne pomenke in debate o položaju koroških Slovencev Avstriji in težavami s katerimi se morajo boriti! • PRlCE KOČEVSKIH KOMUNISTINIH POKOLOV NA DOMOBRANSKEM BANKETU. 3. oktobra je v Torontu na banketu protikomunističnih borcev društva „Tabor" njihvov predsednik g. Stane Pleško imel priložnostni govor, ki ga tu vsled aktualnosti v celoti objavljamo! Uredništvo, u Dragi prijatelji! Ne morem se otresti navade, da zdaj, ko smo se telesno podprli, povem še kratko misel za naša srca. Morda ni najbolj primerno, da veselje večera mešam z žalostnimi spomini, a mimo tega ne smemo. Na videz od lanskega leta ni nobene spremembe — isti obrazi, isti garači. Vsak po svoje delamo, da bi bil ta naš banket čim lepši. Ce bo finančni uspeh, bodo tega veseli naši invalidi in potrebni, a veliko več so vredne moralne vezi, ki jih takile večeri znova spletajo, znova potrjujejo stara prijateljstva in ohranjajo idejo, za katero so že pred 36-timi leti mislili, da jo za vedno zasipajo. Ta velika K zaključku bi pristavil eno željo, da bi mi izseljenci in zamejci skupno sodelovali pri takih podvigih, kot je to letos storil clevelandski pevski zbor "Korotan"! n , Pozdrav vsem B. Potočnik družina nocoj spet potrjuje, da je človeka umoriti razmeroma lahko, ideje pa ni mogoče ubiti. Včasih se čudim, da po toliko letih sploh še obstojamo, saj so bili časi, ko je bilo v Torontu vse proti nam. Po drugi strani pa drugače biti more: Nocoj so med nami trije, ki so prišli iz kočevskih grobov: France Dejak, France Kozina in Milan Zajec. Ti so priče, da je v eni noči padlo v množični grob nad tisoč življenj in vedo, da je kri tekla kot reka. To so dela tistih, ki so se v imenu OF borili za svobodo in mir. Mi pa vemo, da na krvi ni bodočnosti, zato verujemo v zmago pravice kot v jutrišnji dan. Sicer nikomur ni dano vedeti čase in okoliščine, kdaj in kako bo prišlo, a dan vstajenja pride, ker človek je rojen za svobodo ne za suženjstvo. Čeprav raztreseni na vse konce sveta, smo del slovenskega naroda, ki hoče živeti. Za to pravico je plačal najvišjo ceno, ceno krvi, zato mora znova dobiti ukradeno mu svobodo. K temu delu smo v teku zgodovine policani vsi. Naši bratje so v svojem času doprinesli najvišjo žrtev, mi smo tu, da svetu povemo, za kaj so se borili ter zakaj in kako so bili pomorjeni, in ko se bomo mi umaknili, bodo morali naši otroci sprejeti to delo. Verjetno bodo izbrali druge poti, nam nerazumljive, a dokler bo njihov ideal pomoč narodu, iz DOM LIPA Na zemljišču Doma Lipa se kažejo sadovi pridnih rok. Za skrbno varstvo in delo na tem kraju zaslužita gg. Hace in Bogataj vso našo zahvalo. Spomladi sta pripravila za prodajo najrazličnejše sadike, vzdrževala travo, sadila drevje in splošno desegla, da je ta kraj v prikupnem in dostojnem stanju. Tu je zrastla vsa zelenjava, ki smo jo rabili za veliki piknik Doma Lipa 26. julija v Slovenskem parku pri Hamiltonu. Kljub slabemu vremenu je vladalo veselo razpoloženje. Velika nova dvorana je sprejela vse obiskovalce. Zabavali so jih do poznega večera Veseli Alpinci. Na tem mestu se odbor Doma Lipa iskreno zahvaljuje odboru Slovenskega parka za uporabo njihovih prostorov, za vso pomoč in prijateljsko sodelovanje ter za velikodušni dar vstopnine. Cisti dobiček piknika 26. julija je 2535 dolarjev. Dosegli pa smo še drugi namen. Ideja slovenskega starostnega doma je ta dan povezala naše rojake iz Kit-chenerja, Hamiltona, Toronta in okoliških krajev. Starost in njene nadloge nikomur ne prizanašajo. Slej ali prej bomo srečali to tujko, ki bo postala naša zvesta spremljevalka. Upajmo, da bomo z njo vstopili v Dom Lipa in po delovnem poletju v miru in domačem ozračju šteli svoje jesenske ure. Do takrat pa moramo upraviti še mnogo dela. Da bo Dom Lipa postal realnost je predvsem potrebna živa skupna misel, radodarno srce in načrtno poklicno delo. To pa potrebuje časa in nogo vztrajne volje, kar upamo, da imamo. Spominjamo se pokojnih z darom Domu Lipa. Gradimo Meršolov sklad za zdravstveni oddelek v Domu Lipa. Anica Resnik "i- katerega smo izšli, se za bodočnost ni treba bati. Eno pa je zelo važno: pri delu za narod bo moral vsak graditi na žrtvi naših domobrancev in dokončati delo, ki so ga oni začeli. Brez tega temelja bo vse zidano na pesek. Komunistična ureditev družbe, čeprav jo nekateri tako hvalijo, je obsojena na propast, ker je zgrajena na laži, sovraštvu in na krvi doobrancev. Prišlo bo do priznanja krivde in takrat si bosta kesan-je in odpuščanje podala roko za mir in resnično svobodo. Ne naveličajmo se delati za ta veliki dan, saj v delu je uspeh, žrtev naših bratov pa je blagoslov, ki kot termiti razjeda stavbo tiranije. V ONTARIO RASTE SKORAJ VSE KAR POTREBUJETE. Ontario proizvaja tako razsežno in različno svežo in predelano hrano, da lahko najdeš skoraj vse, kar rabiš za pripravo priljubljene hrane za tvojo družino. Zato glej za "Foodland Ontario" znak, kjer kupuješ, in postreži tvoji družini najbolj svežo in najfinejšo kvaliteto razpoložljive hrane. Dobre stvari rastejo v Ontario. WdO< Ontario Ministryof Agricultureand Food Lorne Henderson VVilliam Daviš Minister Premier Ontarijska vlada dela da pomaga ljudem. /