anuša p lesničar, pasijonski koncert v cerkvi Žalostne Matere božje na l ontrgu 191 a nuša plesničar paSiJonSki koncert v cerkvi ž aLoStne Matere bož Je na Lontrgu t omaso giovanni albinoni je bil italijanski baročni skladatelj, ki se je v svo- jem času proslavil kot pisec številnih opernih del, danes pa je poznan predvsem po Adagiu v g-molu. d olga leta je veljala sodba, da naj bi delo v celoti napi- sal skladatelj sam, a so kasnejše raziskave pripeljale do zaključka, da je ugledalo luč dneva z ustvarjalnostjo in uglasbitvijo muzikologa in skladatelja 20. stoletja rema giazotta. Slednji je namreč ob popisovanju albinonijevega obširnega opusa naletel na osnutek glasbene ideje, ki jo je kasneje razširil in oblikoval v delo, kot ga poznamo danes. izvirna ideja je torej ostala v okvirih baročne glasbe, a sta predvsem njena nadaljnja izpeljava in še bolj harmonska uresničitev dokaz, da gre v širšem smislu resnično za neobaročno kompozicijo. d elo je v letih po nastanku doživelo mnogo preobrazb, najbolj prepoznavna ostaja tista za violino, godala in orgle. Pasijonski koncert 2019 v Cerkvi Žalostne Matere Božje na Lontrgu, foto Jana Jocif. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 192 Srednjeveška sekvenca ob postnem času (Stabat mater) govori o globokem sočustvovanju z žalostjo božje matere marije in sedmerih mečih, ki so ji, po prerokbi Simeona, zadali globoke srčne rane in bolečine. z godba je v pretek- losti doživela mnogo upodobitev in leta 1736 je nastala najslavnejša med njimi, kantata italijanskega skladatelja giovannija b attiste pergolesija. l abodji spev njegovega kratkotrajnega, a na drugi strani z neverjetno plodovitostjo in ustvar- jalnostjo prepletenega življenja, je resnična mojstrovina po oblikovni in predv- sem vsebinski plati. Skladatelj se je pri komponiranju zgledoval po istoimenski Scarlattijevi skladbi, po kateri je povzel tudi instrumentacijo dela: dva kastrata s komornim godalnim orkestrom in kontinuom. t ercine besedila je uglasbil v kontrastnem zaporedju duetov in arij, v katerih prevladujeta žalost in trpljenje. kantato začenjajo violine, ki jim odgovarja vokalni duet, z verigo bolečih zadr - žkov nad pedalnim tonom. z nameniti uvodni stavek je švicarski pisatelj in filo- Pasijonski koncert 2019 v Cerkvi Žalostne Matere Božje na Lontrgu, foto Jana Jocif. anuša p lesničar, pasijonski koncert v cerkvi Žalostne Matere božje na l ontrgu 193 zof jean-jacques rousseau opisal kot »najpopolnejši in najbolj ganljiv duet dveh prepletajočih se glasov izpod peresa kateregakoli skladatelja«. podobnih tonskih slikanj se poslužujejo tudi nadaljnji stavki dela, polni disonanc in kromatičnih gibanj. a vendarle je p ergolesi, ki je bil navsezadnje avtor opere buffe La serva padrona lahkotnejšega značaja, temačnejšim stavkom dodal tudi nekaj arij ved- rejšega pridiha. kontekst legendarne p ergolesijeve sekvence, ki je resnično edin- stvena zvočna upodobitev trpljenja b ožje matere marije, tako ne prevzema samo sakralne, temveč v globljem smislu tudi metafizično obliko. čistost, preprostost in na nekaterih mestih nepričakovana veselost nagovarjajo k iskanju sodobnejše poante pergolesijevega himnusa, ki se bolj kot k občutenju in tonskemu slikanju bolečine nagiba k zvočni upodobitvi njene posledice – upanja. z aradi nenehne razpetosti glasbene teksture med kontrastom svetlega in tragičnega je delo na eni strani izjemno kompleksno, a zaradi tega nič manj aktualno tudi v današnjem kulturnem času in kontekstu. Pripis urednice pasijonski koncert je bil v organizaciji glasbene šole škofja l oka v sodelova- nju z župnijo škofja l oka izveden v okviru dnevov škofjeloškega pasijona 2019 v ponedeljek, 8. aprila 2019, v cerkvi žalostne matere božje na l ontrgu. Sode- lovali so sopranistka marta m očnik pirc, mezzosopranistka Saška k olarič ter novoustanovljeni orkester c amerata puštal, ki ga sestavljajo nekdanji in sedanji učenci glasbene šole škofja l oka, pod dirigentskim vodstvom t ilna drakslerja. poslušali smo: remo giazotto (1910–1998), pripisano t omasu albinoniju (1671–1751) Adagio v g-molu in Giovanni Battista Pergolesi (1710–1736) Stabat Mater.