ftroMili v ř reci Odgovorni vrednik MBr. Jane* HMeiwei*. Tečaj JK. saboto 25. septembra (ranojesna) 1852 List 99 Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jerisa. VII. Jephtova hći. Ker oćina, ker Bog naš veli, 0 gospod moj, da umrè tvoja Ker tja obljuba je vzmagala le Vbôdi njedro : razkrito ti je! 1 glas moje žali je preč, I goré me ne gledajo već: Ce tvoja roka ukloni me v prah Zaboleti ne može me mah! hći > > je korenine bolnih tert rujave in perhljive našel; tudi tertni lés je bil tu in tam neke černe vode na vzet* Po tem takim ni plesnjivec nič druziga, ka kor le následek bolezni, in vse umivanje in po livanje je prazno delo. : ř A. Piazzalonga v Mantovi misli, da neka mègla je vzrok te bolezni; on svetje tertez amo njakam, apnéno vodo in scavnico škropiti,— pa spet druge skušnje so učile, da scavnica vec škodje kakor koristi. Prof. Pasi v Pavii svetje s kropam (40 do 45 stop. R.) bolne terte umivati in zemljo s slamo pokriti 9 ? da nezdravi zemeljni puh tert ne okuži. To, moj oče! verjemi le mi Da tak cista je hčere tje kri, Ko tvoj blagoslov, k' prosim ga še Zadnja misel, ki blaži tu me. Gosp. prof. Pasi ima čudno misel od puhov in soparov ! Bernard Gr i gola ti je terte 5 so bile lani Sbor Salemskih naj plaka le div ! Bodi vitez, sodnik nevklonjiv, Bitvo zatc udobila sim ja , I oćina i ti sta prostá. Kad ta kerv , ki si dal jo, scuri Kad ti glas, ki ga ljubiš, zdoni, bolne, podolgoma vrezal inje v rano majhin kamniček vtaknul, da je odperta bila in se iz nje pravi so 5 Se ponosno spominjaj me še ? Da umíraje smehljala sim se. Skusnje o plesnobi grojzdja. Grojzdna bolezin, ki se zmiraj bolj razširja ako svojim V^ JL V/J 4Li V4 il %m M V/ R V f J 1 JL1 * 11 JL kj V MJ HJI 1 JI. j je tako važna, da mislimo prav storiti bravcem povémo, kaj se je letos po svetu o nji mi slilo in skušalo. gosta smolnata voda cedila. Letos terte, kterim je tako pušal ali fontanelo stavil zdrave ostale. Dr. Beggiato iz Vicence pravi, daje počeli deželi bolezin; po njegovih skušnjah so bile terte v nogradih, ki so med žitnim poljem, pred zet vij o popolnoma zdrave; malo ur po žetvi pa so zbolele; tudi tište terte so bile bolj bolne, ki sose po košatili koštan jih vile, kakor tište, ktere so po javorih bile. On pravi, da vsi pomočki nic ne pomagajo, kadar je bolezin že terto napadla; sončna in zračna lega, zdrava močna terta in pa umna rej a jo pa gotovo odverne. Ali plesnjivec (Schimmel) to je tisto sila XLII |Jlti3IIJIVtly ^OtlliUiUIOl J^ IV UOlU Oil«/ majčkino gobovje, ki ga vidimo na bolni terti in Zakap je meso ene leta drazji? in bolnim grojzdji, je vzrok bolezni ali le následek njeni, so si misli še navskriž; gotovo je, daje plesnjivec le následek bolezni, in da z odprav ljenim plesnjivcam se ne odpravi notranja bolezin. Tk 1 # Tk • I i 1 • 1 V » « Robineau Desvoidy terdi, da ena zival pravi kalup temu r okom priti ? (Konec.) Kakor se ne da tajiti, da imenovani vzroki so (merčes) je, ki terto oskodje in od tod izvira bo- pričakovati lezin. vzroki dragine mesa, ravno tako se ne more 5 da Slavni rastlinoslovec Mohl (Bot. Ztg. Nr. 1. kakor je bila pred leti, ki je z drobnogledalom več bolnih tert na več kov se bo cena ponižala. cena mesa spet kmalo taka bila 5 ker 1852) krajih natanjko ogledoval, ni nikdar kake živali z odpravo vzro zapazil. 31 O h 1 pravi, u a j;it»njivci/ je v Zii u iv ujati , na jjiiiiivu. ua isicuiu pnuu opci lia uan, u« tertne bolezni, ker pred njim terla nikakoršniga se armada pomanjša, da goveja kuga jenja; ako bolestniga zna m nj a (?) ne kaže; plesnoba je le po se vse to zgodi, bo šla cena mesa nekoliko nazaj ; poversini terte ali grojzdja in ne seže noter, ali ali stanovitna niž ji cena se ne more tako hitro od znotraj ne pride na poveršino. Skušnja, da se pričakovati, kakor marsikter misli, ki ni prevdaril bolezin odžene, ako se bolna terstika odreže ali natanjko te reči. da plesnjivec je vzrok njati Nekteri imenovanih vzrokov znajo kmalo je na priliko : da srebro pride spet na dan da scer plesnoba zmije, podpira Mohlovo misel. He Poglavitna reč je, da se v našim cesarstvu bolj jo pa poterdi, da nar manjsi sapica kužnino toliko živine priredi, kolikor je povzijemo, te bolezni zanese delječ krog in krog. To dane bo treba po ptujih deželah segati in nam od 5 Franca Fontana kar Mohl terdi, pa poderó skušnje gosp. njih odvisnim biti. Živin or ej o povzdignitiin ta iz'tazis na Veroneškim, ki pomnožiti izrejo goved, je tedaj tisto naravno sred 306 5 po kterim le zamoremo stanovitno pripomoć v na to zelenjad vsedajo in na-njo jajćfca pokladajo stvo tacih zadregah pričakovati. Ta pripomoć se bo mo tako zopern da na do korakov od konopelj rebiti marsikterimu predolgoćasna zdela, ali e din a se noben metulj ne vsede. Kamor se pa jajčka ne je sedanji čas, ko se število ljudi povsod množi. uaiiji uaa, ivu ou niu ijuui pu»ouu muufii« poloŽé, laui ar; tuui ^uaciitc ne i&içuc, III lltll Da se pa živinoreja v našim cesarstvu po- bližnjiga zelnika, ki ni s konopljami ograjen tam se tudi gosence ne izredé, in tudi od vzdigne, je treba, da se za po m noze nje živin ? ne pridejo gosence na to njivo, če je obdana s kono ske klaje skerbí, in v tem potrebujejo nase pljami. Ce je ktera njiva posebno široka in dolga, senožeti veliciga zboljšanja na več straní; naj se vsadí konoplja tudi v grede po versti *ali tudi je živa žitam in klajo vpelje. -mm V • i • i potreba, da se prava razmera med sem ter tje. Uozje 5 se domorodce imenujete in kterim » * V ta m je nad tem ležeče, da se nam meso po nizji ceni prodaja, prizadevajte si z besedo in / y letí nove kazenske postave djanjem, vsak v svojih okoljšinah, da se senožeti umno obdelu jejo,' in gnojijo, zoper hudodelstva mokre na suho devajo, suhe dostojno močijo m - m m V « i 1 • i It I i 1 • , pregreške in prestopke (Dalje.) da se memo žita ne pozabi tudi detelje in drugih trav sejati itd. Druga pomoč živinorejo zboljšati in po Od javne po silno sti. v z dignit i pričakujejo kmetovavci _ __^^ « a m f A * « « 1 od Hudodelstvo j a vn e (očitne) posilnosti se dopri« skerbne v sledečih 13 primerlejih (tode deseti primerlej ni y vlade po nizji ceni. da nam podělí za živino toliko potrebno sol za nase kraje). V » P primerlej Ako kdo samsi Vlada je to potrebo očitno spoznala inje pred zimi vred shod, obstanek pa z dru nekimi leti ukazala posebno živinsko sol naprav ga je ali opravila kacega zbora, ki lada za pretresovanje javnih zadev poklicala, kake J jati ki se v solnicah, kodar se delà, cent po 2 fl. sodnije ali drug javne oblastnije siloma moti ali opo 40 kr. prodaja. vera , ali jih v sklepovanji z nevarnim žaganjem nagi Ali vožnína od teh solnic, kterih je le malo, bati skuša, ako se ne pokaže, da je to djanje kako znese od daljnih krajev tako veliko, da se je v vsih kronovinah živa želja oglasila: naj bi za blagor svojiga ljudstva skerbna vlada tisto dobroto, ktero vživa jo nekteri kraji na Tirol jskim, Solnograš kim in Koroškim, kjer kmetovavci določeno drugo tezejse hudodelstvo do To hudodelstvo gré kazno vati s težko ječo od o let i in pri posebnih obtežavah do 10 let D r u s: i m ero soli (Limito-Salz) vsako leto po nižji ceni dobivajo, razširila enako po vsih deželah cesarstva, ali da bi se živinska sol, kakor tobak, povsod Ravno s tim hudodelstvom »se ravno zaznamovane dja- po eni ceni dobivala. Ta pripomoć kakor zboljšanje senožet in obilniši priđelovanje klaje, živinorejo gotovo po vzdiVnila, veliko več bi se živine izredilo, in cena m, - ® ' i • « .1 I • . • V . . v •• primerlej. se tudi zakrivi, kdor doprin nja zoper postavno přiznané skupsine (korporaciej ali zoper zbore, ki bivajo z vdeležbo ali pod nadgledom kake javne oblastnije. To hudodelstvo je kaznovati s težko ječo od 6 mescov do enega leta i pri posebnih obtezavah do 5 let živine in mesa bi bila stanovitnisi nizji. Se hoče živinoreji resnično na noge pomagati je treba, de se ji pomaga pri korenini. — vse drugo Tretji primerlej. Ce se kdo sam, ali tudi ce se jih več, toda brez skupljanja, kaki izmed oseb pri ona gosposkini za- h. kadar je pomoč le od danes do juter brez stanovitniga vspeha. Dalje svetje imenovani časnik Štajarske kme tijske družbe: naj se na austrianskih mejah kon tumači je za živino popravijo, da se še bolj ka kor dosihmal odvraća ptuja goveja kuga od cesar skih dežel; — pravica inesarstva naj se svobodno huđodelstvu vstaje imenovan ukaz spolnuje, ali svoj ured ali službo svojo opravlja, , to spolnjenje ovreti, z nevarnim pretenjem ali djauskim silovitim lotenjem . če prav brez orožja in ranjenja, nasproti postavi: ali kako izmed teh djanj do- v namenu v s a c i m u podělí ki hoće živino klati ali v većih vsak 5 mestih naj se podělí saj več tacih pravíc pa naj bo primoran le v določenih mesnicah klati dovati da se klavna živina zamore po postavi ogle kakor na Las kim Francoskim, An u li v ci i i 4 - ivaivui li a u a o n i 111 • jl1 i a ii u ^ a i hi. ijl gle s kim, v Belgii, Škocii, Olandii itd. naj prinese, da bi uredsko djanje ali kak službin opravek izsilil. Tak hudodelnik naj se kaznuje s težko ječo od 6 mescov do 1 leta; če bi se pa bila zoperstava zgodila z orožjem, ali če bi bila s poškodvanjem ali ranjenjem združena, ali pa namenjena, kako uredsko djanje ali opravilo službe izsiliti, od 1 do 5 let. / Četerti primerlej. Ako kdo, ne obernivsi se na gosposko, mirno posest zemlje, ali na-njo se nanašajočih pravic koga druzega se tudi pri nas primoraj o mesarji 9 da meso volov. ljudmi, po silovitem napadu moti ? . « • v « • ? z zbranimi več ali če kdo tudi brez krav bikov telet , in sprednje in zadnje četerti očitno zaznamvajo s ceno mesa. brez da bi treba pomagavcov pridere v hišo ali stanov alise dru z e ga z orožjem obdan, in ondi na njega osebi ? ali bilo kupcu dalje po ti poprasevati. ikmetijske sknsnje. na njegovih domaćih ljudéh, na blagu in premozenji. silo delà, naj stori le-to, da bi se maseval, ker misli, da bi izpeljal da bi kako obljubo ali do- da se mu je kaka krivica pravico, ki se je lasti zgodila, (Konoplja brani %elje in drugo zelenjad pred kazalo izsilil, ali kaki drugi sovraznosti ugodil. gosencami). Vestfalnu je ta skušnja tako go Začetnik takošne posilnosti je podveržen kazni težke tova da vsak otrok za njo vé. Časnik Yasav- Je^e od 1 do 5 let. Tišti, ki so se dali za pomagače skih kmetovavcov in gojzdnarjev konopljo za tega voljo takole priporoča: So se sadike (ilance) ze rabiti , naj se kaznujejo z jeco od 6 mescov do 1 leta. Peti primerlej.. Druge hudobne poskodbe tuje koloráb vsadile, se krog in krog njive ali grede lastniue se imajo za hudodelstvo javne posilnosti, kadar po ceviji saksebi vtakne konopno séme. Kmalo 1 škoda, ki ie nastopila, ali ktero je bil storivec na začne konoplja rasti in je noplja ima poseben duh, živa ograja njive Ko kanil 25 or oldinarjev preseže: ali če y ne gledé na je metuljem, ki se scer eiikost škode 307 zamore iz Djih arnost za življenje, zdravje te o c. k. Zagrebačkoj višjoj gimnazii koncem »kolske go lesno varnost ljudi, ali v večji meri za tujo lastnino dine 1852". Pisano je v čisto horvaskem jeziku in za nastopiti ? ali je 3. hudobna poškodba na h po njih vozi sparno močjo ali brez nje, ali k njim Veb v « lit« Vi i « t # • popade tri sostavke, namrec: 1. Sastavak o koristi tah, naj se načinu predavanja latinskih klasikah od prof, i ? 2. kratak p d povest padajočih napravah , vozilih, mašinah , orodju ali zie Zagrebačke od prof. M ..« V» • M Vfl •• 1 x • I • A druzih na njih vožnjo namenjenih receh, ali na pa robrodih, parnih mašinah, parnih kotlih, vodnih k t d p p ravit el j ce g im nain 3. š k o 1-Kar zadene pervi sostavek, je posebno dan današnji na pravém mestu 9 pravah, mostih, pripravah v rudnikih ali sploh v ker si neka ( . tV« i . » • i___ pičia pa strastna) stranka na vso posebno nevarnih okolsinah storila moc pnzadeva, stare gerske in latinske klasike, kterih Kazen tesra hudodelstva je v primerleju stev. 1. do tega casa ni nihce preganjal, mahoma pregnati ni, da težka jeca od 6 mescov do 1 leta; v primerleju štev. Ta strančica ne vé ali noče vediti in ji tudi mar 2. in 3. pa težka jeca od 1 do 5, in po velikosti hu- so ravno stari pisatelji podlaga učenosti in izobraženosti vsih drugih europejskih narodov, in da, če je zares se- dobije in nevarnosti tudi do 10 let Če je pa iz poškodovanja zares nastopila kaka danji svet tako popačen, kakor ti možaki slijo so zgoda za zdravje, telesno varnost, ali v vecjern raz- klasiki tega spacenja cisto nedolzni za lastnino druzih ljudi, naj se kaznujejo krivci da p h bih © ; — gotova skušnja je, dih se veliko več ljudi s težko ječo od 10 do 20 let, pri posebnih obtezavah pohujsa, kakor po bukvah, nar manj pa po bukvah kla pa na vse žive dní. Ako je zadnjič vsled takošne po- sikov. Popolnama prav ima tedaj gosp. Veber, ko pravi škodbe kak človek smert storil, kar je storivec naprej viditi zamogel * bodi me rt njegova kazen n v klasiki um bistré in bogatijo, ukus gladijo in nas tudi b raž enj dnega jezika podperaj u Sest p r imer 1 ej Ra s tim hudodelstvom se Zatirati stare klasike je tedaj toliko, kakor se zoper tudi zakrivi. kdor s kakoršnim si bodi dru © iz hudo- stavljati izobrazenosti, in nar veči dar božji, nebeški bij storjenim djanj ali z nalašnim zanemarjenjem m 5 mračiti V 2. sostavku govori gosp. prof. M dolžnosti, ki jo ima pri ljanju ali let v nocestni vožnji ali pri oprav-v petimi primerleju pod štev. 3. omenjenih stavb početb, kako zaznamovanih nevarnost napravi. je težka jeca od 1 do 5 po velikosti hudobije in nevarnosti tudi do 10 let. žur anič o tanju gim v Zagrebu od nje 9 Kazen tega hudodelstva govega začetka do sedanjih časov in pravi, da se je začela za to učilišče v letu 1849/50 nova doba, ker se popred od vstanovitve noter do te dobe ni nikaka poprava vpeljala; o tem Ce se je pa kaka v 86 njenih druzih obtezav pridružila , je treba prisojevati večje kazni ki so ondi duhu in jeziku učiti, sih je bilo konec leta 231 času pa se je jelo v narodnem Steviío učencev v vsih 8 kla- to ustanovljene v (Dalje sledi.) Iz Prage je prišlo na Dunaj veliko društvo če skih gledišnih igravcov, ki bodo v Videnskem gledišču dalj časa češke gledišne isrre igrali. V pervi (Pali Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. Pervi zvezek dr. Miklošičeve vesoljnoslovan-ske slovnice z napisom „vergleichende iautlehre cova dcera) in v drugi (Debôra) so se slavno ob našali. /rt Dr Or vine" pravijo, da meni svojo tiskamo prodati, se je po Ljudevit G 9 od ktere n srbské no der slavi sch en s prach en" je ze na svetlem. Da je delo izverstno , nam je pisateljevo imé porok. Samo to naj še pristavimo , da preučeni g. pisatelj v tej drago- ceni in prelični knigi jezik, dal skoz Beč zavezo stopi in Prago v Lipsi da se po m v z ondašnjimi knjigarji gledé svoje slavenske knjigarne, ktero meni ondi s 1. oktobrom vstanoviti» Gaja se tiska naravoslovje V tiskarni gosp vanskega iu kterega cerkvenega zovejo drugi s ta r o s 1 o 9 od Joz. Partaša. Izdajalo se bode delo v zvezkih po hotoma staro- 4 pole. Zvezkov ima biti 20 in vsak bo veljal 20 kr. slovenski jezik imenuje, ker niso po njegovi misli To delo je pervo te versti v horvaskem jeziku tega jezika nekdaj vsi Slovani, ampak sami Slovenci raj je posebne priporočbe vredno. in Bul gar ci govorili. S tem pa ne odrekuje, da ne bi bili stari Slovani tedaj vesoljnega jezika imeli 9 'i* Znani slikar 9 V poljski Rodakovski iz Lvova, ki kterem pa niso. morebiti ničesa pisali ; dosiej nam ni Vendar primerja vi- je na letašnej slikarski razstavi v P pervo za vsaj nic takega v roke dospělo, sokoučeni gosp. pisatelj s staroslovenščino vsa na-rečja slovanska, in razklada obširno, kako se njih glasovi spreminjajo. Pažljivo prebravši to knigo boš vsako slovansko narečje veliko ložje umel. S hvaljeno knigo je toraj g. pisatelj svojo slavo, svoje zasluge v slovstvu slovanském jako pomnožil. Veliko večja pa bi bila po služno svetinjo prejel, meni naslikati zgodovinski pred met namreč imenitno bitvo Chocimsk ? kjer je hra brost Poljakov pervikrat silo Bisurmansko zlomila »i* Prijatli Celakovskega bodo zacelí koj izdavati njegove zapuščene spise. Početek se bo storil s 5,prim erjaj slovnico ki h jezik u 9 našem mnenju se korist, ko ga bila volja, ceno ne koliko znižati, da bi se prevažna kniga lože kupovala. Serbsko - narodne pripovedke, ki jih je g. izdatelj sprelepih serbsko-narodnih pesem, dobro znani V uk Stefanović, nabral, bodo na Dunaji kmalo do-tiskane. ktera je dokončana, samo nekoliko jo je hotel se piliti To bode izdal Šafařik. V ] pri A Gosp. Jaro mir Erben, arhivar v Pragi, pravlja k tisku delo pod naslovom: „Diplomatar" A Na S1 e s k e m se bo začel spet izdajati d e z e 1 n i zakonik v českem jeziku, kteri je lanskega leta zastal. Kakor so pesmi izgled narodnega pesništva, y'. 't» V tako bodo pripovedke, kterih bo 40, izgled prostoskladne besede. Do 15. oktobra misli g. pisatelj še naročnino (po 1 fl.) prejemati; pozneje bo cena poskočila. (Gosp. pisatelj stanuje na Dunaji Landstrasse, Heumarkt 517, I. Pragi v se tiska življenjopis Ce Iako v skega od Mali-ta. \V Prof. Rozum je dal na svitlo povedko pod na Stiege i Thur 19). slovom: „Bůh co čini, stori dobro). dobře čini" (kar Bog stori, \V V 'i* LTčiteljstvo na Zagrebaškem gimnazii je iz niku 9 Gospod Špatný delà na sta vi teljsk em slov ki ima biti prav obširin. daîo s koncem šolskega leta: „Drugo godišnje izvestje 308 Po tov an je po Mjashim Spisal M. Verne. 23. pismo. Dragi prijatel ! Od Ap jev i ga terg: a do Teraeine sim malo več vidil, ker sim ponoći potoval. Prav rad bi bil kraje okrog Me se, ki je bila v starodavnih časih tako mogočno mesto, de je čez 23 dragih mest gospodovala > saj na debelo ogledal, pa se ni dalo, prevec tama je bilo. 10.000 dus, — prek verha, ki ko nos v morje šterli Če je Virgilju verjeti, je Gaeto Enéa svoji pe-sterni ali marveč dojíci v čast sozidal. Virgili pravi: »Tu quoque littoribus nostris Aeneia nutrix Aeternam moriens famam, Oaieta, dedisti«. i Malo naprej se pride v vas, ki jo Kastel imenujejo, in kjer je bila nekdaj C 5? Formianum pristava V teh zalih krajih se je bila tudi Odiseju sreča spet prismejala, de je bil Lestrigonskiga kralja hčer nasel, kakor Homer pripoveduje. polnoei sim přisel v T era ci no, zadnje mesto Komaj leži, kolikor sim ga papeževe dežeie blizo Neapolitanske meje eno uro sim se tu vstavil. Mestice Xovicar iz slovanshih kra lev. V Terstu naznani Teržaski časnik se jo , v kteri se bojo revne dekleta učile, dobre kersenee biti. Več gospá se je vdeležilo te mogel ponoći ogledati, na kamnitim prostoru med hri- po vikšim dovoljenji te dní družba osnovala, ktera je bam, ki je tudi zgol kamen ali skala, in med morjem. učilnico napravila Močno mi je bilo žal, de nisim utegnil dneva čakati, de bi bil vidil, kje in kako je-nekdanje mesto stalo. Po Horacjevim: »Impositum late saxis candentibus Anxurc ga je moralo saj nekaj verh skalovja biti. Pa saj tudi tla družbe ; za 40 deklet je prostora v ti napravi, v kteri bojo z vsim preskerbljene; 8 so jih že vzeli v to gojilnico. Ljubljane. Gospod marsal grof Ra dečki je kjer današnje mestice stoji, so le živ kamen. přišel v četertek v Ljubljano, ogledat svoj grad pod Tur Tistiga „candentibus" pa nisim clo nič vidil, desiravno je luna sijala; vse je bilo černo, in o polnoci ni moglo nam? na kterim so poslednjs dni tako pridno dělali, je že veliko dodelaniga. Slavni gospod je nek z vsim da drugac biti. prav zadovoljin; res bo kaj krasna ta cela okolica. Vče Od Ter a čine, ki so jo Rimljani „ A n x u r", Greki pa „Traxina" imenovali, se ni pol ure doPor- mituv a^j tel e na Neapolitanski meji. Porte la je terdno poslopje Celovec. raj mu je odbor poklonil izverstno okinčano pismo (diplom), s kterim slavni marsal stopi v versto častnih mest-nikov Ljubljane. Kakor smo slišali, se bo podal danes v cez cesto. Tu so nam potne liste tako dolgo pregledo-vali in podpisovali, de je bil že běli dan, ko smo naprej šli. Zvedli smo, da prihodnjo spomlad se bojo delà na Teržaski železnici posebno ročno poprijele. koliko Kras. Tod, namreč od Teraeine do blizo Gaete, ne-ur hodá, so tla silno kamnite, skoraj kakor nas Kar je pa zemlje, je prav skerbno obdelana, po vinogradih je polno sadniga in posebno oljkniga in tudi taciga drevja s ti ks pravi. j iz kteriga smolo dobivajo ? ki se ji ma dei liko Xovicar tz mnogih krajev. Ze v poslednjim listu smo omenili, da podp il o presežejo razpisani znesek s za posoj J sedaj se zvé, da namest 80 je 110 milionov pod pisanih; nar več je podpisala bogata bankirska hisa Roth 11 dan julia sim přišel že zgodaj v Neapolitansko schildova, namreč 31 mil., po ti bankír Sina 11 mil mesto „Fondi" žalostniga ogleda. Ulice so sicer ravne in široke, tode grozno nesnažne. Polje okrog mestica ki šteje do 5000 duš, je jako rodovitno, in na Ce kub ških hribih se prideluje veliko dobriga, že o starih ča Arnstein in Eskeles Biedermann 21L mil., mil > Stamel-Mayer 3 i po milionu in še čez pa <1 mu. dru t i zih bankirj Po razglasu c. k. ministerstva denar stva bojo 25. t. m. spet sozgali za 800.000 čislaniga vina. Ho &ih kakor še dandanašnji mnogo raci pravi: »Fundos Aufídio Lusco prœtore libenter Linquimus Tuđi jez sim jo čez pol ure prav rad odlazil. Pol-drugo uro ali malo več naprej so poleg Apjeve ceste . papirnatima drobiža. — Bere se , da svitli cesar je poterdil predlog c. k. ministerstva denarstva, po kterim bo za prihodnj let 1853 gruntni hišni pridobitni in do hodkini davek tako ostal, kakor je letos b Nov osnovano višji vodstvo železnic je nek začasno izročeno vitezu Gheg Cesarke železnice so donesle pre prek in verh visociga skalovja « Itri « Prej pa ko tekli mesec 936.021 se stermi, silno kamniti hribi od obéh Pre(* mesec / M É eejv Itre pride straní cesti tako približajo, de se o vojski sovražnikam lahko brani ; še je nekaj ostanjkov terdnjav in nasipov viditi, ki so jih bili o franeoskih vojskah tu napravili. V S tedaj za 50.350 vec bo svitli kot ob svojim potovanji na Horvaško zemlj 8 top H obok rud apravljen Zastave (bandera) z mod bo ki ro -b Nekteri terdijo j de kjer so zdaj Itri, je bila nekdaj „Urbs Mamurrarum", kftkor sam pravi : ki je Hora ci v nji počival > ečo barvo na Horvaškim in Slavonskim so po vik sim ukazu prepovedane, ker ta trojna barva ni opravi čena narodna barva teh dežeJá: narodni barvi za Hor »In Mamurrarum lassi deinde urbe manemus« Mende je pes potoval, sicer bi se ne bil mogel od me- smejo sta F ondi do Itri veliko vtruditi. ko imate biti belo-rudeča, za S lav o ni o pamodro- pripošene, in cesarskim . tode bela; narodne bandera s takimi barvami s združene s černo-rumenim banderam se tudi ob prihodu cesarjevim vijati Sest milj naprej je „Mola diGaeta . Blizo Mole cesarsko rumeno bander ----- ■ "J "-J" VJ JV ,, " » " « . v^ ~ V . M . --------------- —--------- kažejo poleg ceste podertine neke starodavne zidance, mora vselej nar višji biti znamnje edine Austi V razglasu c. k w J od ktere pravijo, de je Ciceronov tr rob. Naj pa ze d na Dunaji je poslednji cas spet vec delez bo ali ne, gotovo je vender, de so Cicerona 44 let nikov prekucijskih poskušinj v jećo pred Kristusovim rojstvam tu ubili. Strašno žalostni del so iz Galicie doma. obsojenih bilo; veci-Kolera na Poljskim se bliža časi so bili takrat! Odsekano glavo in roki možaka austrianski meji; 8 milj zunaj Krakove je ze. neumerjoče slave, ki je bil nekoliko let poprej Ijudovla P k vlada se je odpovedala m d r u z t z dijo řešil in otel, de ni poginila, je hudobni ubijavec v austriansko in ž njo zedinjenimi vladami Po W ïtim prinesel,. in zlat venec za placilo dobil. Glavo in roki so pa na tergu, ljudém na ogled, pribili! lingt obleči. misli cela dežela se v černo žalno oblačilo Tudi v L so Napoleona s klicam vijo Od tù, kjer se cesta zavije, se vidi še ne pol ure cesar" sprejeli; sedaj ne bo dolgo terpelo, da bojo Fi dalječ na denni Gaeta. silna terdnjava . ki šteje do cozi cesarja dobili; kaj pa po tem? Natiskar in záložník Jozeí tílaznik v Ljubljani.