Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vn spite, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne fiievilke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i» i* » dvakrat. . 12 „ n »i ii trikrat . . 10 „ < za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Iz Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji ima odborovo sejo1 dne 19. avgusta 1913. ob 8. uri zjutraj na Dunaju. I., Fleischmarkt, Hotel Post.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbornikov.
2.	Skupni državni komite.
3.	Predlog o izpremembi državnega šolskega zakona.
4.	Občanska svoboda učiteljstva.
5.	Razmere učiteljstva na Kranjskem.
6.	Skupno zavetišče slovanskega učiteljstva ob Adriji.
7.	Predlogi.
Jos. Zavada.	M. Hajny,
tajnik,_predsednik.
Vsa ona šolska vodstva,
kjer se uvede K. Widrovo »Moje prvo berilo«, prosimo, da takoj opozore na to tamkajšnje trgovce s šolskimi potrebščinami. ki naj pravočasno naroče to knjigo pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani. V krajih, kjer se ne peča noben trgovec s prodajo šolskih knjig, naj naročajo krajni šolski sveti K. Widrovo »Moje prvo berilo« sami direktno pri Učiteljski tiskarni. _
IV. shod našega naraščaja v Ljubljani.
Kar nam je bilo nekoč le želja1 in smoter naših hrepenenj, to se izvršuje danes kot resnica.
Ni se mnogo govorilo, a vsakdo je sam dobro vedel, zakaj se je uprav letos zbrala vsa jugoslovanska učiteljska mladina k zborovanju1.
Plod dela štirih dolgih let je dozorel v naši mladini, in dasi ji je bilo potreba dati v prvih letih iniciativo od zunaj, ie letos izšlo vse delo iz mladine same, prišlo je do tega, kar je bil naš smoter. In sedaj naj se izliva ta deroča reka dalje,
naj se izpremeni v hudournik, samo da premaga vse zapreke, ki ji hočejo zastaviti pot. Nasilje naj prodre z nasiljem; dobroto naj vrača z dobroto; pazi naj pa, da ne izgreši visokih idej in smotrov, ki so bili sveti začetnikom te struje; da ne pozabi našega programa!
Kakor bi zagnal kamenček v vodo; tako se je širilo valovje našega gibanja iz Ljubljane na zunaj. Utrdili smo se v Ljubljani, prodrli- smo meje kranjskega provincializma v Vseslovenijo in danes smo blizu končnega smotra kulturne Jugoslavije. Kdor meni, da je to delo le štirih let, ta se moti!
Uprav nekako sedaj bo deset let, kar so ustanovitelji tega gibanja započeli s svojim delom. In morda preteče še deset let, preden prodre to gibanje iz vrst naraščaja v vrste učiteljstva — tedaj pa bo tudi za nas: »Vstajenja dan«.
Za dan 18. in 19. julija t. I. je sklical osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani IV. sestanek našega naraščaja v Ljubljano, pod firmo naprednih jugoslovanskih učiteljskih abiturientov in abiturientk.
Kot kronisti moramo izjaviti, da se je sestanka udeležilo 60% letošnjih slovenskih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk, poleg tega pa tudi Hrvati iz Istre in Banovine, a gibanje se je zaneslo tudi v Bosno-Hercegovino in Dalmacijo.
Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani »Narodnega doma« ob pol 9. uri dopoldne.
Zborovanje.
Zborovanje je otvoril tov. Rojinai, ki je navzoče pozdravil v imenu pripravljalnega odbora. Zborovanju je predsedoval nato izvoljeni predsednik Fr. Erjavec. Konštatirai je, da so se pozivu pripravljalnega odbora odzvali tovariši in tova-rišice iz Ljubljane. Gorice, Kastva, Maribora in Celovca. Pozdravil je vse navzoče tovariše in posebej še goste, med njimi ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, deželne poslance Gangla, Reisnerja in Rib-
[ nikarja, prof. Ilešiča in Berceta ter za-1 stopnike učiteljskih stanovskih korporaeij. Nato je podal besedo:
Dr. Ivanu Tavčarju, ljubljanskemu županu, ki je pozdravil v toplih besedah mlade zborovalce v imenu narodno-na-predne stranke;
Fran Črnagoju. ki je pozdravil v imenu »Slovenskega deželnega učiteljskega društva«;
Luki Jelencu, ki je pozdravil navzoče v imenu »Zaveze avstrijskih, jugoslovanskih učiteljskih društev«;
Jožefu Reisnerju, prof. in deželnemu poslancu, ki je pozdravil zborovalce v imenu profesorjev;
Ante Rubišu. ki je pozdravil v imenu Hrvatov in Srbov, ki so se udeležili sestanka le po zastopstvu.
Nato SO' referirali:
I.	Fr. Erjavec iz Ljubljane: »O gibanju in stanju slovenskega učiteljskega naraščaja«.
II.	A. Rubiša iz Kastve: »O istrskih razmerah«.
III.	V. Rojina iz Ljubljane: »O stiku učiteljstva s starši in rodovino.«
IV.	I. Cepič iz Maribora: »Naša pot«. Programatični referat.
Referate priobčimo pozneje v celoti. Po prvem referatu je predlagal tov. Mesojedec sledeče resolucije, ki so bile soglasno sprejete: *
Resolucije.
Učiteljski naraščaj, zbran na IV. sestanku avstrijskih jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturentk dne 18. julija 1913 v Narodnem domu v Ljubljani, poziVlje:
I.	Učiteljski naraščaj na vseh avstrijskih jugoslovanskih učiteljiščih, da deluje tudi v bodoče v započeti smeri. Učitelj-stvo in učiteljske organizacije se pa poziv-Ije, naj tudi nadalje podpirajo vsestransko svoj naraščaj.
II.	Vodstvo »Zaveze« se naproša, da vzame v oskrbo »Učiteljiščni sklad«, hra- . nilno knjižico pa naj shranjuje vedno ta1- J časni predsednik »Zaveze«. Namenjen je I
sklad izključno v podporo naprednim uči-teljiščnikom in učiteljišnicam pri njihovi samoizobrazbi in gibanju, predvsem v prirejanje abiturientskih sestankov, kadar te prirejajo vkupno vsaj vsi slovenski učite-ljiščniki. Vodstvo »Zaveze« se poživlja, če je pripravljeno oskrbovati ta sklad in ga uporabljati tudi izključno v ta namen.
III. Predvsem se poživlja pa še srbohrvaški naraščaj in učiteljstvo, da delujejo v vseh1 ozirih v enaki jsmeri in vza-jfcmnO' s slovenskim naraščajem' in učitelj-stvom1.
K besedi se oglasi predsednik Zaveze, tov. Jelene in poda k II. resoluciji pozitivno izjavo.
Pogrešali smo pa letos ženskih referatov.
Predsednik naznani na to še sledeče došle pismene in brzojavne pozdrave:
Pozdravi.
Na predsedstvo so došli sledeči pozdravi:
Gorica, 17. jul. 1913: Slavni odbor! Ker sem službeno zadržan, da bi se osebno udeležil Vašega sestanka, kakor sem se ga lani. Vam pošiljam tem potom vdane iskrene pozdrave ter Vam prav iz srca želim kar največ uspeha pri Vašem zborovanju. — Z odličnim spoštovanjem vdani Viktor Bežek, ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča.
Kastelec nad Cernymi Lesy (Češko), 17. julija 1913: Abituriente in abiturientke, zbrane na IV. sestanku avstr. jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov v Ljubljani pozdravlja dr. Ljudevit Pivko.
Bazovica: Pozdravljata v starem1 prijateljskem navdušenju Viktor Rode. Milo Naglic.
Kral. Vinogradi: Pozdrave in obilo uspeha! — Eksekutiva narodno-radikal-nega dijaštva.
Pletrovče: Sestanku bodočih jugoslovanskih pionirjev kulture najlepši uspeh in vso srečo na njihovi poti. Šilih.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil zborovanje s sledečimi besedami:
LISTEK.
Pretnarjev pogreb.
S tramvajem smo se peljali. Voz jie bil poln učiteljev, učiteljic in drugih, pa razgovora ni bilo. Tiho je zrl vsak predse in mislil svoje misli. Tesno mi je bilo pri srcu, prav tako najbrže tudi drugim. Saj je tako hudo iti na pogreb človeka, ki smo z njim živeli, z njim delovali, z njim čuv-stvovali, ki smo se ga oklepali z vso silo svojih duš in ki se nas je oklepal z vso svojo močjo; ki je v teh silnih, groznih časih boja in preganjanja stal kot heroj v naših vrstah, ki je ostal do svojega zadnjega diha nepremakljiv in nepremagljiv, na katerega smo se lahko zanašali vselej in povsod, na katerega smo lahko stavili brez sence dvoma, kakor se stavi na skalo, ki stoji ob obali razburkanega, besnega morja. Eden naših najmočnejših stebrov je bil to, in ta steber je padel! Pogrešali ga bomo v stavbi naše organizacije, pogrešali v vrstah naših bojevnikov. Tesno mi je bilo pri srcu, saj je tako hudo iti na Pogreb bitja, ki smo ga spoštovali in ljubili, ki je zapustil med nami in v nas vrzel, Ki jo je težko izpolniti. S tramvajem smo se peljali do Leonišča, potem pa smo krenili na desno k bolniščni mrtvašnici. Tu ležal na odru v krsti Jakob Pretnar skoraj neizpremenjen, le lica so mu bila Jwalo bolj polna, kakor sicer.
»Kako pa to, da tu leži?«
»Veš, vodeničen je bil] Zdravniki so mu hoteli olajšati trpljenje in podaljšati življenje, zato so prigovarjali negovi ženi, da ga naj da v bolniščnico, da mu odvze-mo vodo. Privolila le v to. V četrtek popoldne so ga odpeljali z rešilnim vozom od doma, še tisti večer so mu odvzeli vodo, opolnoči je bil mrtev!«
»Ni bilo več rešitve?«
»Ni je bilo! Bil je že dolgo bolan; saj barve je bil vedno slabe! Pa ni si dal počitka, delal je, dokler ni popolnoma obnemogel. Vedno smo mu nasvetovali, da naj gre na dopust, pa ni šel!«
»Kako bomo pa živeli, če grem na dopust? Pustiti bi moral ves postranski zaslužek, s samo plačo pa nikakor ne moremo izhajati, če bi tudi dobival polno, tem manj, ker mi odtegujejo od plače po 50 K mesečno za tistega...«
Pretnar je imel »prijatelja«, za katerega je svoj čas podpisal menico. »Prijatelj« je šel, Pretnar pa je moral plačevati njegov dolg.
»Torej je bila beda tudi tu vzrok prenagle smrti!«
»Kaj pa druzega! Ako bi Pretnar eno leto prej šel na dopust in bi si mogel privoščiti miru. razvedrila in dobre hrane, ne bilo bi mu treba že danes iti v grob, lahko bi še živel, saj 56 let — to še ni nobena starost! On pa je vlekel do zadnjega, dokler se ni v šoli sesedel takorekoč. Citaj ta list!«
In čital sem:
Slavno šolsko vodstvo!
Ker se mi je k želodčni bolezni pridružila še huda influenca, nikakor ne morem pouka dalje vzdržati kot prvo uro (od 8.—9.). Iz tega razloga prosim, da bi se blagovolila urediti primerno nadome-stovanje v pouku za danes, oziroma tudi za petek in soboto.
Ako bom zmožen, pravočasno sporočim, da pouk zopet nastopim.
Ljubljana, dne 5. marca 1913.
Jakob Pretnar, učitelj IV. b r.
Iz tega pisanja vidimo, kako slabega se je čutil. V sredo je pisal to, pa slutil je, da tudi v petek in soboto ne bo mogel poučevati. Bil je že popolnoma slab.
Prvo uro je še učil, druge ni mogel več! Lezel je domov, pa ni prestopil nikdar več šolskega praga! Imel je pa vedno upanje, da bo še poučeval in težko je čakal tistega trenotka, pa ni hotel priti. To upanje se vidi iz lista, ki ga je pisal svojemu šolskemu vodji in ki se glasi:
Predragi!
Iz oprsja se je umaknila oteklina v, noge-stopala. Ne morem obuti nobenega obuvala, torej tudi nikamor iti ne morem. Včeraj je bil pri meni dr. Levičnik. Zapisal mi je nova zdravila. Do 10. ure silno fantaziral — potem pa je bila do 5. ure mirna noč. Počutim se primerno dobro
in bi v pondeljek lahko nastopil, ako bi V stopalih ne imel otekline.
Pred veliko nočjo ne nastopim službe. Nastopil bi 26. marca ali 1. aprila. Odlo^ čitev prepuščam Tebi, in Te obenem prosim, da primerno ukreneš, da ne bom imel preveč škode. Kako in kaj, sam najbolje znaš. Ali bi mogla Minka na kak način biti fc.upkfofiSnjia?
Ljubljana, 7. marca 1913.
Pozdrav!
Pretnar.
To je pisal 7. marca' že popolnoma! bolan in potem je trpel še polne štiri mesece noč in dan na stolu sedeč, ker ležati1 ni mogel, hotelo ga je zadušiti! Sedaj je rešen vsega!...
Čim dalje več pogrebcev se je nabiralo pred mrtvaščnico, moški, ženske ini otroci višjega, srednjega in nižjega stanu. Pripelje se kočijo z duhovniki, pevci vstopijo V krog, bili so učitelji, uradniki, obrtniki in drugi. Pretnar je imel prijateljev; vsepovsod. Zapeli so mu žalostinko »Usli-ši nas!« brez izkušnje pevci, ki še nikdar; skupaj peli niso, a ta yelicastna molitev je v najlepši harmoniji, y najkrasnejših akordih donela proti nebu, ker je prihajala iz src, ki so enako ljubila onega, ki mu je veljala!.
Pogreb se je jel razvijati. Tam spredaj je stal nosilec križa, njemu na vsaki strani dva uniformirana pogrebca. K tej trojici pristopita dva možakarja v navadni črni
Ob sklepu tako lepo uspelega današnjega zborovanja, se v imenu naprednih jugoslovanskih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk prav presrčno zahvaljujem vsem govornikom in zastopnikom korpo-racij, ki so nas pozdravili. Zahvaljujem se dalje tudi vsem drugim1, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je vršilo naše zborovanje tako sijajno; predvsem vsemu naprednemu učiteljstvu in slavnemu občinstvu, ki je pokazalo, se zanima za boj in razvoj bodočih vzgojevalcev svoje mladine.
Hvala tudi vsem tovarišicam in tovarišem, ki so se v tako lepem številu odzvali pozivu »Osrednjega pripravljalnega odbora« in s tem pokazali, da vstopamo jugoslovanski učiteljiščni abiturienti in abiturientke v življenje kot močna in nepremagljiva celota.
Konačno se zahvaljujem i brači Hrva-tima, koji su ove godine v mnogo večem broju došli na naš sastanek, nego lane.
Znak je to, da i madju bračom Hrvati-ma dozrijeva1 i širi se ideja sloge naprednih jugoslovanskih učitelja, kako bi udru-živši i upoznavši se medju sobom kao Ji lose učiteljsko stanje svih jugoslovanskih učitelja se mogli laglje boriti za svoje ideale neosamljeni.--
Još jednoč zahvaljujoč od srca im kličem: Živeli!
Dokazali smo z današnjim zborovanjem. da se je učiteljski naraščaj zavedal vseskozi težke, a velike naloge, ki ga čaka v bodočnosti. Silen je danes pritisk od vseh strani, z vsemi sredstvi se hoče ukloniti ponos in samozavest stanu, še silnej-ši naj bo odipor. Stopamo v življenje pripravljeni na boj, ki ga bije napredno uči-teljstvo. In baš, ko je ta boj prikipel do vrhunca, stopamo v njegove vrste, polni navdušenja, in moči in tem krepkejši bo odpor. Z odprtimi očmi smo preromaü dolgo pot do te dvorane, videli smo, kje je poštenje in pravičnost in nismo se ustrašili temne perspektive, ki se nami je odpirala, ne. baš obratno, to nam je vlivalo v žile novih in svežih moči.
Kakor smo nastopili v teh dneh strnjeni vsi avstrijski jugoslovanski abiturienti in abiturientke. tako strnjeni in vzajemno hočemo korakati tudi odslej kot zavedni člani jugfoslovanskega naprednega učiteljstva proti našemu smotru — narodni, gospodarski in kulturni samoosvojitvi Jugoslovanstva. (Živahno odobravanje.)
Po zborovanju.
Popoldan so zborovalci porabili v to, da so si ogledali Ljubljano. — Zvečer jim je »Deželno slovensko učiteljsko društvo« priredilo na vrtu hotela »Lloyd« počastili večer, ki ga je z iskrenimi pozdravnimi besedami otvoril predsednik tov. Juraj Režek. — Tov. E. Gangl je v daljšem, govoru kazal na delo učitelja v šoli in izven nje. poudarjal važnost stanovske organizacije ter v nepotvorjeni resnici pred-očil sedanje razmere. Govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Soboto so porabili za ogledovanje ljubljanskih znamenitosti, zvečer pa se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma koncert z zabavo. Obiskali so med drugim koncert župan dr. Tavčar, dež. poslanca Gangl in Reisner, prof. dr. Mole in obč. svetnik Likozar.
Koncert.
Letošnji abiturienti slovenskih učiteljišč so o priliki svojega zborovanja priredili v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma lep koncert, ki dela pri- .
obleki z mehkima črnima klobukoma na glavi. Po kratkem razgovoru odstopita ona dva v uniformi, in poleg križa sta stopala civilna moža.
Bila sta to šolska slugi I. in II. mestne šole. Nepozvana, sama od sebe sta hotela na kak način izkazati zadnjo čast umrlemu in ne da bi se bila prej, domenila, ampak zaradi hipnega notranjega impulza sta mu izkazala na ta način svojo ljubav in spoštovanje.
Dobro, Svete in Smole, vrlo dobro! Ta vajin čin me je ganil do solz! Dejanje vajino samo na sebi ni nič posebnega. Ali korakata za krsto, pred krsto ali ob križu, je slednjič vseeno; da sta pa s tem javno pokazala ljubezen in spoštovanje do našega Pretnarja, to je bilo od vaju lopo in prav nič nista motila celotne slike, čeprav nista imela onih trikotnih klobukov na glavi in s srebrnimi vrvicami po-šitih sukeni in hlač.
Za križem1 je stopal počasnih, resnih korokov Sokol I. v kroju. Pretnar mu je bil član. Učitelj z mnogobrojno- družino, ki mora plačevati dolg druzega, pa še1 podpira Sokola — ta je imel gotovo srce na pravem mestu! S tem' je Pretnar najbolje pokazal, s kakšnimi idejami je bila pre-šinjena njegova duša. Pred krsto so nosili trije Sokoli venec s trobojnimi trakovi. Podaril mu ga je Sokol I. v znak ljubezni in spoštovanja. Tudi mrtvaški voz in kr-
rediteljem vso čast, ljubljanskim takozva-nirn »inteligentnim« in »boljšim« krogom pa največjo sramoto. Ne bi si človek mislil, da znajo ljudje, ki vedno nosijo na jeziku besede »naš up in naša bodočnost«, kadar govore o mladini, tako indolentno prezrti prireditev mladih idealno navdušenih kulturnih delavcev. Da se ni koncerta udeležilo lepo število učiteljev, njih rodovin in par za petje vnetih poslušalcev, bi bili abiturinti lahko kazali svoj trud golim stenam. Na naslov onih, ki bi bili lahko prišli in bi s svojim posetom izkazali simpatije pevcem in pevkam je škoda vsaka beseda, pomenimo pa se rajše o koncertu samem!
Odločno je bil predolg. Brez ozira lahko povem, da potpourske točke, ki jih je prednašal orkester Sokola I. pod vodstvom kaipelnika Salmiča, ne spadajo v resen koncert, dasi ima orkester nekaj dobrih moči in bi s primernim trudom; z rednim pohajanjem vaj in predvsem z upoštevanjem kapelnikovih intencij lahko dobro nadomeščal druge godbe, ki jih morajo Ljubljančani drago plačevati. Torej vbodoče za napredkom!
Abiturientski moški ¿bor; se je pokazal v dveh izvajanja vrednih skladbah. Dr. A. Schwabov »Večer na morju« či-tam v zadnjem času večkrat na pevskih vzporedih. Umljivo: skladba je lepa in na papirju jako lahka izgleda, vendar je za prednašanje precej težka. To pot tež-koč nisem opazil. Zbor abiturientov ima dober glasovni material: neprisiljene tenorje in izdatne base ter je pesmi pomagal do veljave zlasti zaradi finega dinamiškega niansiranja. Posebno konec je bil izvrsten. — Doslej neznan mi je bil Risto Savinov moški zbor »Kosa«. Čudil sem se mladim pevcem, da so tako težko skladbo, polno nevarnih modulacij in kočljivih prehodov, izvedli skoro brezhibno. Baritonist je bil sicer pri vstopu nekoliko nesiguren, ali v celoti je skladba učinkovala dobro. Hvalevredna pa je že ambicija pevovodje, ki se na tako neroden zbor upa.
Manj ubranosti sem opazil v mešanem zboru, ki je zapel Adamičevo »V snegu«, eno najlepših starejših skladateljevih pesmi. Krasen je kontrast med prvim, delom, kjer pesnik »hrepeneče pričakuje pomladi. rož« in drugim1 delom; ki obupno izzveni »zanj več pomladi, veselja ni«. Še bolj sta ugajali Devovi narodni: »Vigred se povrne« in »Po Savci. po Dravci«. Zborovodja g. F. M., ki je imel gotovo s sestavljanjem in poučevanjem zbora mnogo dela in neprilik, je na svoj prvi nastop lahko ponosen! Časten je bil!
Med solisti je zbujal pozornost g. Mi-helič s svojim temnobarvanim glasom. Pel je Michlovo »Človeka nikar « z razumevanjem. Priporočal bi mu, naj ne stiska glasu v grlu in se trudi za razločno izgovarjavo besedila. Material ima pa iz-boren. Posvedočil je to v tajinstveni in globoko zamišljeni Adamičevi »Ko iz tihe zabljene kapele«. — Enakovredno je podala gdč. Tončka Šusterjeva 3 samospeve za sopran; vse lepo občuteno, v srednji glasovni leži prikupljivo, visočina še ni uglajena. Ugajala je nebeškolepa Lajov-čeva »Serenada« (ki, mimogrede omenjeno, bolj pristoja pevcu), pravtako sta napravili dober vtisk Zajčeva »Seljanko, duša draga'« in Pavčičeva »Pred durmi«. Gdč. Šuštarjeva se brez dvoma v šoli. ki jo obiskuje, razvije v izborno sopranisti-njo. Aplavz, ki ga je dobila za svoje prednašanje, je bil iskren in na1 mestu. — In še tretjega solista smo slišali: g. Premelča. Prednašal je znano dr. B. Ipavčevo » Če
sta sta bila obdana z venci in trakovi z napisi od raznih učiteljskih organizacij in privatnih družin, ki so vsi jasno pričali, koliko spoštovanja je užival naš Jaka.
Za krsto je stopala dolga vrsta občinstva. Pri navadnih pogrebih se razide to občinstvo večinoma pri kapelici ob Ahacljevi cesti. To pot jih je tu odstopilo le malo. velika večina jih je šlo za krsto naprej prav tja do pokopališča.
Prišli smo v cerkev.
»Libera me. Domine, de morte aeter-nam ...« Ta veličastna himna je odmevala od sten. ko sem prestopil cerkveni prag. Ob krsti je stala rodovina Pretnarjeva, globoko upoigrfliena, tresočih! životov, le tupatam se je vzdignila glava, hlasteč po zraku, ki ga je zmanjkovalo v tesnih prsih. ki so se iz njih neprestano izvijali globoki, srce pretresujoči vzdihi. Le starejši sin ie stal krepko pokonci in ni vpognrl glave.
»Kako potrta je gospa!«
»Potrta duševno in telesno! — Ni čuda!«
»Ali mu je sama stregla?«
»Sama — noč in dan, pa ga ni mogla rešiti.«
»So to vsi njegovi otroci?«
»Vsi štirje. — Hči je učiteljica — su-plirala je njega. Eden sin pojde v peto,
na poljane rosa pade« in Z. Prelovčevo po svojih harmonijah nenavadno »Prišla je jesenska noč«. Vse soliste je lepo spremljala na klavirju gdč. B. Maroltova.
Občinstvo je vsako točko- sprejelo z glasno pohvalo; lepega uspeha koncerta smo se veselili vsi. Tembolj, ker je vzpo-red obsegal izključno nove skladbe, deloma iz »Novih Akordov«, deloma iz rokopisov.	___—o—ec.
Poročilo Ivana Kelca o Widrovem „Mojem prvem berilu".
Predaval pri družbenem zborovanju Gor-njegrajskega učiteljskega društva dne 13. julija t. 1. na Gorici.
Zopet lep vse hvalevreden napredek v našem šolstvu! Kdor ve. kako radi imajo otroci razne igračice. kako jih veseli njih menjava in s kako radostjo ogledujejo raznobarvane podobice, tega mora tudi rezveseliti od K. Widra sestavljeno »Moje prvo berilo«. Od torka do petka sem imel priložnost izven svojih uradnih poslov le površno prelistati navedeno knjižico, a že pri tem me je ugodno presenetil ta nov pojav v napredku našega šolstva. Do sedaj so sicer bile v naših začetnicah itd. tuintam kakšne sličice, a za radovednost otrok premalo zanimive, ker preenostavne, brezbarvne. Vsak učitelj dobro ve, kako radi ogledujejo otroci raznobarvne podobice svetnikov in kako težko jim zabranjujemo, naj se jih ne poslužujejo kot igric, posebno ne med poukom. Ali poleg vsega tega bi jih najrajši preobračali in ogledovali vedno in vedno. Tedaj že glede raznoterosti sličic je v navedeni knjižici storjen dober korak naprej, kar bo obenem tudi vzrok, da bodo otroci tem rajši vzeli knjigo v roke in se nehote učili čitanja s tem večjim veseljem. Vedno je kaj novega, vedno kaj zanimivega in to dela otrokom veliko veselja. Vsako brez veselja in ljubezni storjeno delo nima nikoli povoljnega pravega uspeha in obstanka. Obenem je s to knjigo storjeno veliko zbližanje med šolo in domom, in ta korak v novo otrokovo življenje ni tako nepremostljiv, kakor je bilo to sedaj navadno. Sestavitelj se je vse hvale vredno držal pedagoškega načela: od znanega do neznanega, od enostavnega do vedno se-stavljenejšega.
Le poglejmo v tej knjigi, kako se na-kremtži otrok in zaihti, ako se mu je pripetila kaka nesreča! To je vsakemu izmed nas znano iz šolskega našega življenja; a po navodilu te knjige se lahko nauči otrok v šoli glasu in črke »i«. Druga slika ni tako vobče znana na deželi šolskim otrokom, ali spreten učitelj si bo že znal pomagati, da bodo otroci to stvar razumeli in se z lahkoto naučili črke »u«, ker hlapon uli! Samo ob sebi umevno je, da bi se morale izdati k temu potrebne stenske slike, kar je že obljubljeno! Druge slike so vzete po vrsti iz domačega otroškega življenja in narejeno je vse naravno in primerno otroškemu duševnemu obzorju. Pismene, kakor tiskane vaje so prav primerne otroškemu duhu. ter se je sestavitelj držal po možnosti navodila od lažjega do težjega. Res bi bilo mnogo bolje. ako bi bila vsaka nova slika in vaja v večji logični zvezi s prejšnjo, ker bi bila vez od znanega do neznanega tem večja in popolnejša. A kritizirati je lahko-, storiti je težje! Imejmo pa upanje, da se premosti tudi ta jarek sčasoma povoljno. Tudi
bi bilo bolje, da bi se barvanim sličicam dodala s par potezami enaka podoba za prosto risanje otrok, kar pa naj dostavi učitelj-risar sam! Pri Widrovem »Mojem prvemi berilu« se razume samo ob sebi, da pojasni učitelj, kaj pomeni zvon. pred katerim beži deček. Tudi srn ne poznajo v nekaterih krajih in ravno tako je treba ■pojasnila med podobama »Dom in hiša«. Vse hvale vredno je, da posebno vaje proti koncu malih črk opisujejo kako stvar ali dogodibico v zvezi in ni skrpuca-nih raznih stvari v eno vajo!
Razume se. da to ni mogoče, posebno začetkoma. Besede so do velikih črk natančno razdeljene po zlogih. Da se privadijo otroci pravilnega izgovarjanja črk, naj jih pusti učitelj razdeliti tudi v posamezne črke, oziroma glasnike. Velike črke so urejene skoraj po genetfcčnem redu, fprj katerih se nahajajo vaje, opisujoče v zvezi kako stvar ali dogodbico, primerno in razumljivo duševnemu otroškemu obzorju. Takšne vaje olajšajo, da si otroci ložje zapomnijo dotično veliko črko. Kakor pri malih, tako in še bolje navadi učitelj otroke pravopisja pri velikih črkah. Učiti jih glede tega kakšnih pravil na pamet, bi ne bilo umestno, nego navaja jih naj do poznavanja in rabe ločil ter pisanja črk. Besede niso več ločene po zlogih, kar je migljaj, da se imajo otroci vaditi naravnega naglaševanja, prenehava-nja pri ločilih itd. Za V in U se mi vendar zdi Z, Z, da je to pretežavno za pravilno pisanje in genetičnost črk, in sicer najbolj zaradi tanke črte navzdol, katero težkočo občutimo najbolj učitelji na šolah nižjih kategorij pri slabem šolskem obisku celo do konca šolskih let! Pri velikih črkah ni nobene slike, a dobro bi bilo, ko bi bile, ali knjiga bi se -obenem tudi precej podražila! To bi pa tudi posebno dobro ne vplivalo med ubogim in kmeti-škim ljudstvom:. Najbolje bi bilo. ako bi se mogle knjige podariti vsem! Razmere so še takšne, da ne ipripuste tega. in znano nam je dobro vsem, da je med prostim ljudstvom le preveč denarja za nepotrebnosti, nego za pravilen, zadovoljiv pouk in dobro vzgojo lastnih -otrok!
Čim dalje listamo, tem daljše postajajo pri raznih velikih črkah pripovesti z lepimi nauki za mladino, a vendar brez vsega moraliziranja, kar je vse hvale vredno! Nekaj več pesmi pri velikih črkah — našel sem samo eno — bi jako oživljajo pouk čitanja. Ravno pesemc se nauče otroci citati najhitreje in akoravno jih nekateri čitaj-o na pamet, nič ne de. spreten učitelj bo jih kmalu privadil citati tudi po črkah. Pohvalno omeniti pa moram vendar, da se med čitalnimi vajami pri velikih črkah nahajajo večinoma takšne, ki jako zanimajo otroke, kar v veliki meri pospešuje praktičen pouk iz čitanja. S tem bi bil po mojem nemero-dajnem mnenju dokončan prvi del te šolske knjige, katerega vsebina naj bi popolnoma zadostovala za prvo šolsko leto.
Drugi del za drugo šolsko leto. Vsak čitalni sestavek, oziroma pesemea, ima svojo številko, a pod prvo- številko stoji samo »Z Bogom začni vsako delo!« Nič več in nič manj! S tem je najbrž hotel opozoriti sestavitelj. da naj učitelj nauči učence kako molitvico, ki naj bi se v podobi pesemce ali v prozi molila pred vsakim, šolskim poukom. Ali bolje bi vendar bilo, ko bi bil storil to sestavitelj sam1, a ne, da je skoraj cela stran prazna! Vrste se na to razni čitalni sestavki, daljši in krajši, popolnoma pripravni v razumevanje nežne mladine. Med sestavki se na-
drugi pa v sedmo gimnazijo — nastarej-ši je jurist?«
»Lepo jih je spravil naprej!«
Lepo! Zato- pa tudi vedo; kaj so izgubili. Pretnar je bil najboljši oče, skrben in varčen gospodar! Gospa se je grozno bala tega trenotka, ki je moral priti. Zato je tako potrta!«
»Glej, kako jokajo vsi, samo starejši ne joka, ali ga ni imel rad? ...«
Zadnji akordi pesmi »Blagor mu« so doneli po cerkvi. Tu nastane hrup. vrišč, krik med navzočimi... Pretnarjev starejši sin se je zgrudil — odvedli so- ga ven, da je prišel zopet k sebi.
»Ali ga ni imel rad?«
»O — rad — a tak je. kakor je bil rajni Jaka. Ta je tudi- prenašal marsikatero gorje tiho, mirno, skrito, a zato je temveč trpel v zmučeni duši!«
Ob odprtem grobu mu je govoril tovariš Luka Jelene. Luka je dober govornik, kdo ga ne pozna! To pot mu ni šlo tako gladko-, kakor mu gre na Zavezinih zborovanjih. Glas se mu je tresel, solze so mu zalivale oči, v grlu ga je stiskalo nekaj, da mu je večkrat zaostal zlog v njem. Ob taki priliki je težko govoriti; pa čemu bi tudi dolgo govoril! Mi. ki smo stali ob njegovi jami, smo vedeli, kaj je bil Pretnar sploh in kaj je bil Jaka nam!
Težkega srca smo se vračali proti Ljubljani!
»Lep pogreb je imel!«
»Mnogo ljudi je bilo.«
»Dvorna svetnika in deželna šolska nadzornika Hubad in Leveč sta tudi bila.«
»Ej, to sta vrla moža!«
»A nadzornika Maierja- pa ni bilo?«
»Ne. ni ga bilo!«
»Pa sošolca sta bila s Pretnarjem!«
»Da, bila sta!«
»To je pa grdo, da ni prišel k pogrebu! Zakaj, ga neki ni bilo?«
»Zakaj? Hm, ne poznaš Maierja? Če bi bil umrl Slomškar, bi- on šel prvi za krsto, da bi pokazal klerikalnemu svetu, kako globoko spoštuje Slomškarja. Ker je pa umrl Pretnar, tu si niti ni upal iti za pogrebom svojega naprednega sošolca, da bi se s tem1 ne zameril Šušteršiču in Lam-petu.
»Meniš, da je to vzrok? Jaz pa mislim. da ga je bilo sram, stopiti h krsti Pretnarjevi. Pretnar je ostal vedno- čist kot kristal, trden ko gorenjske skale, pod katerimi se je rodil. Maier pa se je ž trikrat prelevil kakor gad. ki pa ostane kljub temu še gad. Pretnar značaj visok, visok nad Maierjem, ta pa taka... Saj to ne gre skupaj!«	'
»Prav praviš, boljše je, da ni bilo Maierja, saj ni kazil s svojo navzočnostjo tragično veličastne slike Pretnarjevega pogreba!«
»a	jjp-j T- • -i-f r-v,tr sr
haja tudi več mičnih pesemc. Vsi opisujejo dom, šolo, naravo itd., ali so etične vsebine, vsi so primerno vzgojevalni. Nahaja se tudi nekaj ugank v bistrenje uma, ali nič bi ne škodilo, ko bi jih bilo še več. Stilistika je prav primerna otroškemu duhu, ter zaradi tega tudi lahko razumljiva njihova vsebina! Ker nisem strokovnjak in sem knjižico pregledal v tem kratkem času le površno, se ne morem1 kritično spuščati v slovniške podrobnosti, na nekatere nedoslednosti sem pa vendar pri-moran opozoriti pri raznih sestavkih! Novejše slovniško pravilo je, da se v slovenščini, ako le mogoče, ne stavijo glagoli na konec stavka! Sestavitelj se tega načela ni držal dosledno. Tudi germanizmov ni popolno prosta knjiga. N. pr. pri berilnem sestavku št. 25. str. 82. Ker nisem mogel prečitati vseh sestavkov, sem hotel opozoriti samo na te. Vse navedene hibe so seveda premalenkostne proti vrlinam, ki jih vsebuje knjiga, ki pomeni vsekakor velik napredek slovenskega ljudskega šolstva. Upati je, da se bo pri drugem izda-nju oziral sestavitelj na navedeno. Zunanja oprema bi bila lahko močneja, ali za 70 vinarjev se ne delajo dandanes čudeži! Ker je ta knjiga kot učna na slovenskih šolah pripuščena z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk, ni nobene zapreke, da bi se na naših ljudskih šolah ne uvedla kot učna knjiga, ter sklepam s prav krepkim spominom na vse: »Svoji k svojim!« _
25 letnica „Učiteljskega . društva za postojnski šolski okraj".
Krasen dan je bil, ko se je zbralo dne 3. julija t. 1. v notranjski metropoli, v slavnoznani naši Postojni, značajno in neustrašeno učitelj, našega okraja, da proslavi skromo in dostojno 251etnico ustanovitve svojega društva in da dokumentira s svojo mnogobrojno udeležbo vkljub skrajno neugodnim razmeram, vkljub nezaslišanemu preganjanju in strahovanju svoje neomajno stališče za svobodo in pravi napredek slovenskega učiteljstva in šolstva.
Točno ob 2. uri popoldne je otvoril društveni predsednik, tovariš Dragotin Cesnik
slavnostno zborovanje
ob navzočnosti 47 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev obširnega postojnskega okraja in odličnih gostov, ki so počastili zborovanje s svojo navzočnostjo. Nato je govoril tov. Drag. Česnik
slavnostni govor
približno tako-le:
Čestita gospoda!
Dragi tovariši in tovarišice!
Leta 1888., ko je praznoval naš ljubljeni vladar 401etnico svojega modrega in plodonosnega vladarstva, je proslavilo učiteljstvo postojnskega okraja ta veliki dogodek s tem, da se je ustanovilo »Učiteljsko društvo za postojnski okraj«. Danes obhajamo torej 251etnico našega društva! In to je povod, da smo se, cenjene zborovalke in zborovalci, zbrali v tej tako slavnostno okrašeni sobi. da proslavimo po svojih skromnih močeh ta velepo-membni. zgodovinski dan našega društva. Bodite mi najiskreneje pozdravljeni, vrli, neustrašeni tovariši in tovarišice, ki se niste bali ne dolge poti ne stroškov, ki se niste strašili preganjanja in groženj, pa ste vseeno prišli, da proslavite svoj praznik, obenem pa tudi učiteljsko značajnost, solidarnost in samozavest.
V	posebno čast in dolžnost si štejem, da pozdravim1 v naši sredi ustanovitelja in častnega člana našega društva, našega ljubega in spoštovanega tovariša vodjo Jakoba Dimnika. (Burni živio-klici in ploskanje.) On nas je pred 25 leti združil in organiziral in njegova je zasluga, da se je naše društvo tako lepo razvilo in tako uspešno delovalo.
Čast mi je pozdravljati župana mesta Postojne, g. Josipa Lavrenčiča, ki se je drage volje odzval našemu vabilu in prišel med nas, da s tem z nami vired proslavi naš praznik, pa da tudi obenem, izpriča, da je prijatelj in podpornik naprednemu učiteljstvu' in šolstvu. Današnji dan, ko je naš stan izmed vseh stanov najbolj izpostavljen terorizmu in preganjanju ošabnih nasprotnikov, je to vesel pojav, in jaz bi le želel, da bi ga vsi napredni slovenski krogi v tem oziru posnemali ter z vsemi močmi podpirali ogroženo napredno učiteljstvo kranjske dežele. (Tako ie! Živio-klici.)
V	dolžnost si tudi štejem pozdraviti Predsednika krajnega šolskega sveta postojnskega g. Frana Arka. V zasebnem življenju in kot mnogoleten član c. kr. okr. šolskega sveta je bil vedno vnet zagovornik in branitelj učiteljstva in zvest pod-Piratelj naprednega šolstva. (Živio!)
Ne bom podajal, gospoda moja. zgodovinske slike o 251etnem delovanju našega društva, ker bo o tem podrobneje poročal tovariš Horvat, omenil bom v svojem govoru le nekatere stvari, ki jih ne morem prezreti.
Kakor sem že omenil, je bil ustanovitelj našega društva tovariš Jak. Dimnik, tedaj učitelj v Postojni, zdaj šolski vodja v Ljubljani. On nas je pred 25 leti zbral okrog sebe, nas navduševal in vodil in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je v našem okraju ustanovilo učiteljsko društvo in da se je med nami začelo živahnejše gibanje v prospeh učiteljstva in šolstva. Poleg njega moram imenovati tovariša Martina Zamika, sedaj nadučitelja v pok. v Trnovem, našega prvega in dolgoletnega predsednika. (Zivio!)
Načela, ki so vodila ustanovitelje društva, so bila: združitev učiteljstva našega okraja v organizirano celoto, povzdiga samozavesti in čuta solidarnosti, delovanje za gmotni in duševni napredek ter za neodvisnost učiteljskega stanu in za pravi razvoj in napredek slovenskega šolstva. Naše društvo ie ostalo tem načelom zvesto do danes, po njih je uravnavalo svoje delovanje, po njih se bo ravnalo tudi v bodoče. Dokaz, da se nismo izneverili tem načelom, je, da so naši ustanovitelji še vedno v naših vrstah in zastopajo še danes ista načela. (Tako je!)
Ko se je naše društvo ustanavljalo, še ni bilo na Kranjskem takih politiških razmer. in zato se ne more trditi, da je društvo rodila morebiti strankarska strast, nego bilo je ustanovljeno kot strogo stanovska organizacija in iz najblažjega namena. Naše društvo je bilo vedno narodno in vedno napredno, ker drugačno pravo učiteljsko društvo sploh ne more biti. Saj mi smo širitelji rodoljubia in pro-svete, ki brez napredka ne pomenijo ničesar!
A zanesli so nam1 od tujcev neslogo med naš narod. Pričel se je med nami vsiljen boj, pričelo se je sovraštvo in preganjanje. Učiteljstvo se je dolgo krepko in složno branilo in odbijalo napade. V zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti in v delu za narod, je iskalo utehe za prevare in zaničevanje. Toda beda, pa tudi ko-ristolovstvo sta uklonila že mnogo tilnikov, in tudi med našimi vrstami so se pojavili slučaji omahljivosti in — odpada. L. 1909 se je tudi v našem okraju ustanovila »Slomškova podružnica«. Kaj se hoče: v vsakem stanu se dobe ljudje, ki imajo o časti in dostojnosti bolj lahke pojme; kako bi bilo mogoče, da bi se kaj takega ne zgodilo med nami, ki smo sovražnikovim napadom najbolj izpostavljeni, a braniteljev in zaščitnikov pa ima naš stan bore malo! V čast pa nam je, da je takih izjem v naših vrstah še razmeroma malo, kar se je najsijajneje pokazalo ravno pri lanskoletnih volitvah v okrajne šolske svete. Z eno samo izjemo je po vsej krajski deželi zmagalo napredno, neodvisno učiteljstvo s svojimi kandidati'. In jaz sem trdno uverjen, da ostane tako tudi Vbodoče. V svoji hiši — svoj gospod!
Ne morem' si kaj, da se ne bi pri tej priliki spominjal nekaterih naših umrlih članov, ki so nas le prezgodaj zapustili in ki jako teško pogrešamo njihovo nena-domestno izgubo. Umrl je nadučitelj« ko-šanski, Filip Kette, značajen mož, dober muzik in skladatelj in bivši pevovodja našega društva. Bela žena nam je ugrabila pred leti Viktorja Čudna, učitelja v Po-dragi, mladeniča polnega idealov. Izgubili smo blago in pošteno dušo, našega ljubega Ludovika Kranjca, učitelja na Lozicah. Zapustil nas je tovariš Ludovik Fettich-Frankheim, bivši mnogoletni odbornik našega društva, in še mnogo drugih. Odšli so k Pravici in Resnici, ki so se tako nesebično in požrtvovalno zanjo potegovali in žrtvovali. In zdaj počivajo, »da se po trudu in po boju oddahnejo v blaženem pokoju«.
In mi? Tudi nas čaka še po trpljenju ta zadnja pot, rešitev iz mukoipolnega življenja učitelja-trpina. Tudi mi bomo odšli tja, kjer ni boja in sovraštva, kjer ni hinavstva in klečeplastva, kjer vlada večna Ljubezen. Ampak ideje, ki jih zastopamo, ne bodo propadle; ostale bodo in zmagale, ker so poštene in pravične, ker solnce premaga temo. Iz viharjev in bojev bo tudi učiteljstvu vznikla boljša prihodnjost, tudi zanje pridejo srečnejši časi! Zato pa, cenjeni tovariši in tovarišice, vztrajno, solidarno in dosledno naprej po začrtani poti!
Nisem še popolnoma zdrav in zato, prosim, mi dovolite, da svoj govor zavr-šim. Preden pa sklenem, si štejem v dolžnost, da se pri današnji priliki spominjam tudi našga sivolasega očeta-vladarja. Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Slovensko učiteljstvo je bilo vedno pro-žeto patriotičnih čuvstev in štelo si je vsi-kdar v sveto dolžnost, da je zbujalo enaka čuvstva tudi v sprejemljivih srcih izroče-1 ne mu nežne mladine, ki jo ravno naš pre-
svetli cesar tako ljubi1. Poživljam vas torej, čestita gospoda, da tudi danes ob tej slovesni priliki damo duška svoji ljubavi in vdanosti in zakličemo Njegovemu Veličanstvu trikratni gromoviti »Slava!« (Slava. slava, slava!)	(Konec.)
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestiih.
(Dalje.)
Dijaki po rojstnem kraiu.
Tudi iz teh podatkov se da marsikaj citati.
Na kranjskih srednjih šolah študira precej Štajercev (118 gimnazijcev in 62 realcev) ter Primorcev (77 gimn. in 69 re-alcev). To se ne more tolmačiti edino s tem, so se roditelji, zlasti uradniki preselili na Kranjsko. Tam je res mnogo Štajercev uradnikov, toda večinoma že od začetka svojega službovanja, torej so se njihovi otroci rodili že na Kranjskem. Nekaj dijakov gotovo prihaja na Kranjsko študirat, ker jim jezikovna uredba šol bolj pri-ja. Štajerci s Posavja bolj gravitirajo na realko v Ljubljano nego v Maribor. Samo na slovenskih gimnazijah na Kranjskem je 93 Štajercev in 62 Primorcev, v slovenskih oddelkih ljubljanske realke 33 Štajercev in 19 Primorcev, v Idriji pa 31 Primorcev. Število štajerskih Slovencev na ljubljanski realki sicer nekoliko popravlja slabo številno razmerje med slovenskimi gimnazijci in realci na Štajerskem, toda ne v toliki meri, da bi nas to moglo pomiriti.
Najvišji odstotek iz domače dežele je na italijaskih zavodih, kar je tudi umevno. Italijani v Dalmaciji in v Trentinu na Tirolskem imajo svoje srednje šole. a so tudi preveč oddaljeni, da bi hodili študirat na Primorsko. Iz Italije pa jih le malo pride študirat v Avstrijo, zlasti na tržaških italijanskih srednjih šolah je po 4 do 6% inozemcev, zaradi tega tudi znatno nižji odstotek domačinov (90:2 na gimnaziji, 89:5 in 89:3 na realkama), nego v Pu-lju (94:4), Pazinu (96:4) in Kopru (96:6).
Na tretjem mestu po številu domačinov (95:9%) je hrvaška gimnazija v Pazinu, ki zaradi prometne osamljenosti pač ne vabi priseljencev in dijakov iz drugih dežel. Četrta (95:5%) je knezoškofjska privatna gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je namenjena ljubljanski škofiji, torej deželi Kranjski. V prvi polovici so še slovensko-nemške gimnazije na Kranjskem, v Celju ter nemška gimnazija v Gorici, ki pa ima toliko domačinov samo zaradi tega, ker je pretežna večina dijakov (93:3%) Slovencev in Italijanov, ki tam še nimajo svoje samostojne gimnazije; nadalje nemška gimnazija v Kočevju in hrvaška v Voloskem-Opatiji.
Najmanj dijakov iz domače dežele imajo nemški zavodi na tem ozemlju: nemška gimnazija v Ljubljani (63:8%), v Celju (65:7), v Beljaku (68:5), v Ptuju (70) ter nemške realke v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Mariboru in Trstu. Vzrok zato je dvojen: V teh krajih je veliko nemških uradnikov in častnikov, ki se prestavljajo iz ene dežele v drugo' in s svojimi sinovi polnjo srednje šole. Vrhu tega so v nekaterih mestih, kakor v Celju, Ptuju, Beljaku, Mariboru nemški Dijaški domi, ki sprejemajo dijake iz vseh kronovin, da se le vzdrži dotična srednja šola.
Tako je v Ptuju štajerska deželna gimnazija komaj 40% dijakov, rojenih v okolica ptujska imata skupaj 77.545 Slovencev in 6.850 Nemcev, sosedni ljutomerski okraj 24.709 Slovencev*in 1.493 Nemcev. Ptujska gimnazija je imela iz mesta Ptuja 28 dijakov (147%), iz okraja ptujska okolica 25 (13-2%), iz ostale Štajerske 80 (42-1%), toda ne iz bližnjih okrajev, ampak iz Gradca in drugih mest, ki imajo svoje srednje šole, 20 dijakov (10-5%), iz oddaljenih nemških krajev, ki imajo v druge srednje šole veliko bliže, 29 dijakov (15-3%). Torej; ima ptujska gimnazija komaj: 40% dijakov, rojnih v okrajih, za katere bi naj bila namenjena. Ker je njen učni jezik nemški, zato se je Slovenci ptujskega in ljutomerskega okraja izogibajo in gredo večinoma v Maribor, čeravno jim je dalje in draže. Ptujska gimnazija pa ima 30% dijakov iz drugih dežel in 25—30% iz nemških krajev Štajerske, kjer imajo doma ali v bližini dovolj srednjih šol; saj ima Srednja in Zgornja Štajerska 6 gimnazij in 7 realk. Večina teh 60% ni prišla v Ptuj zaradi preselitve svojih staršev, ker samo od 90 dijakov (47-4%) starši stanujejo v Ptuju in okraju okolica ptujska; privabil je tuje dijake nemški Dijaški Dom, ki je imel lani 97 gojencev; z njegovo pomočjo se vzdržuje gimnazija, ki bi sicer imela premalo dijakov. Podobno je v Celju.
Gimnaziji v Mariboru in Trstu kažeta nekaj več domačinov, ker jih obiskujejo Slovenci tamošnjih okolic. V Mariboru se
da točno dokazati, da tvorijo Slovenci "domači element. V nižjih 4 razredih imajo slovenski oddelki 95-5% Štajercev, nemški pa le 68-4%. Podobno je na ljubljanski realki; v slovenskih oddelkih je 81-2% dijakov iz Kranjskega, v nemških pa samo 55%. Nemški zavodi v Pulju imajo večji odstotek v domači deželi rojenih, ker je več ko polovica nenemških dijakov, nemški pa so deloma od mornariških častnikov in uradnikov, ki se malo selijo, ker nimajo druge večje mornariške postojanke v državi. Idrijska realka ima med vsemi slovenskimi zavodi najmanje domačinov (77.4%), pač zato, ker je blizu primorske meje in ima 16-7% samih Primorcev, ki za Idrijo lahko veljajo kot domačini.
Splošno imajo gimnazije več dijakov iz domače dežele nego1 realke v istih raz-omerah, ker v gimnazijo pošiljajo otroke konservativnejši starši, Ipri tnas zlasti s kmetov, v realke pa obrtniški, trgovski in deloma uradniški stan. ki se več seli iz ene dežele v drugo. Izjema je le v mestih, kjer so raznojezične gimnazije, realka pa samo ena, na pr. Ljubljana, Pulj. Tam imajo največ domačinov gimnazije z domačim učnimi jezikom, potem edina realka, ker so domačini primorani obiskovati tujejezično realko; tujejezična gimnazija pa ima najmanj domačinov, ker io
polnijo priseljenci iz drugih dežel.
__(Dalje.)
Iz naše organizacije.
SKUPNE ZADEVE.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Delegate so dalje prijavila:
XVIII.	Savinjsko učiteljsko društvo.
61.	Minka Mikličeva.
62.	Julija Mikličeva. učiteljici, Go-milsko.
XIX.	Pedagoško društvo v Krškem.
63.	Ivan Benedičrč, nadučitelj, ško-
cijan;
64.	Marija Benedičič, učiteljica, ško-cijan. '
XX.	Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu.
65.	Emfrl Adamič, c. kr. učitelj., Trst;
66.	Božidar Betriani, c. kr. učitelj. Trst;
67.	Anton Germek, učitelj pri Sv. Ivanu;
68.	Ciril Petrovec, c. kr. učitelj. Trst;
69.	Klotilda Burgerjeva, učiteljica. Trst;
70.	Ana Črnagojeva, učiteljica. Trst;
71.	Roža Gofijeva, c. kr. učiteljica. Trst;
72.	Pavla Hočevarjeva, c. kr. učiteljica, Trst.
XXI.	Slovenjebistriško učiteljsko društvo.
73.	Ljudevit Vari, učitelj. Poličane.
Namestnik:
24. Sebastian Krotky. učitelj, Poličane.
XXII.	Slovensko učiteljsko društvo za Istro.
74.	Franc Venturini. nadučitelj, Boršt pri Trstu;
75.	Franc Jereb, nadučitelj. Dolina pri Trstu;
76.	Valerija Majer, učiteljica. Sv. Anton pri Kopru;
77.	Avgusta Res, učiteljica1, Boljunec.
XXIII.	Učiteljsko društvo za ormoški okraj.
78.	Josip Rajšp. nadučitelj, Ormož;
79.	Anton Porekar. nadučitelj, Hum;
80.	Marija Presker, učiteljica, Ormož.
Prosimo, da naznanijo še druga Za-
vezina društva svoje izvoljene delegate.
Vodstvo Zaveze.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za litijski okra] je
imelo svoje zborovanje dne 10. julija t. I. v Zagorju ob Savi v prostorih ge. M. Weinberge rje ve. Udeležba je bila dokaj povoljna vendar smo jih pogrešali nekaj, ki siicer nimajo navade odlikovati se s svojo odsotnostjo. Res, da nas letošnje poletje vremenski pojavi vsak trenotck presenečajo in da imenovani dan ni kazalo najlepše, todla če hočemo stati trdno proti najhujšemu sovražniku, se menda vendar ne bomo strašili par kapljic dežja. Eden' ali drugi poreče: mizerija. Mi jo občutimo prav vsi, in ravno zato se oklenimo tem tesneje in odkritosrčne-je svojega društva. Imejmo zaupanje v svoje društvo ravno tako, kot vsak vase. Ako bomo hodili tako nadalje, se bomo porazgubili in nazadnje ne poznali drug drugega. Žalostno, a rstinito! Zdramimo in združimo se ter delajmo v prospeh društva, kolikor je v močeh vsakega resno i« po» šteno mislečega posameznika! Izvoljen ie bil nov odbor: za predsednika si je ta izbral tov. nadučit. J. Bezeljaka, za tajnika učit. tov. M. Pelka, za blagajničarko vedno vzorno delujočo tov. J. Dolinar-
jevo, za odbornike pa tov. naduiet: B. Andoljška, J. Kozjaka, in J. Zajca. Hkratu so bili voljeni za delegate k Zavezinemu zborovanju: J. Zaje, F. Kozjak, M. Debelak in B. Aondoljšek; namestnikom pa: J, Simončič, P. Šircelj, J. Levstik in M. Pelko. — Prihodnje zborovanje se vrši v jesenski dobi, najbrže v mesecu oktobru.	—o— Štajersko.
Učiteljsko društvo za Svetolenartski okraj zboruje dne 7. avgusta t. 1. od polu 11. uri pri Sv. Trojici Slov. goric z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav podpredsednika, posebno na srečno ozdravelega 261etnega društvenega predsednika; 2. zapisnik; 3. dopisi in pogovor o njih; 4. predavanje g. filoz. J. Kovačiča: Eno poglavje o knjižni izreki slovenskega jezika. 5. poročilo delegatov; 6. slučajnosti, predlogi, nasveti. Polnoštevilne udeležbe prosi in se je nadeja za odbor: Fran Kranjc, t. č. podpredsednik.
Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj ima v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1., na Vidmu svoje redno zborovanje. Zborovanje se prične ob pol 11. uri dopoldne in se vrši po sledečem: vzporedu: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. O disciplini v stanovski organizaciji (por. tov. Jamšek). 4. Želje in nasveti. Pri zborovanju se bo tudi pobirala udnina za Slov. Šol. Matico. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Književnost in umetnost.
Ganglove drame v češkem prevodu.
Iz Prage nam poročajo? Adolf Šustr je oskrbel češki prevod Ganglovih dram »Sin«, »Katka Poljakova« in trilogije »Dolina solz«, ki obsega drame »Dva svetova«, »Dedščina« in »Trpini«. — Vse te drame izidejo v tisku, najprej pa se uprizori v Pragi »Sin«. — Isti prevajalec je prevedel na češki jezik tudi Ganglove »Bele rojake«, ki izidejo v tisku.
Narodna Čitalnica v Kranju 1863— 1913. — Spominjska knjižica, posvečena ob petdesetletnici vsem dosedanjim članom in sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem. Sestavil prof. Makso Pirnat. — Izdala in založila Narodna Čitalnica v Kranju. Natisnila tiskarna »Sava«. — Elegantna knjižica, sestavljena z vso skrbnostjo in vestnostjo, nam predočuje pol-stoletno kulturno delo, ki ga je z vnemo in uspehom izvrševala Narodna Čitalnica v Kranju. — Po vsebini bogato in poučno knjižico krase podobe častnih članov: Strossmayerja, Bleiweisa, Mencingerja in Šavnika. — Iz vsebine, ki jo je spretno zbral in uredil prof. Pirnat, je razvidno, koliko lepega kulturnega dela je izvršilo imenovano društvo. Naj služi za zgled drugim podobnim: in enakim društvom!
Politiški pregled.
*	Povišanje števila rekrutov. Iz Budimpešte poročajo, da bodo pogajanja o povišanju števila rekrutov nadaljevali. Končni uspeh pogajanj se predloži delegacijam, ki bodo zborovale koncem septembra na Dunaju. Grof Berchtold podpira predlog vojnega ministra Krobatina, ki hoče, da naj se poviša število rekrutov pri armadi in pri obeh deželnih brambah za okroglo 50.000 mož.
+ Novi hrvaški komisar. Uradni list objavlja cesarsko lastnoročno pismo, v katerem se imenuje grof Pejacevich za ministra za Hrvaško, Se odstavi čuvaj od svojega mesta in imenuje baron Sker-lecz za kraljevega komisarja na Hrvaškem. V lastnoročnem pismu se komisar poživlja, da čimprej ustanovi na Hrvaškem redne razmere, vzdržujoč nepremakljivo državnopravno razmerje Hrvaške do Ogrske.
*	Nemščina na Ogrskem. Ogrski na-učni minister Jankovics je 22. julija 1913 nekemu časnikarju nasproti izjavil, da namerava na Ogrskem ustanoviti enotno srednjo šolo, v kateri bo veliko važnost na to polagal, da se bo poučevala nemščina, ker je potrebno, da zna ogrska inteligenca nemško.
Kranjske vesti.
—r— Skrajno netaktnost je zagrešil ljubljanski A. Maier, ki je bil nadzornik in sošolec pokojnega Pretnarja, pa se njegovega pogreba ni udeležil. S tem je osten-tativno demonstriral proti rajnemu značaj nem u in zglednemu učitelju, ki ni vse svoje življenje zagrešil nič druzega, nego da je ostal mož! — Sicer paJa plitvost, oziroma to popolno pomanjkanje plemenitejših čuvstev takega nadzornika, kakršen je A. Maier, popolnoma izgine ob splošnih simpatijah, ki jih je pokojni tovariš Pretnar užival v, vseh krogih. Celo
hudi in strastni Slomškarji so prišli uči-telju-trpinu na zadnji poti izkazat posled-nijo čast — samo A. Maier je ostal s svojim mrzlim srcem sam, da ga sedaj vsi človeški ljudje obsojajo še bolj, nego so ga prej. Njega ne gane niti veličastvo smrti — naj torelj s kamenom v prsih ostane sam do konca dni!
—r— Diplomo častnega članstva, ki jo je izročilo Novomeško učiteljsko društvo svojemu častnemu članu, ravnatelju Jos. Turku, je izdelal tov. Dragotin Hu-mek, strokovni učitelj v Krškem. Diploma je umetniško delo prve vrste. Ko je bila razstavljena v Rudolfovem, so jo vsi občudovali ter hvalili delo in mojstra. — Res, česar se loti naš vrli Dragotin, vse izvede sebi v čast, nam v veselje in užitek.
—r— »Slovenec« se jezi, ker srno mu rekli, da so klerikalci nedosledni. V »Gorici« zmerjajo starostrujarje Kranjce s tujci in privandranci, »Slovenec« pravi, da to ni lepo, ker Slovenci ne smemo poznati provincializma. V deželnem šolskem Svetu pa pravi klerikalec Bogumil Remec, da na} gredo Štajerci na Štajersko, Korošci na Koroško, a Kranjci naj ostanejo na Kranjskem. Z ozirom na to dvojno klerikalno lice smo mi samo konštatirali, da so klerikalci nedosledni in hinavski:enkrat pobijajo to, kar drugič sami zagovarjajo. Ako ni to nedoslednost in hinavščina, pa naj da »Slovenec« temu dvoreznemu nožu drugo ime. Stvar ostane vendarle ista! Zatorej jih ponižno prosimo, naj se ne jeze na nas, ampak naj sami sebe primejo za ušesa, ker so tako nerodni!
—r— Nadaljevalni učni tečaj za risanje se je vršil z dovoljenjem c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk lansko leto in letos od 15. aprila do 15. julija na meščanski šoli v Krškem. Poučeval je strokovni učitelj tov. Karel Humek vsak četrtek od 3. do 6. ure popoldne. Z njemu lastno spretnostjo je seznanil obiskovalce tečaja z metodo novodobnega risanja. Praktično in teoretično je obravnaval snov. ki jo predpisuje novi učni načrt za risanje od 3. do 8. razreda ljudskih šol, kakor risanje in slikanje ploskovnih predmetov in okraskov, geometrično in perspektivično risanje, modeliranje, izrezovanje, patroniranje itd. Udeležencev je bilo lansko leto 24, letos pa 23» in sicer so bile zastopane sledeče šole: Cerklje. Krško, Leskovec, Raka, Studenec. Zameško, Artiče, Blanca, Rajhenburg in Videm. Dasiravno je polovica teh šol oddaljena od Krškega 10 do 19 km, se vendar učiteljstvo ni ustrašilo dalnje poti niti slabega vremena, ampak se je redno udeleževalo pouka, ki je bilv resnici zanimiv. Voditelju tečaja, kakor tudi obiskovalcem je gotovo najlepše plačilo za po-žrtvolanost zavest, da bo uživala sadove tega tečaja slovenska mladina.
—r— Col nad Vipavo; Prav veselo smo se imeli v nedeljo, dne 13. julija, na naši šolski veselici. Igrali,so šolarčki tako ljubko, da je bilo rosno oko marsikaterega udeleženca. Da, bilo je pa tudi lepo! In šolarji še le! Pripravljali so se s pravim veseljem na igro. Na vzporedu sta bili dve igri »Čista vest« in »Kmet in avtomat«; razen tega pa še deklamacije in seveda tudi — zahvalni govor. Colčani so s svojo udeležbo dokazali, da jim je na srcu blagor mladine in da se tudi oni radi vesele z majhnimi. — Čisti dobiček se porabi za našo skromno šolarsko knjižico. Saj naši malčki radi prebirajo knjige, le žal, da so slovenske mladinske knjige tako drage! Pohvalno pa moram omeniti še tukajšnjo gospo učiteljico J. Kmet-Kosovo, ki je res imela dosti truda z igralci. — V hribih smo Sicer, ali to nam nič ne de, saj so otroci povsod enaki. Naša edina skrb bodi: Vse za mladino!
Štajerske vesti.
—š— Odkritje Božidar Flegeričevega nagrobnika in spominske plošče. V nedeljo. dne 17. avgusta t. 1., se vrši pri Sv. Bolfenku blizu Središča slovesno odkritje nagrobnega spomenika in spominske plošče pokojnega ljudskega pesnika Božidarja Flegeriča. Slovesnost se prične s cerkvenim opravilom in konča z ljudsko veselico na Flegeričevem domu. Natančni vzpored in razne podrobnosti se objavijo pravočasno.
—š— izjava okrajnih šolskih nadzornikov, ki jo objavljajo v časnikih, se glasi: Okrajni šolski nadzorniki na Štajerskem, ki imajo priliko opazovati slabe posledice, ki iih provzroča vedno odlašanje uravnave službenih dohodkov štajerskega učiteljstva, stavijo na visokocenjene ude štajerskega deželnega zbora nujno prošnjo, poizkušati vse, da to kvarijivo in za domače ljudsko šolstvo globoko oškodu-joče stanje čim prej preneha, ter da štajersko učiteljstvo dobi take službene dohodke, ki so primerne obstoječim draginj-skim razmeram in važnosti njegovega poklica. — Smo hvaležni! Da bi le has-nilo!	—c.
—š— Okrajni šolski sveti Rogatec, Ptuj in Ormož so sklenili in izdali sledeči odlok: »Vsled pritožbe nekega šolskega vodje, da kraj, šol. svet ni hotel poravnati računov za učila in potrebščine šol. knjižnice, ki jih je nabavil šol. vodja, oz. domača učit. konferenca, se naroča vsem kraj. šol. svetom, da izroče v izvršitvem naredbi c. kr. dež. šol. sveta z dne 19. sept. 1907 na str. 15 za učila in šol. knjižnico določene in v proračun sprejete minimalne zneske šol. vodstvu. Ako se določijo in dado v ta namen večji zneski, tem bolje. — O nabavi učil in knjig za šolsko knjižnico namreč ni kompetenten krajni šol. svet, ampak edinole domača učiteljska koferenca, oz. od nje pooblaščeni šolski vodja, ki imata za to potrebno pedagoško naobrazbo, česar navadno ni pričakovati od kraj. šol. sveta. Ob koncu leta imajo šol. vodje predložiti kraj. šol. svetu s potrdili opremljen račun o porabi dotičnih zneskov.« — Ta odlok je bil jako pogreben, ker so v zadnjem času zaradi vpliva zastopnikov cerkve v krajnih šolskih svetih le-ti sklenili, da ne plačajo ničesar, kar ni od njih ali potom njih naročeno. Da so se pri tem vpoštevale samo klerikalne tiskarne in knjigarne, se razume, vpoštevale pa se niso ne kvaliteta ne cena. Cesto se je torej iz politiško strankarskih ozirov razmetaval denar na škodo davkoplačevalcev in .šole.
—š— Dr. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slov. Bistrici. Pišejo nam: Ze par let obstoji Slov. Bistrici javna ljudska knjižnica s ponosnim: imenom dr. Vošnjakova. Ime tega idealnega narodnega delavca pa nosi zato, ker je knjižnica njegovo delo, ker ji je on s podaritvijo gotove denarne vsote in množice knjig iz svoje zasebne knjižnice položil temelj. Z veseljem se še spominjamo otvoritve naše knjižnice, pri kateri je bil navzoč tudi dr. J. Vošnjak in kjer nam je pravil spomine izza 60 let, ko je on kot mlad in čil mož oral ledino na polju slovenske narodne zavesti na vročih tleh slov. bistriškega okraja. Pa dr. Jože Vošnjak že počiva na ljubkem venčeselskem pokopališču,. njegovo dete, naša ljudska knjižnica, pa veselo uspeva in je postala važen činitelj za ljudsko izobrazbo v slovenjbistriškem okraju. Knjižnica je last naše narodne čitalnice, upravlja jo pa že od njenega začetka marljivo in vestno tukajšnja učiteljica Otilija Fei-glova, ki ji bodi za požrtvovalno delo izrečena iskrena zahvala.
Goriške vesti.
—g— Učiteljstvo goriške okolice je
vlijudno vabljeno, naj brez odlašanja do-pošlje letnino za 1913 za Šolsko Matico na sedanjega poverjenika tov. Ignacija Križmana, nadučitelja v Dornbergu. -— Po naročilu ravnatelja Bežka: Fr. Bajt.
—g— Za telovadnega učitelja na državni gimnaziji v Gorici je imenovan Rudolf Cvetko, nadporočnik pri 16. pešp.
—g— Na goriškem ženskem učiteljišču so napravile koncem šolskega leta zrelostni izpit sledeče slovenske gojenke, in sicer za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bajt Zora (z odliko), Bežek Mila (z odliko), Brumen Apolonija (z odliko), Cenčič Marija, Čok Ana (z odliko), Drobnič Marija (z odliko), Hvala Danica, Kosiša Marija. Kiinstner Marija, Lapajne Marija (z odliko), Noth Ana (z odliko), Novak Leopolda, Perko Ljudmila, Saksida Berta (z odliko), Sim-čič Adolfa (z odliko). Slejko Ema (z odliko), Tomažič Marija (z odliko), Vinšek Dora (z odliko); za ljudske šole s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom:: Češčui Zora (z odliko), Podmenik Zora, Prodan Marija. Simčič Emilija, Spinčič Sava, Špe-har Zora. Turk Marta; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Arrigler Marija, Brana Alojzija, Gorjup Ema, Kem-perle Elka, Okroglič Ksavera, Povsič Lidija, Spazzapan Marija. Volk Angela.
—g— Abiturientinje slov. učiteljišča v Gorici se tem potom najsrčnejše zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili njihovega zabavnega večera. Obenem se zahvaljujejo vsem gospodom in gospem, ki so preplačali vstopino. Zahvaljujejo se tudi gg. trgovcem, ki so darovali darove za loterijo. Ker pa ni bila dovoljena loterija, so se darovi oddali ženski podružnici C. M. D. v Gorici. Da je_ veselica tako lepo uspela, gre čast v prvi vrsti g. Kometu, ki nas je brezplačno poučeval. Srčna hvala tudi naši bivši koleginji g. H. Jer-kičevi za njen trud. Dalje tudi ,gg. učitelji-ščnikom - abiturientom, posebno g. San-cinu, g. Bratužu kakor tudi g. Neffatu in g. Kogoj. Čistega dobička je bilo 280 K, od katerih se je dalo 180 K za C. M. šolo na Blanči in 100 K za Šolski Dom. — Abi-turientke slov. učiteljišča v Gorici.
—g— Repentabor. Dne 6. t. m. je vladalo v srcih vseh tukajšnjih občanov izredno veselje. Praznovali smo dan, ki je bil posvečen v čast našemu vrlemu nad-učitelju tov. Antonu Fakinu. ki se poslav-
lja po štiridesetletnem trudapolnem službovanju od svojih malih ter stopa v svoj trdozasluženi pokoj. — Isti dan je priredila šolska mladina v lepo okrašenih prostorih tukajšnjega šolskega poslopja svojo veselico z lepim vzporedom. Ze hitro popoldne se je zbralo pred šolskim poslopjem mnogo občinstva, ki je z nestrpno napetostjo pričakovalo pričetka veselice; pričakovalo, da se tudi ono dostojno zahvali in proslavi svojega učitelja in vsesplošnega dobrotnika. Ob štirih popoldne se je začela veselica med neštetim pokanjem topičev z nastopno deklamaeijo učenke Štefanije Škabarjeve, ki se je poslovila v lepih verzih v imenu šolske mladine od svojega učitelja; a še v lepši nevezani besedi pa se je zahvalil v imenu zrelih mož iz vse občine g. Anton Guštin svojemu nekdanjemu učitelju za nešte-vilne dobrote ter ga prosil, naj jih tudi sedaj ne zapusti, naj prebiva tudi sladke urice pokoja med njimi. Nato se prikaže na odru slavljenec tov. Anton Fakin, se obema govornikoma iz srca zahvali, oriše delo sedemintridesetletnega službovanja v občini ter do solz ginjen sprejema pre-srčne dokaze simpatij1 vseh občanov ter izrazi svojo srčno željo, da ne samo živeti si želi med njimi, ampak tudi pokopan biti v njih sveti domači zemlji. Mislim, da mi ni potrebno posebe omenjati, da je med temi govori porosilo marsikatero oko v znak neomejene hvaležnosti in ljubezni. Po teh govorih se je razvila veselica ob nabito polnih prostorih obeh šolskih sob z bogatim vzporedom: deklamacijami. petjem. prizori in igro. Ljudstvo se je zabavalo, na slehrnem obrazu se je čitala zadovoljnost. Vsa občina je bila zbrana pri šolski veselici, le enega smo pogrešali, in to je g. župnika. Ne vemo, kaj je temu vzrok, saj je bila vsa občina zbrana, najsibo kateregakoli mišljenja. Po šolski veselici se je zbralo starešinstvo v polnem številu, na čelu jim župan, v dobro-znani gostilni g. Š. Ozbiča. kjer so se vršile vsestranske napitnice pri kozarcu kraškega terana med pokanjem in šviga-njem umetalnih ognjev. Vsa čast zavednim občinarjem, posebno pa še občinskemu zastopu!
Tržaške vesti.
—t— Letno poročilo Cirii-Metodove šole v Trstu. Ciril-Metodova šola v Trstu je izdala ob zaključku šolskega leta obširno tiskano letno poročilo (39 str.). Vsebina poročila je sledeča. V začetku kratek uvod z naslovom: Četrtina stoletja in z razpredelnico razvitka šole v minolih 25 letih, iz katere se da posneti,. da je obiskovalo Ciril-Metodovo šolo v prvem letu njenega obstanka 74 otrok, a je število učencev naraslo v 25 letih na 833 otrok. — Nato je slika nove Cirii-Metodove šole pri Sv. Jakobu in štirje čedni načrti vseh nadstropij te nove šole.
—	Za šolskim poročilom sledi drugi oddelek poročila z naslovom. Učiteljski zbor, ki pokaže, da je poučevalo na šoli 40 učnih oseb, in sicer voditelj in voditeljica šole, 33 učiteljev in učiteljic ter 5 pomožnih veroučiteljev. Tretji oddelek poročila vsebuje kroniko, četrti pa nosi naslov: Zbirke učil in knjižnice. Za učila se je potrošilo v letošnjem šolskem1 letu 1810 K; knjižnica šteje 361 knjig. Peti oddelek poročila ima imenik vseh otrok na Ciril-Metodovi šoli, na koncu poročila pa je pregledna statistična razpredelnica vseh treh Ciril-Metodovih šol v Trstu, namreč deške, dekliške in one na Acquedottu. Iz te razpredelnice je razvidno, da je bilo ob koncu šolskega leta navzočih na Ciril-Metodovih šolah v Trstu 1722 otrok. Od teh ima domovinsko pravico v Trstu 1025 otrok. — To poročilo priporočamo ne samo Slovencem, ampak tudi vladi ter Italijanom, posebno pa gospodom okolo »Indipendenta« in »Piocola«, ki vedno pišejo o pritepencih. Dobro naj si zapišejo, da je v Trstu na Ciril-Metodovih šolah 1025 slovenskih otrok, tržaških Slovencev. za katere bi moral skrbeti mestni magistrat ali vlada, a so odvisni od podpor našega ljudstva. Kam bi šli vsi ti otroci, ko bi ne bilo Cirii-Metodove šole? — Slovenci, tu vidite važnost naše Družbe. Podpirajte jo! — V poročilu smo opazili več slovniških in stilističnih napak. Naj navedemo samo nekatere! Str. 3: Četrtina stoletja — pravilno: Četrt! Str. 14: ni bilo mogoče početi s poukom — pravilno: pričeti (početi — kaj?, pričeti — s čim?). Str. 15: v jezuvitski cerkvi — pra-
' vilno: jezuitski. Str. 16: Letos je na naši šoli nanovo nameščen kot suplent v Kr-min prestavljenega učitelja J. Ribičiča g. Jakob Meršek, nekdaj učenec naše šole. . . . Neumljivo! Str. 17: naredil izpit — prav: napravil ... Od str. 24. dalje: abecedni red (s, š, z in ž!). Str. 38: zrel
—	nezrel — prav: sposoben — nesposoben (geeignet — nicht geeignet!). Itd.
—t— Dijaki darovali »Legi« 10.000 K. Maturanti italijanske gimnazije »Dante Aligieri« v Trstu — 34 po številu — so

Šolske potrebščine Marija Tičar

Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
- —— (nasproti „Zlate kaplje".	—
Cene nizke!
Postrežba točna!

darovali »Legi nazionale znesek 10.000 K. Farne so zbirali denar že od druge šole in so poklonili društvu dar v ¿nomin na svojo maturo. _
Istrske vesti.
—i— Iz Pulia poročajo: Na tukajšnjih srednjih šolah so se vršili te dni maturi-tetni izpiti. Na gimnaziji se je prijavilo j 12 kandidatov in 4 kandidatinje. Med kandidati sta bila dva Hrvata in pet Slovencev. Ostali so bili: 2 Italijana, 1 Poljak in 3 Nemci. — Med kandidatinjami je bila ena Slovenka, dve hčeri čeških staršev in 1 Nemka. — Slovenci so vsi dobro položili izpit. Tudi Slovenka je dobro napravila zrelostno izkušnjo. — Na realki je maturiralo 13 kandidatov, med njimi 1 Slovenec in 1 Hrvat, ki sta dobro položila izkušnjo. Na gimnaziji sta padla dva kandidata na 6 mesecev in na 'realki eden na eno leto: propadli so vsi Italijani
—i— iz narodne Zajednice za Istro. V zadnji mesečni seji je poročal profesor Crvarič v delovanju prosvetnega odbora N. Z. z. J. — V minoli sezoni, to je v šolskem letu. je bilo 23 predavanj: v Volo-skem, v Rukavcu, Veprincu, v Zametu, v Mihotioih, v Lovranu, v Matuljah. Vsa predavanja so bila spremljana po skioptič-nih slikah in so predavali: prof. Crvarič, prof. Raič. prof. Oster man, prof. dr. Ten-tor, dr. Kovačevič, dr. Bakarčič, veterinar Mrakovčič, dr. Kiseljak, prof. Ivančič, inž. Kopecky. — Predavanj se je deležilo okolo 1820 oseb, ne računaje. pri tem učencev, ki niso plačevali nikake vstopnine, dočiim so drugi plačevali po 10 stotnik. Dohodkov je bilo okolo 360 K, stroškov pa 300 K. Na tem, da ni bilo več stroškov, se je zahvaliti podružnici »Pucke Prosvjete« na Sušaku, ki je vse slike odstopala brezplačno. Predavanja po okolici so bila jako dobro obiskovana. Narod se je jako zanimal zanje. Zdi se, da je to res i^jlepša pot, da se narodu zabavnim načinom nudi koristnega pouka. — Nadejamo se. da bo prihodnje leto število predavanj še večje. — S predavanjem! pričnemo takoj koncem septembra. Zaprositi hočemo strokovnjake, da bodo predavali o gospodarstvu — n. pr. o gojenju murv, perutninstvu, vinogradništvu, čebelarstvu itd. Narodna Zajednica bo skrbela, da dobi zavodov, ki odstopijo slike, potrebne za taka predavanja.
—i— Gospodinjski tečaji v Istri. Deželni odbor istrski je v sporazumu z na-mestništvom v Trstu sklenil prirejati posebne tečaje za kmetiške gospodinje v Istri. Ti tečaji od početka ne bodo stalni, a vzdržavala jih bo dežela in država. Poučevali bodo gospodinje potovalni učitelji za kmetijstvo, živinozdravniki, razne strokovno usposobljene učteljice in pa zdravniki o higieni.
—i— Otroci v zdravilišču Gradežu. Malih kopališčnih gostov, ki imajo zavetišče v otroškem1 hospicu v Gradežu. je letos 280. Od teh jih je 93 doma v Gradežu, drugi so pa iz dežele Goriške. Ljubljane. Gradca, Opave, Ljubna. Inomosta in z Dunaja.	_
Koroške vesti.
—k— Podjunski krožek »Gorotana«
je zboroval dne 25. junija v Pliberku. Mimo raznih drugih zadev, ki se jih je dotaknil predsednik v pozdravnem nagovoru je omenil tudi spremembo v predsedstvu okrajnega šolskega sveta. Spomnil se je nadalje tudi naglo preminulega prof. Pajka, prijatelja slov. učiteljstva in marljivega slovenskega znanstvenika. — Tovariš ki je poročal o položaju, je podal v široko zasnovanem govoru pregled slov. uči-teljeskega gibanja na Koroškem o njega Početka, o njegovih uspehih, neuspehih, o hudih nasprotstvih, o težavnem položaju slov. učiteljstva, o bodočih njegovih nalogah. Konstatiral je, da se je smer stanovske politike, stremeče za tem, da v©dno spravi stanovske interese v sklad z Orodnimi, da se osamosvoji od tradicio-n&lne učiteljske politike in vedno dbsled-ieiše uveljavlja one interese in ideje, ki s° za učiteljstvo in narod življenskega po-j^na, bila le učiteljstvu in dobri stvari v K°'rist in se je vseskozi obnesla. Poudarja ako hočejo slov. koroški učitelji v gojeni težkem boju za obstoj uspeti, jim Je treba izredne discipline, najtesnejše Ztlružitve, idealnega, požrtvovalnega to-^trištva, solidarnega nastopa, treba pa je Ucli, da sleherni slov. učitelj z največjo
vestnostjo izvršuje svoj poklic, da v vsakem oziru vzorno živi, da se strokovno, politiško in gospodarsko izobražuje irt si pridobi prepotrebne zaslombe v ljudstvu. Končo je še označil stališče v »Gorotanu« organiziranega slov. učiteljstva napram »Lehrerbundu.« Ker ta odločno poudarja svoj nemško-nacionalni značaj, ne more in ne sme biti njegov član noben učitelj, ki je član »Gorotana«. Slov. učitelji pa tudi ne morejo priznati »Lehrerbundu« značaj stanovske organizacije dotlej, dokler odreka slov. učiteljem pravico organizirati se na narodni podlagi, ki jo sam poudarja, dotlej da je priganjač nazadnjaške vladujoče nemške stranke in dotlej pospešuje in odobrava zapostavljanje in zatiranje slov. stanovskih tovarišev. Bolj kot doslej bo »Gorotan« gledal, da bodo njegove vrste čiste, da sprejema le res značajne tovariše v svojo sredo. »Ne v našem številu, v naši duševni in moralni su-periornosti je naša moč,« je dejal poročevalec ob zaključku svojih izvajanj. — Poročevalec o kmetijsko-nadaljevalnih tečajih na ljudskih šolah je uvodoma izvajal. da je našega žalostnega narodnega položaja dosti krivo pomanjkanje strokovne izobrazbe naše kmetiške mladine. Zato je eno izmed življenskih vprašanj koroških Slovcncev, da organiziramo strokovno izobraževanje te mladine. Podal je nato načrt ustroja kmetijsko nadaljevalnih tečajev ter v debati dodal še razne nasvete glede njih ustanovitve, vodstva in učnih pripomočkov. Obrambnemu odseku »Gorotana« se je poverila naloga, da poskrbi, da pride vprašanie organizacije strokovne izobrazbe kmetiške mladine čimprej v pravi tir in da stopi v to svrho v dogovor z merodajnimi činitelji. Ko bo to vprašanje načelno rešeno, bo naš šolski program za važno točko bogatejši. Šolski odsek »Gorotana« si je namreč stavil nalogo, da iz-deia podroben šolski program v smislu reforirmih teženj, nanašujočih se na šolstvo na kmetih, oziraje se pri tem na posebne razmere v posameznih slovenskih deželah. Na več sestankih, posebno na velikonočnem sestanku v Celovcu je prere-šetaval vprašanje reforme ljudske šole in prišel do povsem pozitivnih zaključkov in načrtov. — Tretji referent, ki je imel nalogo podati sliko in kritiko slovenskih učiteljskih organizacij in njih stanovske politike. je najprej z višjega vidika pojasnil nalogo in pomen stanovskih in strokovnih organizacij v sodobnem politiškem življenju, v katerem opažamo očitno tendenco prehajanja težišča .politiške moči s politiških strank na stanovske, strokovne in druge interesne organizacije, ki postajajo čimdajje važnejši činitelj politiške moči, kakor nam to n. pr. dokazuje sindiika-listično gibanje, ter potem osvetlil slovenske učiteljske razmere (posebno na Kranjskem) in prišel do zaključka, da je zgolj zahteva politiške zrelosti, da slovensko učiteljstvo stremi po skupni, izvenstran-karski stanovski organizaciji, ki bo edino z uspehom zastopala naše skupne socialne težnje, zabranjevala korupcijo v naših vrstah od strani vladujočih strank, ter šele omogočila ločitev duhov na strogo idejni podlagi brez politiškega ozadja in njih organizacijo v posebnih učiteljskih društvih s kulturno smerjo in načelno podlago. Obžaluje, da slov. učiteljstvo nima danes skupne strogo stanovske organizacije na izvenstrankarskem stališču, ki bi ji vsi koroški slovenski učitelji brez načelnih pomislekov lahko pristopili in v kateri bi našli osamljeni, kakor, so, krepko oporo. Izrazila se je želja, da se predavanje, ki je globoko zamišljeno, objavi. — Prerešetale so se še razne aktualne zadeve. sklenile nekatere resolucije, ki se pošljejo načelniku šol. odseka, da potrebno ukrene. Določil se je podroben program za prihodnji sestanek, na katerega se povabijo razni podjunski veljaki in prijatelji slovenskega učiteljstva. Po peturnem posvetovanju je tovariš predsednik zaključil zborovanje, zahvaljujoč referente za njihov trud. Da počastimo na skromen način spomin prof. Pajka, smo zbrali nekaj kro-r.ic za obrambna društva.
—k— Naše šolstvo. Da koroško šolstvo, ki bi mu gotovo iskal zaman enakega. v popolni meri vrši svoj namen, kakor mu ga 'je določil že svoiečasni deželni šolski nadzornik Gobane, češ: utrakvisti-čne šole so najsigurneiše sredstvo za ger-manizacijo koroških Slovencev, o tem nas je. žal, zadostno poučila vsa minolost, kakor nam to tudi jasno priča dejstvo, da nemški Schulverein ne vzdržuje na Koroškem niti ene privatne šole. zato pa s tem večjo vnemo podpira utrakvistične
šole in otroške vrtce v »ogroženih« krajih, nabavlja šolam brezplačno nemške šolske knjižnice, daje nagrade Hčiteljem, podpore učiteljiščnikom itd. Oglejmo si nekoliko pobliže številke, ki jih posnemamo iz nemških listov: Glasom teh poročil leta 1912. prispeval je Schulverein za šolska poslopja v Brnci, Grebinju, Bilčovsu, Mariji na Žili. za otroške vrtce v Pliberku, Železni Kaplji. Podrožčici, Borovljah, na Bistrici, v Guštanju, na Prevaljah, v Velikovcu in Št. Rupertu pri Celovcu. Nadalje za učila (mladinske knjižnice) 3848 K, za božičnico na. 13 šolah 2265 K. nagrade nemškim in nemškutarskim učiteljem 3540 K: vsega skupaj je izdal Schulverein v tem letu 56.243 K. Ta dejstva nam zadostno ilustrirajo naš demoralizujoči šolski sistem, ki so ga ustvarili Nemci in ga pod pro>-tektoratom vlade vzdržujejo z schulve-reinskim denarjem. Ležeče jim je edino le na tem, da vrši svoj glavni namen — germanzacijo slovenske mladine.
—k— V uradnem listu c. kr. deželnega šolskega sveta. »Verordnungsblatt für das Herzogtum Kärnten« so dolgo pisali: »Des Dienstes entsagt hat...«. dokler jih ni opozoril neki slovensik učitelj, da to nI nemško, ampak da se mora glasiti: »Dem Dienste entsagt...« Zdaj pišejo: »Ernannt wurden: Der Lehrer N. in B. zm Lehrer in C.«, tako da se človek ne spozna od samih »in«,. Ali gospodje na c. kr. deželnem šolskem svetu ne vedo, da je imenovan »der Lehrer in B. zum Lehrer für C.«, ker ni imenovan za staro mesto, ampak za noyo?! Slovenci morajo učiti Nemce — nemščine. Toliko let obiskujejo nemške šole, pa ne znajo pravilno svojega jezika. Slovenci pa naj bi se kar brez šol naučili pravilno svojega jezika, češ: saj se otrok doma uči slovenščine! Ali je to logika — kaj ne?!!
—k— Freie Schule — predavanje v Volšperku. V soboto se je vršilo v Volš-perku predavanje, ki ga je priredilo društvo »Freie Schule«. Predavanje je bilo razmeroma za ta kraj izredno dobro obiskano. Posebno častno so bili zastopani šolski krogi. Predaval je dr. Bernhard z Dunaja, in sicer o predmetu: »Prosta šola in klerikalizem«. Govornik je v navdušenem govoru poudarjal predvsem splošno šolstvo v Avstriji, pri čemer je omenil, da je Avstrija pod plaščem ustave vendarle policijska in duhovniška država. Cerkev pa ne postavlja nikakih pozitivnih naukov, marveč samo negativne. To je dobro premišljeno in zvijačno. Posebno je poudarjal za razvoj narodov, bodisi duševni kakor materialni, najbolj pogubo-nosno delo redovnikov, posebno jezuitov, ki so prišli že celo med ljudstvom v pregovor: »Hinavski in zvit kot jezuit«. Končno je poudarjal, da morajo biti učitelji popolnoma prosti, da se jim ne sme vsiljevati obene prisiljene metode in da naj uče to, kar lahko zagovarjajo pred svetom in pred svojo pošteno vestjo. Govornik je žel za svoja temeljita izvajanja viharna odobravanja, in videlo se je, da njegova prepričevalna, tako resna in dosledna izvajanja ne ostanejo brez uspeha.
—k— Iz Sovč Dri Podkloštru poročajo: Preteklo soboto je šolska mladina iz Rateč na Gorenjskem poletela v našo vas. Izlet so napravili otroci pod vodstvom učiteljstva čez Rateško planino na vrh Petelinjeka (1547). Od tu je leD razgled po Zilski dolini in dolini1 Drave. Nasproti dviguje svoj greben naš Dobrač. Vidijo se jezera, kakor: Blaško, del Vrbskega in del Osojskega. V Sovčah so imeli odmor in kosilo. Sliišalii smo narodne in tudi umetne popevčice, in milo nam je bilo pri srcu. ko smo pomislili, da v naših šolah ne smejo otroci slovensko niti govoriti, še manj pa peti. Popoldan so odšli na vlak v Podklošter do Trbiža. Tu so še obiskali tesni Žlice. Lepo je bilo gledati deklice v narodni noši, dečke pa opremljene z gorskimi palicami. Vsi pa so bili odičeni z »ravšjem«. Učiteljstvo kranjskih šol pa vabimo, naj često prireja izlete s svojo šolsko mladino v tožni Koratan.
—k— Volčja črešnja. V Rožni dolini je jedla petletna hčerka posestnice Pavline Sternatove, Antonija, volčje črešnje, ki jih je našla na kupu, na katerem se je igrala. Dekle je drugi dan zaradi zastrup-Ijenja umrlo.
Splošni vestnik.
t Prof. dr. Karel Glaser je umrl dne 18. t. m. v bolnici v Gradcu, odkoder so
ga prepeljali v Hoče na Štajerskem, kjer so ga pokopali. — Zadnje čase je živel v Hočah. kjer je počival po težkem; nemirnem življenju. Pravega počitka si ni dal niti tu, dasi je bil mož star že do 80 let. Bavil se je še vedno s svojimi načrti. Imel je cele kupe rokopisov, prevodov in razprav — ki jih ni mogel spraviti v svet. To mu je težilo njegova stara leta. Zdelo se mu je namreč, da ima mnogo sovražnikov. Dr. K. Glaser je bil izredno priden mož, ki je mnogo študiral. V jezikih in orientalskih študijah bi se z njim težko kdo meril. Imel pa je nesrečo, da se mu nič na svetu ni hotelo posrečiti. Njegove družinske razmere so bile neugodne. V življenju se je kazala nervoza, ki je bila posledica marljivega dela. V mladih letih je deloval kot profesor v Trstu in se je udeleževal tudi društvenega življenja. Zanimal se je za svetovne literature, najbolj ga je zanimal orientalski svet in Shakespeare. — Napisal je več razprav in prevajal Shakespearja. Potem se je lotil pisanja »Zgodovine slovenskega slovstva«. Lahko rečemo, da ni še nihče trpel toliko za kak svoj spis kakor Glaser zaradi tega svojega dela. Res je, da Zgodovina ni popolna — leži pa v njej ogTomno truda. — Kritiki so Glaserja raztrgali — Glaser pa se je branil, kakor je vedel in znal. Vkljub vsem napakam nam vendar do danes izborno služi njegova Zgodovina in čakali bomo menda še dolgo, preden bodo kritiki boljšo napisali. Iz Trsta je šel Glaser za profesorja v Oger. Gradišče, kjer je bila zadnja njegova služba. Dr. Glaser je bil uverjen, da je njegovo delo dobro — zato so ga neuspehi boleli. — V prejšnjih letih je tudi večkrat kaj napisal za naš list. Sploh se je zanimal za gibanje in delovanje naprednega slovenskega učiteljstva. — Bodi mu ohranjen blag spomin tudi v naših vrstah!
Združenje vseh naprednih učiteljskih društev v Avstriji brez razlike narodnosti je dejstvo, ki ima velikanski pomen za bodoči razvoj ljudske šole. Važno je tudi. da se je to zgodilo baš v času. ko se bo ljudska šola reformirala. Da se bo to zgodilo v narodnem in naprednem duhu, to bo največja in najvažnejša naloga imenovane zveze. Zatorej jo moramo pozdravljati vsi narodni in napredni učitelji iz vsega srca. Živela!	^	—c.
Učiteljska beda na Češkem. Iz Dečina poročajo: Koncem šolskega leta je bilo 21 nadomestnih učnih oseb za dobo počitnic odpuščenih in jim1 je ustavljena plača. Vsega skupai je v tem okraju zdaj 46 učnih oseb nenameščenih.
Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 1. do 5. septembra s sledečim vzpo-redom: V pondeljek 1. septembra od 2. do 4. ure: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadja. V torek 2. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Kipenje. Kisanje zelenjadi. Konservi-ranje zelenjadi v kozarcih in pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava mezge, mozge in zdriza. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo 3. septembra od 8. do 10. dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih konzerv. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodičevja in drugega sadja. Od 4. do 6.: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek 4. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Obiranje in spravljevanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek dne 5. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava očeta. Od 10. do 12 ure: praktično razkazovanje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure; Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim, sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja od 1. do 4. septembra so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletam; 4. in 5. pa gospodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dnij ali pa tudi samo prve 3 dnij ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z oziromi na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 17. avgusta. Oddaljnim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega, ki za podporo pravočasno po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stro-
ške za pot do1 Novega mesta in za prehrano po 1.50 K na dan. Vendar se izplača! podpora le tistim, ki se jim je izrecno' dovolila. Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik tečaja udeležiti. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko).
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda do letos v Domžalah v nedeljo dne 7. septembra. Na predvečer bo zborovanje zaupnikov po § 2. v Ljubljani v »Narodnem domu«. Podružnice naj naznanijo družbini pisarni prav kmalu imena delegatov.
jugoslovanska akademija za raziska-vanje Jadranskega morja. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je s pomočjo deželne vlade preskrbela vse potrebno in določila člane za ekspedicijo, ki ima v znanstvene svrhe preiskati Jadransko morje ob hrvaškem primorju. Ekspediciji se je dala na razpolago šolska ladja »Vila Ve-lebita«. Raziskavanje. ki se bo vršilo po enkrat v vsakem letnem času, se začne prvič koncem1 avgusta letos.
Takemu narodnemu podjetju čast! Tvornica g. Golob na Viču pri Ljubljani, ki izdeluje izborno čistilo za kovine in tla, vazelin in kremo za usnje itd., je zopet podarila Družbi sv. Cirila1 in Metoda 200 K. Imenovano narodno podjetje naj topleje priporočamo slov. trgovcem: in zavednemu občinstvu.
Korist družbenih užigalic. Založnik užigalic v korist družbe sv. Cirila in Metoda, g. Iv. Perdan, veletržec v Ljubljani je nakazal naši šolski družbi zopet znatno vsoto 2920 K 20 vin. Družba je prejela v do*bi od 1. julija 1912 do 30. junija 1913 od teh užigalic 7820 K 20 vin. Vsak Slovenec, ki ima pravo pamet in slovensko nepokvarjeno srce, more iz tega spoznati vrednost tega narodnega blaga in pospeševati bo vsepovsod razpečavanje in uporabo edinole užigalic v korist Družbe sv. Cirila in Metoda.
Škodljivost visokih peta na črevljih. Bazelski zdravnik dr. Hübscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih pet na črevljih. kakor jih sedaj nosijo ženske Pri nenaravni hoji v takih črevljih morajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemer so zlasti1 škodljivo prizadeti trebušni organi. Velik del nadložnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano ie. da hoja v takih črevljih silno hitro utrudi in da vojaki^ v takih črevljih ne bi mogli korakati. Škodljivost visokih peta je mnogostranska in večja, nego se misli.
Na c. kr. umetniški akademiji v Pragi sta bila. kakor čitamo v noticah praških listov, odlikovana med drugimi tudi Slovenca Fran Škof in Mihael Kambič.
Ročni Zapisnik,
ki ga že sestavljam in urejujem. Zato prosim, da mi vsakdo po dopisnici naznani vsako napako, ki jo je opazil v lanskem letniku »Ročnega zapisnika«.
L. JELENC.
Eazgled po šolskem svetu.
— Tretji milijon za nemški šulferajn.
Predsednik šulferajna dr. Gross ie izjavil na zborovanju nemških poslancev, da bo vkratkem nabran tretji milijon za Ross-eggerjev fond. In mi Slovenci?
Raznoterosti.
+ Izum ameriškega filantropa. Ameriški filantrop Hempherey je baje izumil poseben naboj za puško, ki je jako human, ker ne ubije in ne rani, ampak človeka le omami za nekaj časa. V tem naboju je morfim, in ko se dotakne človeka, ta zaspi. Take puške naj bi rabili v vojni!
* Nemški prestolonaslednik-pisatelj. V Stuttgartu je izšlo delo nemškega prestolonaslednika »Deutschland in Waffen« (Nemčija v orožju). Prestolonaslednik se v tem delu zavzema za kolikor mogoče mogočno armado, ki more po njegovem mnenju edino ohraniti mir.___
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš ----
---Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 2411.	Kranjsko.
Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnici se razpisuje v stalno nameščenje nadučiteljsko mesto z zakonitimi prejemki in s pravico do prostega stanovanja.
Vsled razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 14. marca 1913, št. 630, se pripominja, da so veljavne tudi že na podlagi tuuradnega razpisa z dne 29. oktobra 1912, št. 3833, vložene prošnje ter da imajo pri enakih razmerah prednost prosilci, ki so usposobljeni za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 25. avgusta 1913.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 18. julija 1913.
ako se poslužujete k pripravi VaSega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
)np 67/25.645
BHBOISBBEiHB^^BBBSBHBBBSSEBiSiSSiaSiaBn
| Špan Josipina, |
l učiteljeva soproga v Slov. Bistrici 66 ■
priporoča
i svojo trgovin© i
\	s pravimi švicarskimi vezeninami,	i
S	ter s predtiskaniml in pričetimi roč-	|
g	nimi deli za šolo in dom. Vzorci	g
|	::	so na razpolago.	::	a
Z odličnim spoštovanjem!
Josipina Špan.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov«» isdrusra t omejenim ¡»mstvom.
Promet do konca junija K 85.588'28. Uradne nre: Vsak četrtek od —'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt dih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
za vso ljubezen, izkazano predragemu soprogu, oziroma očetu, gospodu
Jakobu Pretnarju,
mestnemu učitelju,
ob njegovi bolezni in smrti, kakor tudi za vse presrčne dokaze blagega sočutja od strani prijateljev in znancev ob tej veliki nesreči. Zahvala preč. duhovščini in slavnemu Sokolu I. za zadnje spremstvo, dalje gg. pevcem za krasno petje, g. Luki Jelencu za toli iskreno nagrobno besedo. Zahvala zastopnikoma dež. šol. sveta gg. dvor. svetnikoma Hu-badu in Levcu, zastopnikoma mest. šol. sveta g. magistr. svetniku E. Lahu in g. Režku, g. okr. nadzorniku Gaberščeku, g. dež. poslancu Ganglu in g. šolskemu vodji Dimniku, — vsem zastopnikom učiteljskih društev in organizacij ter „Učiteljske tiskarne" za njih navzočnost pri pogrebu ljubljenega rajnkega. Zahvala darovalcem krasnih vencev — zahvala vsem, ki so nam z besedo in z dejanjem tešili bridko žalost.
Ljubljana, dne 21. julija 1913.
Rodovina Pretnarjeva.
Štev.: 2012.-13.
učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem okraju.
1.	Mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli na Repentabru.
2.	Mesto učitelja-voditelja na jednorazrednih šolah na Barki, v Braniti, v Lipi, na Škofljem in v Stomažu.
3.	Mesto učiteljice na večrazredni šoli v Divači, Kostanjevici, Nabrežini in na Repentabru.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906. 1. dež. zak. in uk. št. 10. Za mesta navedena pod zap. št. 1. in 2. zavrača se na določbo § 48, 2. odst. drž. šol. zak. od dne 2. maja 1883 drž. zak. št. 53.
Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestino".
Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo.
C- Irr. okrajni šolski svet Sežsma,
dne 17. julija 1913.
Predsednik: Lasič m. p.
Največja slovenska hranilnica!
LJubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
je imela koncem leta 1912 680 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 330 tisoč kron rezervnega zaldada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
0
o
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 'A 7« obrestim in najmanj 7< 7« amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. , Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. .*.!
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, I., WipDÜngerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, vLcIteljslua, d-r-a-štva
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, RadetzkystraBe 10.