Za poduk in kratek čas. Iz Oradca du Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškoga duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XX. Na poti preko Vranduškega briba sre6ali smo Slovenca g. dr. Srneca, ki je cuval z majhno posadko ta kraj, da ostane mireu in pro^t vaakojakih klatežev. Stanoval je v revnej džamiji, ki je bila spremenjena v klet, žitnico in kosarno. Postregel nam je s prav dobro črnino, da smo si zopet privezali duao za dalje potovanje. Od Vranduka naprej je šlo močno navzdol, kakor poprej uavzgor, da se je bilo bojati, da ne bi jeli konji iu vozovi hrastov staviti. Vsled grapaste, bodečim kamenjem nasuto ceste podrobila so se nam nektera kolesa, kar je marširanje sila zaviralo. Sadaj ae je predi pripetila kaka nezgoda, sedaj zadi in popravljena ae ta ni bila, cvilila so uže zopet tam kje v sredi po tri, 6eteri kolesa, da bi 61ovek ugluail. Pri takih neprijetnib razmerah naa nij veselilo ogledovati zanimive okolice. A kedar bode lokomotiv mimo Vranduka žvižgal in avigal, vem za gotovo, da bode vsakteri potnik z veseljem opazoval iz ruehkega 8edeža ta divni, mi6ni okraj, da bode strmel nad njegovo lepoto. Če pa človek 7edno pod noge gledati mora, da ne treskne ob kako klado ali pečino tako, da bi se mu iz neba vae zvezde pred oci usipale, onda mu ui mar za drugi avet, naj je ae tako zanimiv, mikaven, 7abljiv. Zavoljo potnib sitnob priklestili smo še le ob treb popoludne v prijazno Zenico. A bili se še nijsnio pridno iz vozov izdevali ter vlegli pod češpljina dreveaa, ki so se šibila uže ua pol dozorelega aadja, ko nam doneae telegrafista glaa, da morarno vrat na nos in no8 na vrat marširati, ker potrebujejo v Sarajevu naše pomoči. Kaj početi V Potovaii smo akoro vea ljubi dau, «.li dan od v6eraj opoldne nijsmo se toliko toplega 7 usta 7teknili, da bi šlo pod nobet, razun, 6e je kteri gredo6 7 kakem ,,hanu" šalico črnega 7 sebe zlil Zato nam nij smela živa duša zameriti, da smo si v Zenici ob enem zajutrek, obed in ve6erjo skubali in da smo tamo tudi prenočili. Zenica je kake čet^rt ure pro6 od glavne ceste Brod-Sarajevske med visokimi hribi, v prav prijaznej in rodovitnej dolinici, ktero namakajo mnoge koristne rečice. Mestice ae ne imenuje zastonj: zenica, ker odgovarja to imenovanje popolnoma naravskej podobi te okolice. Prebivalci štejejo okolo 1200, izmed kterih bode kakih 200 katoliških in 250 grčko-iztočnib kristijanov. Poslednji imajo prav siromašno cerkvico. Mohamedanskih bogomolnic je menda 5, kakor bi sodil po številu jihovih minaretov. Nekde sem 6ital, da so se pred 35. leti tukaj naselili dalmatinski Hrvatje in da se zato ta kraj tudi mala Dalmacija z6ve. Zemlja mora biti plodovita, ker sem po njivab opazil toliko lepe koruze, krompirja, fižola, graba, po vrtih pa raznovrstnega sadja kakor drobnih in debelih jabolk, okroglih in podolgovatih hruaek, belih in rudečib sliv, čeapelj itd. Obiskal sem kat. župnika 0. Jakoba Duič-a, ki prebiva se svojim pomočnikom Bilipom Dujmuaičem v lesenej pa lično postavljenej, snažuej hiaici. Pohištvo je po našem priredjeno. Ob stenab so visele kaj lepe, umetno zdelane podobe 8v. Jožefa, Marijo Device in drugih svetniko^, ki se sla^ijo posebno po Bosni p. 87. Jurija, sv. Elije, sv. Jovana. Cerkva, posvečena proroku Eliji je precej prostorna in zidana v slogu prvotnib, davnodobnib baziiik. Ravno so jo krovci pokrivali, ker njej je preteklo zimo debel sneg strebo porušil. Ne daleč od nje stavili so nov živinski hlev, ker so prejsujega turcini due 28. julija hudomušao zažgali. Župnik mi je pobitega srca dopovedal 0 bilnib britkostib, ktere so mu pripravili srboriti mobamedani pied vbodom avstrijske armade. Vea cerkveni denar so pograbili, zraven pa še oba duhovnika silo priganjali, da ae bojajeta proti našim. Župnik se je posilnežem srečno umaknil, ne tako Bilip in pa gr6ki pop Cir, ki sta ruorala z vstaši v Žep6e. Tukaj pa sta natiboma pobegnila 7 Filipovicev takor, kteremu sta bila potem voditelja iu toltuačltelja na potu črez Vranduk v Zeniško ravnico. Ersčanski piebivalci so pozdravili Filipoviča v proceaiji a cerkvenimi banderami. Za slovesni sprejem in gostoljubno postrežbo, ktero je župnik skazal našini vojakom, zahvalil mu se je osebno svitli cesar ob priliki doboda bosanske deputacije v Beč iu daroval 500 fl. za cerkvene potrebe. Za ta veledušni dar se je kupil zvon z napisom ,,dar Franje Josipa I. cerkvi katoličkoj u Zenici u vrime osvobodjenja Bosne". Eakor sem zvedel, vrailo se je dne 23. februarja 1879 blagoslavjenje zvona v neizmerno in nepopisljivo veselje naroda, ktercga je bilo cele trnme od vseh vetrov privreki. Od leta 1875 so nahaja v Zenici tudi katoi. početna šola, ktero obiskuje blizo 50 do 60 otrok. Šolsko po8lopje se mora za tako mestice veliko in iepo iinenovati. Sobano kiueajo razne slike, tablice za prvence, karta cele Eviope, figura miknenja solnca in lune, kakor jo je ,,nari8ao fia Bilip učitelj1'. (Dalje prib.) Sinešničar 18. Rabelj je obeaal krofaatega budodelnika, ker ga pa 7r7 ni dobro prijela, zgodi se, da hudodelnik ne ob^isi na 7ešalah, nego se doli izmuzne. Kaj takega se mi pa 7endar še ni zgodilo, reče prestruaeni rabelj. nMeni tudi ne", odgo^ori hudodelec. Blaž Tominc.