Z Dunaja. Vstanovljenoje šolsko svetovavstvo. Izvoljenih je 74v svetovavcev, med kterimi je 36 Dunajčanov. Ogii so jih dobili 13, Čehi 9, Benečanje 5, Galicijani 3, Štajarci in Moravani po 2, Tirolci, Erdeljci in Hrovatje pa po 1; dnige dežele, med kterimi je tudi Kraujsko, Koroško in Primorje, pa niso dobile nobenega. Iz belaike okolioe. Rad bi bil ..Tovaršu" že večkrat kaj pisal, pa razne opravila so ine do sedaj zaderžcvale. Zato danes nekoliko več. Naša dekanija (belaška) šteje na deželi 14 šol, med kterimi bi moglo biti 6 slovenskih, pa 80 le 4! Šolo v P ¦— oskerbuje star učitelj, terd Nemec, že mnogo let. Ko so leta 1861. naš prečast. gospod šolski nadzornik, dr. Močnik, med drugimi tudi to šolo obiskali, so hitro spoznali, da je tam treba slovenskega podučitelja. Še tisto leto je od sl. dcželn. glavarstva okrajni gosposki došel dopis, da naj poskerbi, da se napravi še druga učilnica s plačo za podučitelja. *) Al nekemu oskerbniku se ni poljubilo (kakor sem slišal) v dosedajuem dosti prostornem in še praznern učilisču še eno sobo za drugo učilnico popraviti, in tako še dan danes ni tamkej slovenskega podučitelja, akoravno tudi uni učitelj, kazaje na svojo sivo brado, že želf, da bi se breme na njegovih starih raraah nekaj zlajšalo. Kje je tedaj pravi vzrok, da se lepa zapoved sl. dež. vlade do scdaj še ni vresničila? Jaz nočem tega ugaiijevati. — S (im letom se je prekrojila v uaši dekanii učiteljska čitavnica, koja je bila že pred 2. leti vstanovljena. Pred je šel kak list po celi dekanii, kakih 8 milj v okrogu, od pervega do poslednjega družnika , tako da je navadno še le v 2 ali 3 mescih svoj tek končal! Zdaj je pa dekaniška bravna diužba razdeljena v tri podružnice (mestne ne prištevam), kleie si po svoji volji šolske časnike naročujejo. Vsaki družnik (vstop je prost) plača na le(o 2 gl. Gotovo inalo! Ali kaplja h kaplji — potok, in združena moč več opravi. Vsaka podružnica ima 2 ali 3 časopise. V Belaku pa je učiteljska knjižnica, h ktcri vsnka podružnica, kulikor ji naročnine ostane, donaša, iu 8 tim dobi voakteri dru/.nik pravico, da se more poslužiti že v knjižnico nakupljeiiih in darovanih knjig. Morebiti drugipot kaj več rečem, kako naj se vredijo ovake družbe in *) Glej moj dopis v nStimmen". % t\. 1862, str. 118. pi.. knjižnice, kajti gotovo je to za ueitelja koristna naprava. *) Danes pa povem le od naše bravne podružnice, ktera obsega slovensko stran. Ta ni prazna, da le na naroiliii podlagi Ijndska šola vspešno napredovati more. Kaj in kako naj ee v domači hiši dela, naj bolje domačin ve, ker dolične okolnosti pozna. Torej naj bere slovenski učitelj pervič slovenske šolske časnike. Naročila se je naša podružuica na ,,Tovarša"; al glej! zatcgadel pa šteje le 4 družnike! Da gori oinenjcni neiuški učitelj, ki ne zna slovenski brati, ni pristopil, se mu ni čuditi; ali, da je drugi, ki je slovenske kervi in za Ijudskega učitelja v čisto sloven.ski fari, tudi storil tako (zavoljo naročenega slovenskega časnika,) mora ne le rodoljuba, ampak tudi umnega školnika serce buleti. Pravil sem temu učitelju, da je tudi nemiki šolski časnik ,,Oesterr. Schulbole" naročen, in poslal sem mu nektere liste lanskega ,,Tovarša", da bi ga pregledal; pa dobil sem jih kmali na/.aj s kratkini odgovorom: ,,\Vird nicht Theil genomiiieri". Spomnil sern sc laške piislovice : „11 lupo cangia di pelo, ma non il vizio !" Zali Bog! pa je tudi na drugi strani — ,,tal guaina, tal coltello". Mi pa oslanemo pri (em, kar veino in spoznamo, da je prav in dobro. Učitelj mora narod izobraževati, ne pa mu naj dražje reči — narodnost — zaduševati. F. Vigele. Iz pod. Prestreljenika. 1. marca. — Nasvet postaviti siavnemu skladatelju Rihar-ju spominek ne samo na grobu, ampak tudi v knjigi, (kakor ga je g. L. B. dal), pohvalirn tudi jaz, ter želim, da bi zbirka vseh njegovih skladov v lepi in ne preveliki obliki prav kmali beli dan zagledala. Nalasč odlašati in čakati, dokler bi se vsi do zdaj natisnjeni napevi razpiodali, bilo bi nekako nasilstvo zoper sedanji rod, ki si hoče skelečo raao prevelike zgube a tem bladiti, da si vse dela (rajncega gospoda), iz kterih, rekel bi, skladateljev duh govori, skupno prcd oči stavi. Naj tedaj vsakdo po svoji moči poinaga, da se omenjeni nasvet vresniči. Slovesno slavimo pervake svojega rodd — iu slovelo bo slovensko ime! And. Žnidarčič. duh. pora. in učitelj. Iz Serpenice, 3. marca — Zaslišal sem danes veselo novico, da je šolsko ogledništvo naše okrajue (v Belcu, Flitsch) vložilo prošnjo, naj bi na Serpenici ne bila več po štiri ure na dan šola, ampak samo po dve uri. — Ti moj ,,Tovarš" boš menda k temu rekel: ,,Xo, to mi je rodoljubno ogledništvo in rodoljuben učitelj , da se Bogu .smili!" Ali čaj malo, in spoznal boš , da je okrajno šolsko ogledništvo s to prosnjo sebi čast naredilo. Vedi namreč, da tukajšnji učitelj (seda moja oseba vže treče leto) ui earno učitelj, ampak jtudi dubovni pomočnik, in to vikarju, kteri pase devetnajst sto dua svoje duhovnije in za silo tudi še kakih dve sto dušic Rezijanske sosedske, Uče. Res, da sedanji gosp. vikar F er (slov. pisatelj) prizanašajo, kolikor mogoče, svojemu duh. pomočniku, ali tako ni bilo in ne bode vselej. Zavoljo tega pridružim k uni prošnji tud jaz svoj slabi glas, ter rečem, naj bi se kolikor toliko spoznalo, da, če je vže učitelju svetnega stanii črez glavo dovolj po 4 ure na den v šolskein *) Nam bo prav Ijubo. . Vr«dn. prahu perhati, to tem bolje duh. pomočniku, ktcri mora poicg Vsakdanjih molitev iu cerkvenih opravil, tudi vse nedelje in praznike piidigovati! Nej se ne naklada preveč na edne ramena — kadar je preveč iiabilo, pokne. A. Ž. Iz konjiške okolice. Mnogokrat se tu pa tam sliši, da farmani z učiteljem zavoljo cerkvene službe uiso zadovoljni, naj si še toliko prizadeva, da bi spolnoval svoje dolžnosti. Kdo je vendar tega kriv? •— Gotovo tieti, ki ni ravnal po namcnu svojega poklica, temuč je onečasteval svojo službo z mnogoterimi napčnoslmi, ter je razvadil prosto ljudstvo in tako svojemu zveslejšernu naslcdniku napravil dosti sitnobe in skode. Tak pregrešek, ki ga inarsikteii učitelj inora prevzeti za svojim sprednikom, je neprimerno cerkveno orglanje. Mnogokrat, posebno o večjih praznikih, se marsikje iz ceikve gredoči Ijudjc vse kaj drugega pogovaijajo, kakor pa bi človek mislil; ne pomenkovajo se o lepi pridigi in keršanskem nanku, ki so ga slišali; meiiijo se le večidel od lepe polke, valcara in novega marša, kterega jim jc učitelj ali orglavec v ceikvi zarožljal. Povej mi, ljubi ,,Tovarš", je li tak učitelj dober zgled svojim srenjčanom in utrokom, kakor sni« brali v tvojem letošnjem 3. in 4. listu o obnaši v cerkvi in božji službi? Ali tak ueitelj more otrokom prav živo govorili o cerkvi in Bogu posvečenih krajih, ker jih on sam s pohujšljivim orglanjem večkrat pveuareja, da so podobni razbojnikovim stanovalisčem? — Ni tedaj čuda, da marsikje prosti ljudje potem novega učitelja nikakor nimajo radi. Naj bi čast. g. g. duhovniki, (ake nespodobnosti, kjer se še gode, stanovitno odpravili. To bo gotovo dobro , dobro delo. J. D.—a—e. Iz sčavniške okolice. Nemila smert nam je pokosila verlega moza na dubovskem polji. Uinerli so 29. sveeuna ljubljeni dckan pri Šentjurju na Sčavnici gospod Matevž Korošak, stari 59 let. Bili 80 iskren domoljub in posebno vnet duhovni oec svojiin ovčicam, ki so jih serčno ljubile. Veliko ljudstva se je zbralo pri njihovem pogrebu, pri kterein so nekteri g. g. učitelji tudi zapeli milo slovensko pogrcbnico. Bog daj blagemu gospodu večni raj ! Iz Ljubljane. Gosp. Lesarjevo ,,Liturgiko" je sl. c. k. deržavno miriisterstvo poterdilo za giinnazije in realke. Xaj bi se tedaj udomačila pri vsch slovenskih solah !