Svobode


GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
8LOVKNIO WELKKX.Y

"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	** "KDOR NE MISIJ SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 50.	, ; t . $	Chicago, 111. 14. decembra 1900. , Leto V. —-——. -1
Opozoarjamo si*oje cenjene naročnike, da se bliža leto svojemu koncu, in prosimo vse tiste, ki so z noroČnbto še na {tolgu, da jo Hm preje blagozvlijo poravnati. List ttstaviino po novem letu brez odra vsakemu, kdor do 15. januarja p. i ne vpošlje naročnine. Mi ne more mo čakati daj je, ker imamo sami veliko plačil. Prosimo torej! Pa brez zamere.
U pravnišho.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Ruska aristokracija nima prav nobenega upanja, da bi bila prihodnja durua "konservativna", če se ne odpravi splošna volilna pravica ali pa zadnji ostanki iste. V Petrogradu je otvorjena konvencija plemenltažev iz 35 gubernij, da se posvetujejo o prihodnji dumi, in kaj je storiti, da ne pridejo v zbornico tako radikalni kmečki poslanci, kakor so bili za časa prvega nasedanja. Hojijo se, tla bo zdaj se hujše nego prvič. Da se odvrne preteča nevarnost, mora se po njih mnenju vpeljati razredni volilna pravica — taka namreč, da bi imeli samo visoki gospodje odločilno besedo, drugi bi jim pa le kimali in vse potrdili, kar bi oni sklenili. Čudno, da se vlatla tako silno boji odkrite besede! V teh krogih prevladuje tudi mnenje, da bi drugi razpust dume imel za pos'edico. da bi se začeli rušiti državni temelji in temelji prestola in da bi dežela prišla v stanje popolne anarhije. — No, na anarhija v Rusiji je tudi brez tega že zadosti velika.
—	Jetniki v kaznilnicah v Vladl-mirju so napravili zaroto. Vzdignili so se vsi kot en mož, zvezali uradnike z guvernerjem vred, oropali poslopje in v civi'nih oblekah pobegnili t. obilico orožja.
—	Mornarji čniomorskeRa pristanišča Odesa stavkajo. Guverner se je obrnil na admirala Skrv-dlova, zapovednika črnomorske vojne mornarice, s prošnjo, tla mu pošlje iz Sebastopola vojaštva, da za-more nastale nemire udušiti. Admiral pa je prošnjo odklonil, boječ se, da bi se končno Še mornarji stavkti-jočim pridružili.
NEMČIJA.
—	Spomenica, ki ie bila predložena nemškemu državnemu zboru te dni in ki razpravlja postavna določila o najemanju državnih posojil, izkazuje, da je znašal dne I. oktobra 190ft državni dolg $950,000,-000, torej skoro eno milijardo. Več nego polovica tc svote je šlo za armado in za mornarico! Državni dolgovi v Nemčiji strahotno naraščajo — in to vse zato, ker hoče imeti na<!uti nemški cesar najmočnejšo vojsko na suhem in na morju 1
ITALIJA.
—	Splošno se govori, da se je grškr*kralj pri zadnjem obisku v Rimu zato tako obotavljal posetiti (judi papeža, ker so ga od tc namere razne vlade odgovarjale. Zlasti so v tem pogledu nanj uplivale Francija, Velika Britanija (Anglija) in Rusija, dočim sta potrebo takega obiska naglaša'e Avstroogerska in Nemčija. Jedino Italija je ona vlast, ki je ostala indiferentna in ki ni rekla niti da niti ne.
AVSTRO-OGRSKA.
—	Z Dunaja se poroča: Znano je, da vladajo med Avstrijo in O-gersko precej napeti odnosaji; kazalo pa se je v zadnjem času, da se bo to razmerje mirnim potom u-blažilo. Toda ravno sedaj so rnova začela netiti nasprotstvo ogerska industrijska podjetja, »tem da boj-
kotirajo avstrijske fabrikate. Z avstrijske strani se bo gotovo odgovorilo tudi z bojkotom; v ogerskih krogih to pričakujejo.
V Szegedinu so oblastva zaplenila celo pošiljatev klobukov, ki so bili izdeani v Avstriji, in sicer zato ker je bil v znamko vtisnnjen oger-ski grb — in to vkljub temu da je tovarnar teb klobukov kontraktor kakor za avstrijskega cesarja tako za ogerskega kralja.
Tudi razdelitev pogodb za vojno dobavo za leto 1907 med avstrijska in ogerske dobavitelje je na Dunaju povzročila veliko razburjenje češ da so dobili Ogri pri tem prednost.
—	Odposlanstvo je izročilo mini-sterskemu predsedniku sklepe zadnjih protestnih shodov, ki so se prirejali radi velikega pomanjkanja mesa; v skle'pih se zahteva, da se odprejo meje tujezemski živini. Predsednik baron Beck pa je odposlanstvo odpravil, rekoč, da je odprtje mej v sedanj nem času nemogoče, ter tla 1k> poljedelski minister grof Auersperg vkratkem o celi stvari poročal.
FRANCOSKO.
—	Amerikanski milijonar Andrew Carnegie je na čast pokojnemu profesorju Curie in njegovej ženi, ki sta svetu odkrila oni čudoviti radij, ustanovil štipendij letnih $2500 na vseučilišču v Parizu v svrho nadaljnih fizikaličnih raz-iskavanj. Ustanova je namenjena profesorjem vseli narotlnostij.
—	Lebaudv je izumil v vojne svrhe zrakoplov, ki se da poljubno voditi. Prvo jK>skušnjo je dobro prestal, — vzdržal se je v zraku poldrugo uro jxxl vodstvom zrako-p'ovnega oddelka armad ne ga. Vlatla je zrakoplov prevzela. V prihodnjih vojnah l>o zrakoplov, kateri se bo seveda še vedno izpolnjeval, igral veliko in važno vlogo. Sovražnika se bo lahko z visočine opazovalo v vseh njegovih gibanjih in metalo se b> lahko nanj bombe!
—	Znani grof Castellane, kojega zakon z ameriško milijonarko Ano Gould se je nedavno radi njegove zapravljivosti in grdega ravnanja z ženo ločil, razkrinkal se je ni samo kot slab soprog, temveč tudi kot navaden slepar. Goljufaval je mo-distinje in gledališke igralke ter jim pod raznimi predtvezami izvabljal večje svote. Neki modistinji je izvabil 20,000 frankov, rekoč, da bo odslej ona delala za njegovo ženo grofico Ano in da se bo to posojilo polagoma z račnni odplačevalo. Operno pevko gdč. Nemidov je opehari! za $22,000. Pregovoril jo je, da rmt je izročila vse svoje lepotičje in dragocenosti v omenjeni vrednosti, češ da bo to kupili njegova žena. Ko je dobil j-uvele, jih je zastavil za $t 1,000, plačal pa seveda ne. — Vse te podrobnosti so se sedaj zvedele, radi česar ga njegovi tovariši, poslanci (grof Castellane je namreč tudi poslanec), o-č'tno prezirajo in zaničujejo. Ko je hotel v zbornici nekaj govoriti, je več kot polovica poslancev demonstrativno zapustila zbornico in odšla venkaj na hodnike.
KITAJSKO.
Kitajski cesar hote! se je utopiti v ribniku, toda rešili so ga gotove smrti palačni uradniki. Kaj je cesarja gnalo v smrt, se še ne ve.
PERZIJA.
Zatrjuje se, da je perzijski šah že tri dni mrtev, a njegovo smrt prikrivajo. Tako poročilo je baji dobil od doma neki perzijski trgovec v New Yorku. — Preko Carigrada pa prihaja vest. da šah se sicer ni umrl, toda katastrofa se r«ak dam pričakuje.
Ameriške- vesti.
Roosevelt obtočen I
Ne sicer naš "dični" predsednik, pač pa neki drugi 'Theodore Roosevelt Pell, ki je tudi precej premožen in se peča z razprodajo zemljišč. Stanuje v New Yorku in je istotako, kakor predsednik, potomec stare rodovine krivonosov. Tožila ga je gdč. Alma Robert za odškodnino $25,000, ker svoje obljube, "peljati jo pred oltar", ni izpolnil. Tudi že pred par leti je imel ta Roosevelt podobno afero v Phila-dclphiji, ki je povzročila veliko senzacijo.
Velik mraz.
Iz raznih krajev Združenih držav dohajajo poročila o nenavadno hudem mrazu. Zlasti v državi New York je jjonekodi padel termometer na 28. ali celo 30. stopinjo mraza. Seveda vlatla tudi |>o drugih državah jako občuten mraz, in če bo mraz tako rapidno napredoval, kakor je dosetlaj, nadejati se nam je potem še prav Hude zime.
General pred vojnim sodiščem.
Ker je generalni major Keesler državne milice v Missouri radi neke popolnoma malenkostne stvari oklofutal navadnega vojaka, pride pred vojno sodišče, in ako bo obsojen, moral bo sramotno zapustiti vojaško službo, brez kake penzije. Keesler j e ugleden in imovit član družabnih krogov v Greenville. — Ako bi se vedno in povsod postopalo s tako objektivno pravičnostjo, lahko bi se govorilo o vzorni justici v Združenih državah. Zal pa, tla o tej ne more biti govora. Saj je zadostno znano, da so v ma-lokateri državi toli korumpirane in gnile javne razmere kakor ravno pri nas.
Svobodno naseljevanje.
V kongresu se vršijo posvetovanja, kako bi se dalo naseljevanje po Združenih državah še bolj omejiti, kakor se je z dosedajnimi odredbami, Ako se v zbornici omenjeni zakon sprejme, bo naseljencem prestop na "svobodna" ameriška tla silno oteškočen. Saj so že dosetlaj -na določila pogostokrat tako stroga in srednjeveška, da so prava sramota za našo državo, Koliko reve-žev, dospevši v New York, je nazaj poslanih, in večkrat še iz docela ničevega vzroka. Mi delavci sicer nimamo nič proti temu, da se preveliki naval naseljencev primerno zajezi, kar gotovo ni nam v škodo, — a protestirati moramo proti zastarelemu sistemu in nemodernimi določbami, ki se stavijo na došlega naseljenca kot pogoj za svobodno naselitev. Tako se n. pr. zviša običajna taksa otl $2 na $5 od osebe; vsak naseljenec, pred no stopi na suho, moral se bo podvreči pre-skušnji, zna li čitati; vsak družinski oče ima se izkazati z $25 gotovine; — in še več takega, kar se nikakor ne more "svoboda" imenovati.
Koliko zasluži Kocke feller?
J0I111 Rockefellerjev dohodek za leto 1906 znaša $60,000,000 — re,-ci in piši: šestdeset milijonov dolarjev i Magnata Rogers in Ar-cho!d, ki morata natančno vedeti, sta tako izjavo oddala. Rockefeller torej "zasluži" $164,383 vsak dan, $6,840 vsako uro, $144 vsako minuto in skono $2 vsako sekundo 1
Panama.
Kakor znano, je Roosevelt pred kratkem obiskal Panamo, da bi se na lastne oči (!) prepričal- kako napreduje delo pri kanalu. 2e to se je moralo vsakemu trezno mislečemu človeku čudno zdeti, kako pride predsednik, ki vendar ni veščak v tehničnih stvareh, do tega, da gre
011 tlelo preiskovat, je-li dobro ali ne. Za tako misijo bi bil pač kak inženir 1x>lj sposoben, kakor pa Roosevelt, ki nima pojma o tehniki. Znano je tudi, tla so večji del nje gOvega potovanja izjx>lnjevalc le razne veselice, obedi, parade in druge take nepotrebne stvari, ki stanejo samo denar, koristi pa ne prinašajo nobene. Nadalje je tudi znano, kako pretirano je hvalil delo na prekopu — razni podjetniki so ga seveda lahko vlekli in preslepili, kakor so hoteli.
Toda oglasil se je sedaj tak človek, ki je poklican izrtči svojo sod. Ih> — in to jc eden najboljših inženirjev, kar jih ima Amerika: IJn-don Wallace Bates, ki je sodeloval tudi pri Sueškem prekopu. Ta inženir jc v svojem objektivnem opisu navedel vse pomanjkljivosti panamskega projekta in izrazil bojazen. da utegne nastati 11a istmu drugi francoski Panama! Po njegovim mnenju se je zvezna vlada s prevelikim navdušenjem, pa s premajhno previdnostjo zavzela za uresničenje te ideje.
Trgovinski in delai'ski tajnik.
Iz letnega poročila trgovinska in delavska tajnika zvezne vlade Met-calfa na predsednika Roosevelta oziroma na kongres povzamemo sledeče važnejše točke: Stroški tega oddelka znašajo za pretečeno poslovno I to $10,508,185. Uradno su je temeljito preiskalo veliko število kaznilnic in poboljševalnic in odpravilo se jc mnogo pomanjkljivosti) in kričečih razmer v teh zavodih. Mesarska industrija je glede cene svojih produktov še vedno ena najvažnejših panog v narodnem gospodarstvu. Tudi industrija z moko se kaj lepo razvija in mogočno napreduje. Pri lesni trgovini je razmeroma uposlenih še največ mezdnih delavcev. V prošltm letu je do-spelo v Združene države 1,178,785 tujcev; vstop na suho in naselitev je bila prepovedana 12.43? osc" bam, ki so se morale povrniti domov ; ostali so se naselili. Največ do.šlecev je Italijanov. Avstrijcev, ()grov in Rusov.
Il delavskih krogov.
—	Položaj judovskih delavcev v New Yorku je po poročilih, ki so jih obelodanile judovske organizacije, po|K>lno nasprotje temu, kar se imenuje prosperiteta. Vsepovsoti se zatrjuje, da jc polo/aj judovskih delavcev, z vsakim dnem slabši, do-čim se drugim delavcem plače zvišujejo. Organizacije na vzhodni strani mesta si ne upajo zahtevati boljših plač in delodajalci so z vsakim tednom bolj trdi. Vzrok temu je baje velikanski naval judovskih priseljencev iz Rusije, ki se večji <lel vsi naselijo v New Yorku. Leta 1905 je došlo v New York 83,000 Izraelilov, med temi 22,000 kroja-čev. Tovarnarji oblek so tega kaj pak zelo veseli in položaj izkoriščajo.
—	Pri nedavno v Chicagi vršeči se konferenci, koje so se udeležili višji uradnjki raznih v Chicago se stekajočih železniških prog, se je sklenilo, tla se ne ugodi zahtevam strojnikov. Uslužbenci so zahtevali drugi prost dan, osemurni delavnik in manj stroge določbe pri pre-skušnjah glede vida in posluha.
—	Iz Hazleton, Pa., se poroča, da je 400 uslužbencev tamkajšne kompanije C. M. Dobson prenehalo delati, iz sicer jako neznatnega razloga, ker jim družba namreč ni hoteta izplačati zaslužka v petek, marveč šele r soboto.
—	Nacijonalna zveza gledaliških igralcev, ki je pravkar zaključila t
New Yjorku svojo letošnjo konven-cijo, je sklenila zahtevati od svojih delodajalcev, t. j. od ravnateljev raznih gledališč, povišanje plač. Svojo zahtevo utemeljujejo z nepo. bitno resnico, da je nastala v zadnjih letih splošna draginja, vsled-česar dosetlaj ne plače nikakor ne zadostujejo ter se morajo spraviti v soglasje z draginjo. Konvencija jc bila mnenja, da bodo ravnatelji gledališč upravičenost tc zahteve uvideli in radevolje ustregli uslužbencem, katerim potem ne bo treba oprijeti se hujših sredstev. Zastopanih jc bilo na konvenciji 33 mest l>o enem ali več delegatih. Otnenje. na zveza gledaliških igralcev pripa* da k American Federation of Labor.
— Newyorske žene so pri zadnjem štrajku pokazale veliko energijo. Mesarji v vzhodnem-delu md-sta, kjer ne stanujejo ravno najbogatejši lj-udje, so prebivalstvo že leta izkoriščali na najnesramnejši način, stem da so mesne cene poljubno zviševali. Tamošnje gosjx>-dinje pričele so vsledtega proti oderuškim mesarjem neizprosen boj; priredile so po mestu že več demonstrativnih pohodov, zl>oro-rale na več krajih in sklenile naj-hujši bojkot. Tega se tudi dosledno držijo. To je kaj hitro pomagalo! Prizadeti so začeli milo javkati in prositi usmiljenja! Pripravljeni so tudi pri cenah primerno popustiti, —■ a bojaželjne Evine hčere se še ne udajo, — izvojevati hočejo popolno zmago!
Vzemimo po njih vzgled.
Lokalne novice.
—	Velikanski požar, ki je izbruhnil zadnjo soboto na južni strani našega mesta, je povzročil škode za okrog $100,000. Gorelo je štirinadstropno poslopje na 35. in Morgan cesti. Uslužbencev se je, polastila grozna paivka in iskali so rešitve V divjem begu. Ponesrečenih je 9 oseb.
—	Žalostna smrt je dohitela v soboto.dne 8. t. m. v Illinoiški jeklar-nici v Scuth Chicago kletnega Edvarda Witt. Vlekel je otl topline peči kotel, poln raztopljene kovine, pri tem se je pa spodtaknil in padel. Po nesrečnežu se je razlila goreče-tekoča tekočina, ki ga je pri živem telesu sežgala. Umrl je v par trenutkih med groznimi bolečinami.
—	Tudi v Chicagi niso nič boljši nego so v južnih državah. Preteče-ni petek bi prebivalci na Ilalsted in 174. cesti kmalu linčati nekega zamorca, — ako bi ga namreč dobili! Tstega tlne je bila 46 let stara gospa Jennie De Young napadena v h'evu, kamor je šla mlest kravo, po nekem okrog 30 !tt starem zamorcu. ki jo je posilil in potem brez sledu izginil. Prebivalstvo in policija ga je skrbno zasledovala, a brezuspešno.
—	John H. Bradshaw, 106 Fitl-lerton ave„ je tožil tovarnarje barv Devoe & Reynolds na $50.000 odškodnine, ker sta mu baje mesto zahtevanega žitnega špirita prodala strupeni lesni spirit, s katerega u-pornbo se je zastrupil, kakor sedaj zatrjuje.
—	Kapitalisti: Robert D. Bradley, predsednik Canton Rubber kompanije, Edvin Davis, podpredsednik imenovane korporacije, in Viljem J. Obv. prejsni njen uradnik, bili so radi kršenja trgov'nske-ga zakona obsojeni vsak na eno leto ter so svoje kazni ze nastopili.
_
jj> i fttfitflfihi yi.
Z* polovično ceno.
se proda železniški vozni listek za progo Chicago-Cleveland. Več se po i zve r irpramtštvu našega lista.
_i
_^
m^mww,


O LAS SVOBODI
Kmetija.
Is stare dotnPvine.
II.
(Nadaljevanje.)
Predno načrtamo zgodovino kmetije, razložimo poprej načine, siste* me obdelovanja polja, kakor so do-slej bili v navadi, — Način obdelovanja polja se izraža v tem, kako se vrstijo sadeži. Njiva je glavna podlaga kmetije. Kako se njiva ra-l>i, od tega je odvisno število živali j. kakovost poslopij, množina m kakovost orodja- Od vrščenja sadežev odvisna je raba travnikov, pašnikov, koliko jih je treba za redno življenje in delo kake kmetije. Od obdelovanja njive odvisno je, koliko je treba delavskih močij, odvisna je uredba drugega dela, ki se tiče reje živine. Z obdelovanjem njive združeno je vse drugo na" kmetij., organizacija vsega kmetskega go-spodarstva.
Raz'ocujcmo tri glavne načine ali sisteme kmetovanja, tri gospodarske sisteme. Olavno vsem sistemom je, da se pridela živež za ljudi in živino. Za ljudi je treba pripraviti razna žita, nadalje prstnino (kar raste pod zemljo, torej: krompir, korenje, repa. pesa itd.) : te slednje služijo tudi človeku. V se-dajnih časih (n. pr. na Nemškem) se rabi 55^ vseh njiv za pridelovanje žita, 6r< za sočrvje, za prstnino 16%. za detelje 15%; osta,i odstotek rabi za pridelovanje trgovskih pridelkov. Najbrže so p™: kmeti začeli s pašo in poleg nje nekaj sejali zrna divje rastočega žita. V goratih krajih ie še danes to v navadi. Ta navada je tudi v Sibiriji na Ruskem. Tam se pašniki požigajo in potem se kaj vseje. Ta dva načina kmetovanja sta prednika pravega kmetovanja, ki se začne z rednim obde'ovanjem polja.
Ako se na njivah prideluje povečini le žito, zovemo ta sistem gospodarstva "nad triletno obdclow-nje polja" (Kornerwirtschaft ali Dreifelderwirtschaft).
Ako se nekaj let na njivah prideluje žito in potem par let na istih njivah pusti rasti travo za pašnjo, tako da je menjava po presledkih več let: žito s travo, — potem sc imenuje ta način obdelovanja "su-menjevalno gospodariti**" (Feld-graswirtschaft ali Koppelwirt-schaft — menjava žita s travo).
V tretjem načinu obdelovanja menja vsako leto sadež, tako da se seje zimsko žito in potem repa, ajda po posnetju ozimine, ali koruza in vmes f.ižol; ali krompir ali pesa in po njih žito, vmes pa rudeča ali črna detelja. To se zove "kolobarje-11 j J' (Fruch t w cch sel \v i r t scha f t).
(Dalje pride.)
KOZJE MOLITVICE.
Iz dnevnika.)
Naš huvtfvski prefekt, ki bi bit najrajši kar goiak z'ezel v nebesa, je ime! "praivico", da nam je odtegnil zajtrk in večerjo za več ali mani časa. Kaznovati nas je &mei s klofutami in zaporom v sobi. V našem žalostnem "pobožnem" zavo du smo delali, mislili, da celo jedli in pili le jx) šabloni. Učenci, mladoletni neumneži, ki naj bi sc tu pripravljali za zares vzvišeni duhov-ski poklic, so tekmovali v hinavšči' nt, pretirani pobožnosti in so se trudili nai vse načine se kol.kor največ prikupiti nič manj licemersketnu "vodstvu".
Najhujše nam je bi'lo pretrpeti ob času* takoimenovanih "kozjih molitvic", ki so trajale tri božje dni. Oj, škoda časa! Kozje molitvice so trajale cele tri dni.
Ob pohipetih zjutraj nam je za zvonil star zvon s taiko strašanskim "ragom'1, da bi mogel zbuditi mrli če nai sodnji dan. Slabo oblečeni zmrzujoči smo v mrzli kapeli molili vero, cel ducat očenašev. tn raznotere molitvice, bujno (»omešane s češčena/iiarijami. Bilo nam je neznansko do'gocasno, <k>k!er se ni zgodilo nekaj vsaj malo kratkočas-nega! Sredi mučne pobožnosti je namreč goreči gospod vodja' vstal s svojega sedeža in se približal de
čku, ki ni molil rožnega vepca, ampak se je samq igral z jagodami svojega molka, da bi si kolikortoli-ko preganjal dolgčas v pusti mrzli kapelici. Cof! smo slišaJi, in mladi posvetnjak je imel krepko zaušnico. .Začuden je pogledal svojega •pobožnega" učitelja. Ta pa je zamahnil še dvakrat, trikrat tako vir-tuozno, kakor bi se bil posebej izučil za klofutarja ad majorem Dci gloriam.
Nato nas je nagovoril brumni vodja takole: "Preljubi v K ni s tu-siv! .(Obtem je naš vodja zavil oči proti stropu, kakor bi hotel nepre-oblečen v nebesa.) Vi ste tukaj, da povzdignete svoje duše k Bogu iti da darujete Gospodu. Vaši želji( ?) naj bo ustreženo. Naš premilostivi gos[>od (ne knezoškof) so nam poslali prečastitega patra* A. in že danes bo pričel svete vaje z vami!"
To teh imenitnih besedah si je gosjxxl vodja useknil svoj rdeč' nos, pogledal kakor slabo zaklan puram proti stropu, vzel v roke listek in bral z visokim glasom in nepotrebno navdušenostjo dečkom in mladeničem urni red za "pobožne vaje".
Oj, poslušajte nn strmite, pravic ni kristjani! Debeli očka vodja so narekovali od besede do besede:
Ob petih zjutraj na noge. Do po. lušestih molitve v kajn-li. Potem do četrt na sedem "prosto", ((dej pozneje!) Do -poluosmih sveta maša. Do četrt na devet jutranja kava in "pn sto". Do tr četrt na devet skup no branje. Do devetih "prosto". Potem do tričetrt na deset premišljevanja. Nato do desetih prenv-šljevanje o premišlievanju! (O saneta s...) Potlej do poluenaj stih zajtrk in "prosto". Do enajstih izpraševanje vesti. Do jxjiudva-uajstih skupna molitev in "prosto '. Do tričetrt ha dvanajst jx>|jožno branje. Do dvanajstih izpraševanje vesti. Do poludveh obed in razvedrilo na tihem. Do dveh po|H>klne rožni venec v kapeli. Do tricetrti na tri pouk. Do treh "prosto". Do poluštirih pobožno branje. Do >ti rib izpraševanje vesti. Do pet h kava in "prosto". Do tr četrti na šest premišljevanje. Do šestih premišljevanje o premišljevanju ( !). Potem do polusedmih "prosto". Od sedmih do osmih večerja in "presto''. Od osmih do devetih izpraševanje vesti, litanije in večerna molitev. Ob devetih spat
Vodja je zganil >voj papirček, se jc še enkrat useknil, pogledal svoje žrtve in odšel z mogočnimi koraki iz sobe.
Ubogi sužni so se žalostno po gledovali. Le razposajenec, ki ga je bil vodja pred kratkim odlikoval s klofutami, so je držal na smeh, Meiula je prcnvšljeval "premišljevanje o premišljevanjih '.
Rahlo so se odprla vrata. Dolg, dolgočasen mož z ostrimi potezami na suhem obrazu, jezuit, je prišel k nam in sedel za vzvišeno mizo. S strupenim pogledom je premeril učence.
V sobi ie zavladala čudna tihota. Vsi so čakali z napeto pozornostjo, kaj bo zdaj.
Jezuit A. je vzel majhen, bogato pozlačen molitvenik in bral z za-nrolklim glasom i>et do šest strani dolgo molitev k svetemu Duhu. Potem je malo počakal in govoril o pomembnosti pobožnih vaj. Naposled je predaval: "O cilju naše ga življenja." Povdarjal je, da ne smemo iskati sreče v malovreclnih zakladih tega sveta (!). In 011 ter njegovi tovariši?
Govoril je trdo, brezobzirno i" vendar nekako naivno; njegova umetna prijaznost je jako vplivala 11a malo razsodne mlade duše. Vedno pa je motril vse svoje poslušalce in pozorno opažal v,tis predavanja. Btl je jezuit, to je ud reda, ki izkorišča na vse strani slabe in do bre straiw človeškega srca za sc-b:čne namene. Tri dni so trajale pobožne vaje. Vedno i znova so prsti mečkali jagode .rožnega venca; vsak večer smo peli "Miserere". Vmes je bral star m'adenic iz obrabljenih knjig. Bil je to pravi klo šterski vampir, obenem mežnar in "dekle za vse"', rdečelas, potuhnjen in —kajpadai — nad vse pobožen! Bral nam je z dolgočasnim, enakomernim glasom, mi pa smo topo
gledali predse.
jNadar smo izpraševali vest, smo sedeli pri svojih mizah. Glave smo podpirali z obema rokama, kakor bi premišljevali bogvekaj kočljivega. Kmalu pa smo pogledavaif steno, potem stroj), nato čevlje, grizli smo nohtove — vse v sled dolgega časa. Vsake tri minute smo izpu-ščali g" as ne, vzdihe. Koliko pobož-nosti moreš pokazati v enem sa metri vzdililjaju!
(Gospod prefekt Janez je znal [»osebno lepo in pobožno vzdihovati — pa. tudi prav imenitno klofu-tati!)
"Prostega časa" pa nismo uživali nobenega. Kadar siiv» imeli po navodilu "prosto", nam je vselej oni jezuitarski vampir bral kaj do! gočaisnega. Govoriti nismo smeli vse tri dni ničesar med sabo.
Fam zni pater A. nas je "kratko, časil" še s sedmimi predavanji. Govori' je "o grdobi greha, po zgodovinskih kaznih, o peklenskih mu kali. a premišljevanju smrti, 0 premišljevanju poslednje sodbe, o Kristusovih naslednikih, o čuvstvih ob sprejemu svetega obhajila in o božji) usmiljenosti'.
Menda ni treba še posebej jx> udarjati, da je predaval posebno lepo o peklenskih mukah ...
"Če bi bila zemeljska kroglja iz demanta." je deia1, in le vsakih ti soč let bi priletela pt:čica in bi s svojim kljunčkom le nekaj minut kiju vala zemljo v prah! Pa tudi ta večnosjt bi bila le neznaten del peklenske večnost p! In če bi vsakih sto let lezel mravljinec čez največjo in najtršo skado našega planeta in bi Bog prokletim obljubil, da jim prenehajo muke takrat, kadar bo vsa ona velikanska trda. skala zmleta) p<Ml nogami mravljinca v prah — o, kakšno veselje bi zavladalo v pek'u ill kako potrpežljivo bi prenašali grešniki vse grozovite mu ke!"
Vsi -mo ob teh besedah že Čutili peklenski ogenj na koži in smo trepeta je gledali v tla.
Tiho kak* r maček jc odšel jezuit, vest«!, daj je tako imenitno vplival s svojo govoranco. Mi pa smo bili v resnici razburjeni...
Tretji dan je bila generalna spoved. Nekatere od nas s > izpovedo-va': fanatični duhovniki po dve uri in še dalje. Zlasti se jc odlikoval suhi jezuit. Za pokoro snio dobivali cele litanije, poleg tega najmanj pet očenašev in češčenasimarij in kaj vem kaj še vse. in vse to tri tetine vsak dan trikrat.
Ys: trudni nd pobožnih molitvic uiti nismo čutili, koliko dragega časa smo potratili z brutnnimi frazami. Tako izmučen človek privoli kako so mogli osvojil- jezuiti to in v vse. In zdaj naj kdo ne razume, ono bogato žrtev!
Misli.
llogat n in duhovnik nikdar ne npesata, priporočati delavcu in sploh revežu treznost. Pozabita pa, da delavec nima svoje h še z lastne, p I110 kletjo in fino opravljeno spalnico, kjer zamoreta ona dva z ljubico ali kuharico prespati mačka:
Našizastojiulki.
Za državo Michigan in Minnesota: J. Molek. Za Conemough. Pa.: J. Bricelj, Za Johnstown, Pa. • M. Štrukelj. Za državo Kansas: P. Obrcgar in S. S te fancic.
Za državo Wyomirg: Lorenc Demšar.
Za Cleveland, t : A. Kušnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc. Za Rosi v n: Wash.: A. Janaiek. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan.
SLOVENSKA GOSTILNA
Pit!
frank Cehu
Naznjnui rojakom, da točim vedno dobro pivo in domače vino ter druge pijače.
Fine smodke na izbiro Rojaki dobe pri meni sta-novanjt'8 brano Priporočam se za obilen obisk. S spoštovanjem
PRANK CEH
MS CMtr. A«.. CHICAOO, ItL.
VABILO K VESELICI.
Društvo "Sloga" štv. 1(5 S.N-PJ, v Milvnkee, Wis. priredi ntt silvestrov večer dne 311 decembra t i. stare-mu letu v slovol- bvoJo prvo vepelleo v korist drnžt^ v Harmony dvorani na vogalu I. in Mineral ceste, bo-. ' deloval bo slovenski povskl klub "Zvon .
1.	Jadransko morja.
2.	Popotnik.
VSPORED:
3.	Kje dom je moje?
4.	Pod oknom — četverospev.
Vso pevske točko proizvajif'Slov. pev. klub "Zvon".
Tndi za »muh je preskrbljeno. Dobroznani nemški komik E. Fruse izvajal bo razne komične prizore 111 pol kupleto
Po končanem uspored prosta zabava In ples.
Slovenci v Milwaukee in okolici, zlasti pa brniško nam društvo "Ilirija" v Kenoshi, poBetile nos v obilni m številu. - n, bo Vam žal! VESEUČNI ODBOR
POZOR, SLOVANI!
jamči Vam s svojo glavnico $500.000 za
varnost vsakega tt&Utrf • "
Razpošiljamo denarna vsestrani sveta pod najljoljugodnimi pogoji. Zn $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega^ denarju z žt: všteto poštnino-dočim plačate nnr«oi> &2U.WJ Od pošilja nje se izvisi ločno in v najkrajšem času. Oolvldno ste torej pri nas bolje postreženi kakor kjerkoli Poskusite sumo enkrat, in preprieoni smo, da se botle-teod tedaj naprej vedno le naše tvrdke posluževali.
Obrultc »» na nit^u* latt'pulka.
M. V KONDA, 669 l,ooini» »tr., CHICAOO.
Pilite po cenik.
KDOR hoče ilobro. ceno blago in si stem prihraniti denar, kupuje naj žepne in stenske ure,verižice in sploh zlatnino pri
w. j. wiša & son
MOIH-RM JllVKLIH
S8IW. 18. 8tr. CHICAGO.
Naj večje zaloga zlatih in srebrnih ur verižic, prstanov, igel itd na zapadni strani mesta. Že Čez HO let vedno na istem prostoru.
JOSIP J IRAN
45» W. 18ce§U, C1IICA00
Največja zaloga vsakovrstnih instrumentov.................
Moja posebna specijaliteta so doma izdelane harmonike in koncert i ne.
Izdelujem novo in popravljam staro.
PiSite v slovenskem jeziku
Tiskarna
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna "OLAS SVOBODE" za na-havljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena 7. najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
Tiskarna <<aLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan ii. se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnita. TIskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali naobratno.

-.. •
QLA8 BVOBODE
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivan Kaker.
(Nadaljevanje.)
III.
Vem, da takšno pojmovanje te besede mora v začetku osupniti; tudi jaz sem bil presenečen. Da pokažem, kako daleč sem bil od pravega umevamja, hočem tukaj povedati en slučaj, v katerem se jasno zrcalil moja takratna neumnost. Ko sem bil že veren in čital evangelij kot sveto knjigo, sem večkrat rekel svojim prijateljem, ki so bili sodniki in državni pravdniki: "In Vi le vedno sodite? Saj je vendar rečeno: Nc sodite, da ne boste sojeni !" — Bi! sem o tem, da pomenja ta nauk jedino le prepoved obrekovanja, tako prepričan, da nisem razumel prav rit onega groznega zasmehovanja, katero sem stem izrekel. Tako daleč sem že bil, tla sem orne besede, — v prepričanju da omenjajo nekaj druzega, kar pa izražajo, — izrekel v šali, nc zavedajoč se, da je ravno to. s čemur sem se pošalil, pravi pomen.
Pripovedoval bom obširno, kako so izginjali v meni vsi dvomi glede tega, da bi se one besede mogle tolmačiti drugače, kakor v tem smislu, da Kristus prepoveduje sleherno vvedbo človeških sodnij, in da stem ni mogel imeti v mislih kaj drugega.
Kar me je presenetilo, ko sem zapoved "Ne upirajte se hudemu" razumel v njenem pravem pomenu, je bilo to, da človeške sodnije z njo ne le da se ne strinjajo, marveč njej in bistvu celega nauka še na-' sprotujejo, in da bi Kristus vsled-j tega te sodnije, ako bi na nje m'-slil, moral brezpogojno zavreči. Kristus pravi: "Ne upirajte se hudemu!" — namen sodnij pa je: hudemu se ustavljati. Ktistus zapoveduje: hudo povračati z dobrim. Sodnije povračajo hudo s hudim. Kristus prepoveduje delati razloček med slabimi in dobrimi, sodnije pa so si ravno to postavile za svojo nalogo. Kristus pravi: "Odpuščajte vsem, ne odpustite samo enkrat ali sedemkrat, odpuščajte vedno. Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo." Sodnije ne odpuščajo, temveč kaznujejo; ne stor/jo dobrega nič, pač pa hudo temu, kojega imenujejo sovražnika človeške družbe. Po vsem tem je torej Kristus moral sodnije prepovedati. Toda morda pa Kristus — sem si mislil — ni imel nikdar o-pravka s človeškimi sodnijami in torej tudi mogel ni na nje misliti. A uvidel sem. da ta ugovor ne drži. Kristus je od svojega rojstva pa do svoje smrti vedno živel v razporu s sodnijami I roda (Heroda) Sinedrijona in z najvišjimi duhovniki, in v resnici sem našel da večkrat govori Kristus o sodnijah( kot o nečem hudem. Učencem je povedal, da jih b »do preganjali in vlačili po sodnijah, ter jim je dal tozadevna navodila. Govoril je o svoji bližnji obsodbi in pokazal sam, kako se je vesti nasproti človeški sodniji. Potemtakem je moral imeti v mislih človeške sodnije, ki bodo obsodile njega in njegove učence, ki so obsodile pred njim že druge .in katere tudi še danes na milijone ijudij obsojajo. Kristus je videl to zlo in naravnost opozoril na isto. Ko se je šlo za obsodbo javne vlačuge, je naravnost zavrgel sodnijo in pokazal, da človek ne more soditi, ker je sam poln grehov.*) In to misel je tudi često izražal, rekoč, da slepec ne more slepca voditi; kdor ima bruno v lastnem očesu, istega ni v stanu videti v očesu svojega bližnjega. Razlo-
*) Znano je, da so judovski farizeji in pismouki pripeljali pred Kristusa javno vlačugo (žensko, ki prodaja svoje telo za denar) in ga uprašali, kakšne kazni je vredna, — hoteči ga stem v zanjke ujeti. Kristus jim je pa prostodušno odgovoril : "Kdor je brez greha, tutj prvi vrže kamen na njo." Stem je hotel - Hrraziti neopravičeno* sodwj*
žil je celo posledice, ki izvirajo iz take blodnje: Učenec postane jed-:il; svojemu učitelju
Toda morebiti pa vendar-le 11.? prepoveduje, v obrambo proti hudobnežem, zatekati se pod varstvo človeških sodnij, — četudi se jc glede vlačuge izrekel proti sodišču in s prispodobo o pezdirju oziroma brunu kazal na človeško slabciif Toda jaz sem mnenja, da je to ume. vanje nepravo.
\ pridigi na gori, lrjcr se Kristm obrača tia vse, pravi: "In če hpče kdo srajco od tebe izsiliti, daj mu tudi svojo suknjo", — stem pa nam jc prepovedal, da se .naj nikdar ne poslužujemo sodni;.
Morda pa govori Kristus samo o osebnih odnošajih poedinega človeka napram sodnijam, ne da bi razsojevanje vobče zametal, iti priznava posameznim osebam v kri-stjanskem c'ovestvu pravico sodbe po natančno določenih pravilih? A meni se dozdeva, da tudi ta podmena ni dobra. Kristus zapoveduje v očenašu vsem ljudem brez izjeme, da odpustimo svojemu bližnjemu, da l)o tudi nam odpuščeno ("Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo"). To misel ponavlja mnogokrat. Potemtakem mora sleherni človek, predno moli in žrtvuje, odpustiti vsem. Kako more potem človek, ki se hoče svoie vere držati in bi naj vsem odpustil, se soditi in obsoditi M VMedtega «vi-devam, da jc po Kristusovih naukih "kristjanski" sodnik nesmisel. (Dalje sledi.)
Liguorijanska morala.
(Nadaljevanje.)
4. Cerkveni učtnik Gury in sveti Alfonz Marija de Liguori napeljujeta oimiene ženske celo h kr,vi prisegi, z namenim, os/one prešestvo zakonskemu možu prikrito.
Sveti Liguori, kakor bomo videli v četrtem pog'avju, sploh opravičuje krivo prisego, zlasti šc pri ženskah, poslužujoč se probabilizma*) ; za zakonske žttie pa jc sestavil se posebna navodila, kako vsaka žena lahko svojega moža vara s krivo prisego. Ker daje duhov-hovnik Gury ta navodila brez upo-ral»c probabilizma in ker bo o Liguori je veni probabiLizrrtu govor pozneje, citiramo tukaj samo Gury-ja: Gury navaja za vzgled to-le:
"Gospa Ana jc prelomila zakon. Njen mož to sumi in jo vsledtega lovi z raznimi upraša-nji. Na njegovo očitanje um pr-vokrat odgovori, da zakona ni prelomila, — drugič (ko je za >voj greh dobila že odvezo) mu odgovori: "Tega hudodelstva nisem kriva." Ker ji pa mož le ne da še miru z večnimi upraša-nji, vtretjič sploh utaji popolnoma sleherni zakouolom in pravi: "Jaz nisem prešestovala" — misleč pri tem na tako zakotiolom-«tvo, kojega ni. dolžna razodeti, — ali pa reče: "Jaz nisem izvr-ši'a nobeno tako zakonolomstvo, ki b ti ga morala odkriti."
Sedaj nastane uprašanje: Je-li Ano obsoditi?
Odgovor: Ano je v vseh treh slučajih oprostiti laži in ji dati odvezo. V pn'em slučaju jc namreč z mirno vestjo lahko trdila, da zakona ni prelomila, ker isti (navzlic prešestovanju) "jc se obstajal". — V drugem slučaju, "da je nedolžna glede hudodelstva prešestvovanja" — se tudi ni lagala, ker njeno vest vsled izvršene spovedi in zadob'jene odveze ono hudodelstvo v resnici ni več obteževalo, in je imela mora-lično gotovost, da ji je odpuščeno. Da, to bi lahko celo s prisego potrdila, kakor uči sv. Liguori in drugi cerkveni učeniki ter javno mnenje. — Tudi v tretjem slučaju je v stnislu probabilizma lahko tajila, da ni zakrivila zako-
*) probabilizem — nauk, kako je iz le varojftnih, nikakor pa ne iz dokazanih slučajev sklepati na resničnost kake stvari.
nolomstva, — misleča si sama pri sebi: "tako da bi si'oj greh morala povedati možu"; istotako lahko reče tudi hudodelec nepo-stavno uprašujočemu sodniku: "Nisem izvršil hudodelstva" — poleg tega pa st misli: "takega/ da bi ga moral tehi povedati." Dragi čit-atcJji, niso li to krasni, pobožni nauki, katerih se poslužuje rimsko-katoliška cerkev po svojih duhovnikih, da vzgojuje človeštvo iti ga napeljuje k lepemu, čednost -11 emu, moralnemu življenju?! Kako strašno razširjeno mora h:ti torej prešestvovanje med duhovniki, ako se cerkveni učeniki morale zatekajo h tako groznim krivim prisegam iti omožene ženske celo nape'j a vajo k temu, da DO krivem prisegajo! "O tenvpora. o mores!" (o časi, o čednosti, kic ste!) — tako je vzklikni! neki rimski govornik v starem veku, ko je videl toliko [»opačenost in pokvarjenost rimskega ljudstva. A mi smo k takemu vzkliku se l>olj opravičeni, ako de-nemo na rešeto vse to. kar jc katoliška cerkev v zgodovini človešta že hudega učinila.
(Dalje prihodnjič.)
Našim naročnikom.
Ma'okdo naših rojakov, ki jt- naročen na naš list, si pri čitanju istega morda ne predstavlja, koliko truda, koliko sitnosti in stroškov >tanc, prodno je ena taka številka gotova.
Upravni stroški so v zadnjem času nenavadno visoko narastli; zlasti se je občutno podražilo tiskanje listal in sploh vse, kar je v zvezi z izdajo časopisa.
Večkrat smo pozivali rojake, da se na list naroču je jo in ga v krogu svojih prijateljev razširjajo, oblju-bujoč pri tem, da pričnemo z dvakratno tedensko izdajo, kakor hitro dobimo zadostno število naroč-nikv skupaj; naglaševali smo, kolike važnosti bi bil za ves slovenski narod po Ameriki tan napredek neodvisnega lista, ki jedini stoji na opolnoma svobodomiselni podlagi in ki v resnici dejansko izvršuje svoja načela in jih nima le na papirju.
Drugi listi dobivajo od vseh strani izdatne podere, imajo trdno gmotno stališče, veliko število naročnikov itd. itd. — a mi smo navezani na sami sel>e; ne moremo se zanašati na kaj drugega, nego na točno plačevanje naročnine. Zal pa, da nekateri naročniki tudi te svoje dolžnosti ne vršijo '.ako, kaikor b'-morali.
Ne tožimo radi svojih bolečin, a toliko lahko omenimo, da se mora upravništvo mnogo boriti s finan-cijelnimi teškočami in da ogromne upravne stroške komaj zmaguje.
Vedno smo se trudili in se trudimo za zboljšanje in povzdigo lista. Da ust režemo vsa; deloma svojim rojakom, ki želijo več berila, opustili smo svojim naročnikom na ljubo mnogo oglasov, na čemur je list sicer pridobil, a dohodki so se znatno znižali, in stem smo prišli v še veČic neprilike.
S svojim neustrašenim nastopom proti vsakoršni hinavščini, bodisi duhovniški ali posvetni, prido-b li smo si mnogo sovražnikov, ki tajno in zahrbtno proti nam rujejo in škodujejo listu, kolikor in kjer morejo. Zvezali so se proti nam tisti ljudje, ki smo jih razkrinkali iti ki so se poprej sami med seboj smrtno sovražili; združila jih Je c\proti nam le skupna maščevalnost. Mi smo osamljeni in vkljuh vsom neprilikam se ne strašimo boja.
Tem večja do'znost je torej vseh naših naročnikov in somišljenikov, da stojijo trdno, neomahljivo v tej borbi na naši strani in da nas z obilnim naročevanjem in točnim plačilom podpirajo. Priporočajte vedno in povsod naš list in razširjajte ga kar možno med onimi našim' rojaki, ki še niso naročniki. Uspeh take agitacije gotovo ne bo izostal. Stem listu in načelom, ki jih zastopa, najbolj koristite.
Upravništvo,
DNEVNI KURZ. 100 kron avftr. vel J. i« 130. 40. pri čemu Je poitnlna ie v vpoiteta.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko In Hrvaško FRANCOSKA PROCJA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA,
New York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........iiO.OOOton.
La Savole............22.000 ton.
La Lorraine ..........22.000 ton
La Touraine.........15.000 ton
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano ti a parnikih družbo. Snažno posteljo, vino, dobro bruno in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zostopnikza zapad, na 71 Dearborn 8t. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na (.>478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovicb, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, III. Pavl Sarlf*, agent na 216—17. cesta, St. Louis, Miijsour.
©<S§2>	<25©<i§©C$3) CSS)®*©©
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo važno reči za mož k o — za delavnik ali praznik, tedaj bo og- 0L laaite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, tt)
Čistim stare obleke in izdelujem nove
mar ===^-----= Po^-----------^a
j* najnovejši modi in nkkl ceni. j,
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Av».
blizo 18. ulice Chicago, III. Jg
«

0
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, Telefon Canal 476

Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriBt.
e.
©
. 3 ' 4)	tO
I ja ~	r3
'fig	S
"O i?	2
a	i
•-» a	r
« t	b
»O M
3 ^	Š
»	C
F. F. SKALA & C0.
320.832 W.18.Nt.,prodaja prevoznih listkov
ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
Monjujo tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostno listine po celem Bvetusosebno pa v Avatro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedšoino. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Ilamburg Rotterdam in francoske črte.

•g
0 B N
p" d g*«
cž
B> .
F. J. SKALA A C0.
320-822 W. 18(h Sir. Chicago, III.
1 4. ulica vogal lllue In. Ave.
Najboljšo obleko za primerne
cene
•••••••
Najboljše izbira možkih oblek in siikenj na zapadni strani,
Ena cena za vkb. Mo/ke obleke modnega kroja od
$10.00 do $28.00
Zimske suknje za možke najboljšega kroja
$8.00; $15.00 do $25.00
glas svobode)
"Glas Svobode"
[The voioe op Liberty] ' WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co 609 Loomis St. Chicago, 111. John Kakeu, editor. _
Souwd «t the I'oit Olflo. »I Ohio»K°. lll > " tfrcond CIM» Htwr____
Subscription 11.60 pr year.
AdvertUemenU on agreement.
Prvi svobodomiselni list ta slovenski
narod v Amerik'...........
""OlftB Svobode" liide vsaki petek « velja M AMERIKO:
u celo leto ................•1-M>
u pol leta ................. 780
za evropo:
ca celo leto ............kron 10
u pol leta ...... ;;.v.: .\\kron .
Naslov za dopise in pošiljat ve je 'Ola* Hvobode'
669 Loomis St. Chicago, III.
>«31
Dopisi.
Jolict, 2. decembra.
Rojakom, ki so brez dela, naznanjam, da je pri nas v Jolietu dosti dela. Posebno velikega zaslužka ni, a boljše je vendar kot nič. Navadna dnevna plača od $150 do $4, kakorsno delo puč človek zn2.-Ka kor povsod, tako je tudi pri nas na vaden delavec, ki mora opravljati najtežja dela, plačan najslabše. In to ni nič čudnega; saj delajo tam sami Poljaki in polentarji (Italijani), torej sami "katoliški" možje, ki se krčevito drže za duhovsko suknjo, k» so vsledtega najbolj za-telebani in ki nimajo nobene delavske organizacije. Ti ljudje ti delajo za najmanjšo plačo, četudi samo za šnops zaslužijo! Stem pa organiziranemu delavstvu neizmerno škodujejo.
Pa ti še porečejo te modre katoliške butice: "Koga, jaz sem prišei v "fnaj" (svobodno) deželo, sem sam svoj in delani, kar hočem!" Kaj pa moreš od osla zahtevati? Venomer ti goni svoji "i a"\ svojega položaja se pa ne zaveda. On misli, da je to svoboda, če sme stradati! Ne pomisli pa, da je v resnici le suženj kapitala in njegovih u-radnikov, ki ga preganjajo iz kraja v kraj kakor neumno, nemo ž.-val; nikdar se ne mere oddahniti, kakor to zahtevajo njegovi trudni udje. — Norec, kje je tvoja svoboda?
Nadalje si suženj tudi rimskega fanatizma in njegovih agentov. Prideš, stromak v soboto.večer ali v nedeljo zjutraj ves utrujen z dela, in ko se hočeš nekoliko odpo-čiti, že ti zapojejo na uho žegnani zvonovi in ti si v svoji zaslepljenosti domišljaijes: "Ja, hudiča, k maši pa moram, drugače me na vse zadnje vzame še ''ta rogati"! —
No, sedaj vidiš, neumnež, da nisi popolnoma nič svoboden, in nobene proste urice nimaš, da bi kaj pametnega premišljeval. Uklenjen si v močne verige, katciih pa ti ne vidiš, ker si — slep!
Jaz bi ti svetoval nekaj dobrega in koristnega, če bi me hotel po-slušati.
Torej, poslušaj!
Kadar pridejo volitve, voli ljudsko, to je delavsko stianko. Delavska stranka pa ni vsaka, katera ti to zatrjuje. Ni namreč vse zlato, kar se sveti. Taka delavska stranka, ki se poteguje za odpravo vseh krivic, godečih se delavstvu, pa naj si bodo ti že ali nase vere. aH judovske, ali turške, ali brerverske — to je omenjeni stranki vsejedno — taka stranka je jedino socialistična stranka, samo ta v resnici zastopa ljudsko maso.	s
Videl boš, ljubi Janez, da se bo tvoj položaj vknatkem spremenil, če pridejo taki zastopniki na krmilo.
Torej le pogum in dobro voljo!
Hočem ti povedati eno priliko. Na nekem vrtu je privezan konj, ki pa je silno lačen, ker nima kaj jesti, kajti vrt je ves popašen. Zraven tega vrta pa je drug vrt, kjet pa raste najlepša trava. Kaj praviš, kaj bo konj naredil? Odtrgal se bo in ograjo preskočil in najedel se bo do sitega. — Tudi mi nare-
dimo tako. Pomagajmo si sami in Hog nam bo pomagal. Če boš pa spal, pomagal ti ne bo hiti Bog in vsi svetniki, niti hudič.
Duhovniškega jarma, ki nas tako občutno tlači, in njegovega business housa ali "svete" katoliške cerkve, pa sc je tudi lalvko otresti Če bi ti kedaj prišla misel v glavo, da bi šel'v,cerkev, pa pojdi v čitalnico, saj jih imamo jkj mestih dosti. Tukaj se boš kaj pametnega in koristnega naučil. V cerkvi slišiš vedno le eno in isto stvar. Veselega srca se povrneš domov iz čitalnice, prepričan lx>Š, da si se res kaj naučil.
Če bi se vsi tako ravnali, nastopili bi za delavstvo lx>ljši časi. Če cerkev ali pa kapitalisti zatrjujejo, da bodo zboljšali položaj delavstvu, se lažejo. Katoliška cerkev je stara že skoro 2000 let, in če bi bilo to res, kar sedaj pravi, potem bi se nam že zdavnaj dobro godilo. Njene obljube so sama farbarija. Ravno to je z različnimi kapitalist?. Dovolj dolgo so imeli že vso oblast v rokah in bi lahko kaj za nas storili, če bi res hoteli. Pa niso. Zato ne smemo drugemu verjeti ko sami sebi. Jedino sami si zamoremo pomagati — drug nam nikdo ne bo.
Zato, kar nas je delavcev, orga-nizujmo se. pristopajmo k delavskim zvezam; imamo jih v Ameriki dosti. V slogi" je rnoč. 4n zasijali nam bodo lepši časi.
Naj nas ne premoti to, da v zao-njem času razne kompanije prostovoljno zvišujejo plače svojim delavcem. To ne bo dolgo trajalo in je le slepilo; stem nas hočejo s? bolj nase prikleniti, da* nas potetu morejo ložje na vse "viže šraufati". Zapomnite si to in bodite prepričani, da ie vse to le preračunjena prevara.
Vsem čltateljem "Glas Svobode" želim vesele božične praznike i 11 srečno novo leto, in več svobodo-miselnega duha v novem letu. "Glasit Svobode" pa želim, da bi se število njegovih naročnikov ]>otrojilo, kar kot edini pravi slovenski delavski list v Ameriki tudi zasluži ter ga vsledtega priporočam vsestranski podpori.. Pošiljam Vam za leto IQ07 kot naročnino $3.
M. P.
Porterville, Calif., 18. novmb.
V Kaliforniji dobro kaže.
V Kaliforniji je letos nenavadno !>ogata letina; v se Je dobro obrodilo, zlasti ]>omaranČe, pšenica in drugo sadje. Dela jc dosti, delavcev pa vedno primanjkuje, z'asti onih za obiranje pomaranč. Kmetije se jako razprodajajo, vse večje kmetije so pokupile razne velike kompanije, ki se bodo pečale s poma-rančerejo v velikem obsegu.
Jesen je suha in vsi pričakujejo dežja. _______ J- K.
Društvene vesti.
Društvo "Večemica" štv. 42 S. N. P. J. v Aldridge, Mont., dobilo je pri zadnji volitvi sledeči novi odbor ra 1. 1907:
predsednik: John Lesar; podpredsednik: Andrej Pish; tajnik; Fr. Aleš; zapisnikar: Anton Lotnšek; reditelj: Mat. Kepenšek; zastopnik: Jakob Blatnik. bolniški odbor in pregledovala knjig.: Anton Remec, Jernej Jera-la in Andrej Bizjak; vratar: Anton Rcufcn>šek,
Novoizvoljeni uradniki društva "Bratstvo" štv. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., za prihodnje leto: predsednik:' Frank Miklavčič; njega namestnik: Julij Lesjak; I. tajnik: Franc Derttvota; blagajnik: Matija Guzelj; zastopnik: Leonhard Vcrdinek; nadzorniki: "Alojz Glažar, Anton GalieiČ in Stefan V o zel j;
obiskovalci bolnikov: Loiro A'at"-čič in Martin čebela za Sygan; /o-sip Jan za Readling in Anton Gali-čič za Cuddy.
reditelj: Josip Žagar.
V odbor društva "Zvon" štv. 40 v Durango, Colo , za prihodnje leto so izvoljeni naslednji: predsednik: Anton Hegler;
podpredsednik: Jurij Košak;
I.	tajnik: Ignac Žnidaršič;
II.	tajnik: Anton Fe/an; blagajnik in zastopnik : Mart.
Bere i;
nadzornika in bolti. pregl.: Ivan Šali in Mart. Mehle.
X Collin wood, C)., ustanovili so tamkajšni rojaki novo društvo z imenom "U boj!", priklopi vsi ga S. N. P. J. pod štv. 53. Odborniki, so: predsednik: Iran Prjisiuk; podpredsednik: Ivan Deantan; zastopnik: Ivan Knafel; tajnik: Dominik Bluniel.
Novo društvo v GIcncoe, O., "Jutranja Zora" Štv. 54 S. N. P. [., pa ima sledeči odbor: predsednik: Pavel Dolenc; tajnik: Nikola Sabalic; zastopnik: Alojz Orel; aapisnikar: Ivan Sugar; nadzorniki: Jakob Pivk, Franc Palčič, Franc June, Franc Pivk, Franc Pire, Ivan Hosner, Anton Pernor, Sitno Orlič.
Društvene seje so vsako prvo nedeljo v mesecu.
Za prihodnje društveno leto izvolilo si je društvo "Ilirija" štv. 38 v Kenoshi, \\\s. sledeče odbornike:
pred sedn i k : Mat ija A' irar ; podpredsednik: Miha Pleš; tajnik: Franc Jelene; finančni tajnik: Ivan Pezdir; blagajnik i n zastopnik: Josip ŽerOvc: reditelj: Josip Janezi!; bolniški in nadzorovalni odbor: Franc Mayer, Josip Šuštcriič 111 Anton ferjak._
Vabilo k seji. Društvo "Zarja" štv. 15 v Ra-vet.sdale, Wash., ima pri svoji zadnji letošnji seji dne 30. t. m. na dnevnem redu volitev novega odbora za prihodnje leto. Vsledtega sc prosijo vsi člani tega društva, da se seje zanesljivo udeleže.
Ciril Ermcnc, tajnik.
Llatnlca upravnlitva.
Oni naročniki v Clevelandu, O., kateri ne prejemajo lista točno, blagovolijo naj nam naznaniti natančen svoj naslov.
iSČEM rojaka Franceta Saje, prišlega nedavno iz stare domovine v Milwaukee, Wise.
Box 227 Broughton, Pa. Frank šuln,
ROJAKI OBRNITE SE 2 ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in iensk, storimo to 14 zato in edino s tem nar-enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'edo, da* bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. ti nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož !n žensk,'kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo.
. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T .raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne domišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v naijkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, prednu se obrnete do kakega drtizega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slalboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—3.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DllILL, KloveiiNki zdravnik, s katerim se lahko pogovorite.
703 Penil Aye., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo- Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
03 Penil Ave. Pittsburg, Pa.
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene seje, Bvatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro došlll
Priporocum so vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 8. Centre Ave.	Chicago, 111

$6.00 SEST D0LARJEY
je sedajna vrednost 1 DELNICE PAR0BR0DNEGA DRUŠTVA
American Navigation Company.
Kdor želi delnice kupiti še prej, predno cena istim zopet poskoči, nnj takoj odpošlje naroči trii listek iu denar na
American Navigation Company
108 Greenwich Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana In ni treba nlkakega poznejšega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK ZOTTI, President.
[Inkorporlrana po državnih zakonih i glavnico $2.000.000, od katerih je ie
$1.500.000 vplačanih.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospodi
8 tem^sejnaročim na......delnie družbe 'Americam Navigotion Co' ter Vam zajedno pošljem
znesek 9............kot plačilo rti nan č» ne delnice, ksli re mi blagosvolite vposlati takoj.
Razume Be, da mi moTate ako prekoračijo naročnine zgoraj imenovano glavnico, foviiiti vposlano »voto v celem znesku
Ime............................................
Ulica in Št.......................................
Mesto in država........................
Dne..................190....
Ceki. menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
American Navigation Co., 108 Greenwich St, New York.
(jlas bvobode
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonjch, 559 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbouen, 143 Main Str, La Salle, 111. Tajnik: Martin Ko^da, 1569 Looinis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, 20« Chestnut Str., Kewaree, 111. John Vebščaj, 141.1 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Sthqhen, 443 Main Str. La Salle, 111. Mabtin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 8. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol.9002 Strand St. So. Chicago. III. Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J ost p Matko, Itox 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. JohnBtown, Pa.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
Revolucija, ali kaj?
Pred nekaterimi dnevi je rektor CormTskega vseučilišča, dr. Jakob Gould Scluvrman, ostio napadel obstoječi gospodarski sistem in izjavil, da je socijalna revolucija pred durmi, ako se vkratkem nc stori kaj za mezdnega delavca.
Dr. Schurman je razpravljal, kako zelo so se v zadnjem desetletju razmere spremenile. Dočim jc pred desetimi, dvanajstimi leti imel sko-ro vsak mlad človek priliko in " možnost', "postati samostojen iti neodvisen ter pr-Četi z ma!j) trgovino ali. obrtjo, — je to danes vsled vi-soČme kapitala, ki je potreben za samostalnost, popolnoma nemogoče. nadaljnem svojem govoru je konstatoval, da se navzlic temu na videzno naravnemu razvoju vendar še dobi nekaj, ki je v stanu zajeziti vedno opasnejše kupičenjc kapitala in zdrobiti njegovo neomejeno moč, — iti to je združenje vsega ljudstva, ki l»o prt-šinjeno enih misli j in ene volje, zapodilo truste iz njihove protinaravne, vsemogočne pozicije (stališča). Potem pra-vi:
"Mezdni delavec, ki vidi sebe in svojo družino obsojeno v revščino, vzd giije se opravičeno proti sistemu, ki (»ovzroča njegov obupni položaj. Protestuje proti temu, da do-biva kapital prevelik delež od tega, kar zasluži de'avec z lastnimi žulji. Kadar se bo prebudit iz trdnega spanja in se zavedal svojega polo žaja, rešiti se t>o hotel s konfiskacijo (t. j. s prevzetjem) zasebnega kapitala v korist in uživanje vseh, ter si bo ustanovil socijaltstiČno državo. v katerej bodo morali delati vsi. a bo tudi vsak dobil primeren delež od skupnega dobička. Pretez na večina delavstva punta se po mojem mnenju očitno proti velikan, ski neenakosti, ki je posledica današnjega gospodarskega sistema.*) Kakšen konec bo temu, socijalizem in revolucija, a'i kaj? Mi moramo o tem premišljati, da to z vso pravico nezadovoljno ljudstvo j>osta-ne z lahkoto večina naših volivcev in da bo politiko Združenih držav večina odločevala.
"Nedavno tega imel sem govor in v debati, ki je potem nastala, uprašal me je resen, iil kakor sc mu je videlo, jako dostojen delavec, če je zasebni rop slabši nego javno ropanje; če je prav, da prejme mož za svoje dnevno delo $3, do-čjm "zasluži" pri tem njegov delodajalec $12. Nadalje me je pprašai, nima-lu pravice tk> večjega deleža od vrednosti storjenega ilela, in ali ni v interesu žene in otrok njegova prokleta dolžnost, da je posta! soci-jalist."
"Jaz ne vent kako. toda nekak izhod morajo najti organizatorji in kapitalisti, da bo tudi delavcem o-mogočeno uživati uspehe svojega dela. Da ne propade naš ekonomič ni in gospodarski sistem, mora se odpraviti vladajoča nezadovolj nest in povsod razširjena zavest krivice. Ljudstvo je pristavilo pred besedo "evolucija"*) črko "r" in imenuje to socijalizem. Socijahzma
♦) sistem .— sestav; način, kako je vse urejeno; gospodarski sistem bi se tudi lahko še reklo: gospo-d or str o.
♦) evolucija — mirni razvoj, raz-vitek; revolucija — nasilni preobrat.
se mi ne bojimo, on nam prinaša le nov red. Bojimo se le nereda (anarhije, ki ima za posledico nasilno revolucijo), bojimo se onega stanja, ki nima nikakega sistema, ko vlada nejasnost in zmedenost. Delajmo vsi, da najde najznamenitejši problemi**-, ki se je sploh kedaj pojavil, v amertkanskem ljudstvu zavedno, zrelo, velikim idejam dovzetno pleme."
Tako govori mož, ki sicer ne pripada v naše vrste, a je vendar paz-nim očesom premotrival delavske razmere in prišel do spoznanja, dn •m; delavstvu res godi-krivica, da je treba njegov žalostni položaj zbolj-šati, — in očitno priznava opravičenost socijalizma, ki uči, kako je treba človeško družbo preustrojiti na ]>odlagi splošne pravičnosti. T) uprašanje je v stanu rešiti jedino le socijalizem, ki sc je malih poČet-kov razvil v mogočno, veličastno stavbo, katero občudujejo tudi tisti, ki sc iz starih predsodkov ne strinjajo še z vsem, kar vsebuje socijalizem, a so vendar toliko pravični, da odkritosrčno izpovejo, da bo le socijalizem rešil človeštvo iz sedajne gospodarske anarhije. — Vkljub temu pa je ravno med ameriškimi Slovenci še dokaj delavcev, ki kaj nezaupljivo in po strani gledajo na socijaliste kot na nekake krive preroke. Ne uvidevajo. da je ravno vesoljno delavstvo, združeno v socijalizmui kot ena duša in eno telo, 011a moč, ki je v stanu razdrobiti verige, s katerimi nas na-sc priklepa objestni, zločinski kapita-j zem, ki iz delavcev izsesava mozeg in kri. Taki rojaki, ki se svojega položaja ne zavedajo, so deloma žrtev napačne vzgoje in žrtev predsodkov o socijalizmu, katere so še iz starega kraja sabo prinesli; — deloma pa so nahujskani od naše "častite ' duhovščine in drugih takih "ljudskih prijateljev", ki namenoma razširjajo glede socijalizma popolnoma napačne pojme, popisujoč ga kot nekake zanjke njihovega prijatelja — belcebuba, — dfisi ima socijalizem naj plemenitejše namene, katerih ne morejo zarii-kavati niti njegovi sovražniki, — seveda pošteni. Mnogo jih je končno preslepi jenih j>o blesteČih obljubah od strani kapitalistov, ki skušajo od časa do časa z malenkostnim zvišanjem plač delavstvo pana-ti. To pa ne delajo iz dobrega, nesebičnega namena, marveč le zato, da nerazsodneže še bolj za-sc prt dobijo, neko'iko da se skažejo hvaležne glede zadnjih volitev in tla si pridobivajo tla tudi za prihodnje volitve, največ pa zato, ker se bojijo moči organiziranega, združenega delavstva.'Prostovoljno, iz gc-le nesebičnosti ne dajo prav nič, — to je gotovo; pri njih je vse prera-čunjerio. Mnogo je takih čudakov, ki ali sami verujejo, da so nastopili za delavstvo jako dobri časi, češ tu pa tu se je plača zboljšala, — ali pa imajo kak interes na tem, da vcepljajo to svojo vero drugim.
Če priznava človek, kakor je dr. Schurman, ki sicer ni naš in je pristaš obstoječega reda, nujno potrebo zboljšanja, potem imamo mi de-'avci, ki občuitimo aami vso pezo kapitalizma. Še tem manj povoda, dvomiti o resničnosti njegovih trditev.
**) problem — uprašanje; tukaj socijalizem.
rojaki, NAROČUJTI SI
»OLAt tvoaoot."
Pozor!
Pozort
Slovenci,
"Halon" 7. MODERNIM KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna.
Vsom Slovencem in drugim Slovanom so priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre M Chicago, III.
Slika predoeuje zlato daniBko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovjo jo najboljši ameriški izdolok
-Elgin ali Waltham.	A A A
To vrsto ura stane le
V obilo naročbo ee priporoča vsom Sloven com in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.

Ako hočete prlhrftniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri

Jas, Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, 111.
Ali kaj mislite na božična darila?
Povečanje starih slik ali Va<e lastne najne%ejše fotografije to je najprimernejši darilo. SEDAJ JE CASt
Le še par tednov, in prazniki so tu. Naročila sprejemamo, izgotavljamo in hranimo tez prazn ke.
Povečane slike se Vam na zahtevo kostavijo na na dan. Za solidnadelojemči
The Reliable Photograph.
391-393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
establish 1883	phone Canal 287
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in ei predstavljali, kako po coni se blago dobi. Ali ee spomir.jale. kako slabo blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-Bar 110 kupiui". Večina nas ima tako skušnjo, inoe je vi niste imeli, štejte ee srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in Bi jih hočete nabaviti. Grete iu si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, da mi no navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vBakdo TČ, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli ekBistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in to dokazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
Zastonj dobite.
Veliko Bliko, ako naročite dvanajst kabinotnih slik, pri fotografu
HMH
Dobro delo, zmerne cene,
A ttUlIllllUlUIHIHIIIIIMIMI
SiWWWWWWWWWW!
£ MODERNI F0T0GRA-FIČNI ATELIJE
| L. Hagendorff.
^ Vogal Reed in Oregan ul. £ V MILWAUKEE, WIS.
iiu
Znižane cene za poroč- ^t ne slike.	-
MUMMliMilUUi
f9V«WVVf tftft*»lf»lfiff www m
STARA IN IZKUŠENA
(jUNABD LINE
trn 1840.
prevaža ljudi in blago čez ocean
fflELMJM, MrMitllC.
lepi, veliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10,000 ton.
•♦ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
t« IMsJo agMtj«! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	CHICAGO.
P. Schoenhofen Brg. Co's.
Najl>oljše pivo jo
JSe prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
MATIJA K1EAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
HUSPOSKA BRITJE. ^Mft
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Kasparjeva držav-na banka.
B?3 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1- jan. pa BO jun. in od 1. jul. pa do 30,'dec. po 3 odBtotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto, Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (sifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
■-•t i:;,:•■<?-■'■.;■.•	a .	'.< ■■
O LAB 8V0B0DB
II URADA GLAVNEGA TAM S.H.P.J.	prejel tozadevnega poročila glede
U puiricn III	pomanjkljivih polic, katere ima v
I LnlUAaU, ILL.	mislih "Proletarec". Opctovano prosim društva ozi- Društvu "Celje" se bolj važno
roma njih uradnike, da točno in z	ztu, Jednotne zadeve namesto glav-
•vnemo delujejo in pošiljajo uradne	neimt uradu, pošiljati raje na g.
listine na Jednoto. Pravila zahteva-	Zavcrtnika, da jih izkorišča v "1 ro-
io da razpišem mesečni asesment	letarcu" v svoje namene. Tako j'
' '	. ...	,lm.	I T ~	I Tfl	(lpl
in'ga odpošljem na krajevna društva naj zadnje 25. vsacega meseca. Kako, pa naj to storim, čc na primer od enega in ittega društvi sprejmem nakaznico za poslani denar na 20ti dan v mesecu, mesečno poročilo na 2$.t a druge ostale listine pa 27. ali celo po prvem dru-zega meseca 1?
Zopet druga društva mi ne pošiljajo popolnoma nobenih mesečnih poročil, vkljub temu, da vsakemu posameznemu društvu z ases-mentom vred ista odpošljem.
Kako je naj torej Jvdnotin tajnik poučen o stanju raznih društev, a-,ko mu ista ne pošljejo mkakoršnih poroči ?
Ako se društva ne drže reda .m pravil, potem tudi glavnemu tajniku ni mogoče svojih opravilnih dolžnostij točno in natančno po pra-vilih izvrševati; kajti on ni vsega-veden.
Ce si ogledate ustavo in prav-la S. N. P. J., člen II., odd. III., videli bodete, da zahteva in predpisuje jednota glavnemu tajniku vestno spolnjevanje raloženih mu dolžnostij. Ravnotako pa si blago-- volite ogledati tudi dolžnosti, ki jih predoisuje Jednota uradnikom lokalnih dnrftev.
Nadalje prosim vse one krajevne tajnike, ki mi naznanjajo sus-spendiranje, izobčenje in zopetspre-jetje udov itd. v privatnih pismih, da to navado vprihodnje opuste in se izvolijo posluževati v to izdanih listin, ali pa vsaj zaznamujejo na mesečnem jKiročihi |xxl rubriko "Opomba". Pri suspendovanju in zopetsprejetju kacega uda naj se
pravi Le tako.naprej! In če društvu "Celje" to še ne zadostuje, potem naj pošiljajo vse društvene stvari naravnost v Rim papežu aH pa sultanu v Carigrad, — ako mi-s'ijo, da je to še bolj prav. Meni je vseeno I
Nadalje opozarjam vse tajnike, da je treba polico, ako želi kateri član svojo oporoko predrugaciti, vposlati z oporoko vred na glavnega tajnika. Nekatera društva so 1111 zadnje čase vpošiljala nove oporoke svojih članov z naročilom, da jo predelam, pozabila pa so mi istočasno vrniti tudi dotično |>olico. i>a katerej se naj zadnjevoljna nared-ba spremeni. Večkrat sem dobil tudi le polico, ojjoroke na ne. Na ta nač n željam ne morem ustreči!
Pri društvu "Aurora" štv. 43 v, Aurora, Minn., vzelo me je dva meseca, predno siik> se razumeli, da je dotičnik izpolnil tiskano oporoke, katero mi jc potem društvo vpo-slalo. da sem zamogel predelati (>o-lico.
"" To je sarno vrt alu&j. ki jasn kaže položaj Jed notnega tajnika-On pa ima opravila z vsemi podrejenimi društvi, z enim manj, z drugim več, kakor pač zmožnost nanese.
Sedaj pa naj še omenim glede onih listin, za katere se Jednoti plačuje. itt te so t 'potne, prestopne, o-poročne in odstopne listine. Za vsako teh listin je treUi plačati Jednoti 25c. Ako 11. pr. želi kak č'«an prestopiti iz enega društva v drugo društvo, omisliti si mora pri društvu, h kateremu je spadal dose-daj. prestopni list; društveni tajnik
ZCTJltlSJJICJVlJU	••"J -	"»»J. /	/	, ............ J
oi>omni "sopet sprejet", in sicer za	mu ga napravi proti plačilu 25c.
imenom dotičuega. Čc sc ta opom-	ki jih je vposlati s prvim asesmen-
ba ne napravi, da mi veliko nepo-	tom na Jednoto, Društvu, katero
trebnega dela, brisanja po knjigah in zap snikih; ravnotako pa je tudi .'mogoče, da sc isti vpiše za novega uda.
Torej pazite na to, da se držite teh navod;l, kajti ma'o vestnejše uradovanje od Vaše si rani prihrani mi veliko dela.
•	Najpoglavitejše pa je točna po-šiljatev raznih listin na Jednoto. Vse listine skupaj, in ne: ena danes, za par dni druga, za eden teden zopet druga itd. Vse listine naj se odpošljejo skupno pred petnajstim vsacega meseca, tako da jih sprejmem najkasneje okoli osemnajstega.
Tajniki naj pomislijo, da jaz moram vse V'st:ue v razne knjige vpisati, zajemati iz njih podatke, in j potem, ko ie enkrat to storjeno, moram izpis vati zaznamek vseh pristopivših, suspendovanih, zopet sprejetih itd. v svrho objave v Jed-notinem glasilu, zatem pa asesment
•	in ga pred 25. vsacega meseca razposlati' na društva. Tako d"lgo. do-
j kler ne dobim mesečnega poročila ' itd. od društvenih tajnikov kakor ' tudi nakaznic za na Jednoto vpos'a-ni denar, tako dolgo nisem v stanu delati na asesmentu in ga razposlati, ga objaviti v listu.
Tako, ljudje božji, držite se reda in pravil In spolnujte svojo dolžnost, ako hočete, da stvar vestno vodimo in da nam stranski ljudje ne bodo očitali nerednosti in pred-■ bad vali nedisciplinirano uradova-nje, kakor se je to zgodilo v zad-; njem "Proletarcu ', kjer mi g. Za-' vertnik oponaša, da sem društvu "Celje" štv. 27 v Frontenac, Kans., žc dvakrat naložil po 50c več pla-: či'a. Istina je, da sem jih naložil trikrat, in tudi vem zakaj; to pa bo-dem predložil prihodnjič revizor
J'em-	. .... .
Glede polic sem pri razpošiljanju
•	istih prosil vsa krajevna društva, »naj mi takoj blagovole naznaniti.
•	oziroma pomanjkljive police vrniti, če se je tu pa tam primffrila kaka
' pomota ali če bi se toke police po-j motoma vposlale na napačni naslov i Par društev je svojo dolžnost sto-
•	rilo, in jaz sem pomoto popravil Le od društva "Celje" štv. 27 v
Rojaki Slovenci
Čftajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ..ZDRAVJE'
TCatera v krntkom izidč od wlavnoffa im obče znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz. nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče po-ma^ :i v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
Inji^a obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je na-
pisar 1 v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koris nega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati zapopolno ozdravljenje, vsake bolezni...bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
zda prestopni list brez plačila te ga zneska, se pri Jednoti vpiše ta svota kot dolg. Veliko društev izdaja prestopne liste brez plačila, na Jednoto pa izročajo, da. bodo pre-stopli člani poravnali te zneske pri novih društvih a ta pa se za to niti ne zmenijo ne, in jaz od njih tudi tirjati ne morem, ker faktično nič ne do'gujejo, vpisati pa sem primoran 'to svotico staremu društvu na dolg.
Naj torej noben tajnik ne izdaja prestopnih listov brez plač la !
Istotako jc plačati za potni list 25c. Mesečne dohodke pa, katere ikl plača z šest mesecev naprej, noj se ne pošiljajo na Jednoto, ampak olKlrže naj se v društveni blagajni, in društvo naj plačuje zanj mesečno na Jednoto.
Po 25c stane tudi oporoka in od-stopni list. Za odstopne liste se društva ne brigajo dosti :ti listino izdajajo brez vsakega plačila. Le jim not c m svoto vpišem.na dolg. se pa jeze.
Glede vseh teh listin, m katere se Jednoti pačuje, opozarjam vse društvenike, sosebno pa prosim tajnike, da pazno prečitajo pravila pričenši štv. 6, stran 39, odd. VIII, n potem celo stran 40, 41 in 45 do iddeika All I.
Nadalje priporočam v pazno pre-Čitanje poglavje IV, člen I, odd. 1, stran 20, kjer se zahteva, da osebe, ki žele v to Jednoto vstopiti in so stare več kakor 40 let, se pri Jednoti morajo izkazati s primernimi listinami, kakor so n. pr.: krstni list, vojaška prehodnica (Militiir-Pass) ali kaj takegi, — in na ta način dokazati, da niso stari čez 45. let.
Uprašam sedaj, koliko pa je takih društev, ki se ravnajo natančno jk> jfravilih in ki ne zakrivijo to ali ono nerodnost, katere sem zgoraj označil? — Pozor torej I
Ako to ali ono društvo zahtevo, da bi jim glavni tajnik naj vse take podrobnosti pojasneval v pismih, potem pa bi ne bilo trčba pravil. ali vsaj ne več kot eden eksem-plar, i z katerega bi Jednotin tajnik učenost zajemal. M. V. Konda, glavni tajnik
Cenjeni ros pod Collins M. I.
V »m naznanjam da «em popolnoma zdrav ln »e Vam presrdno «ah valim (a Vaia zdravila ki «te ml jili poJiliall lu to Vam rečem, da t.v kria zdravnika «a nI. kakor Me VI In Va4a zdravila so ro* najboljJa, kito mi prav (ino nucala. Ja« »em il denri vllldevil pri druzib zdravnikih. pa ml niso niSuMiinagali. Torai, ksterl ne verjame, naj »e do mene otime In Jaz niti bol t m natančno pojasnil. da sle VI re» en izkuien zdravnik, da uceira nima več avel.
Tor »j to pisemce konCJua ter Vam ostajam hvale len do hladnega
Br0ba*	ANTON MIlIBLlClt
U K. 39th St. N K.
Clevalan. O.
Velcspostovanl Dr. E. C. Collins M. I.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem aa Vala »dravila In Vam vo. nelo iporofniem. da »em tdrav ne futim nobenih bolečin vefi In tudi lahko delam Vsako delo Vam naznanim faslill gosi*«!, da Jac »em po Valih »dravilih aadobil prvotno zdravje In moč nazaj, kar »e nisem trostal, ker Jaz »ein so poprel 4 mesce zdravil pri druzlh zdravnikih; vlaki m I Je obljubil, da me ozdravi, a le bilo vse niulii saino da »o mi Jcpe praznili Sele polrm »em »e na Va» obrnil ko sem uvj. dol, da ml drugi no moicio potnanali. Ja* Vas bodein vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrno
Sedaj te Vam ie cukrat lepo zahvalim ter ostanem
Vai iskreni prijatelj I LOWSIIA. j c n n v Lind Ark.
Na razpolago imamo Se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanikania prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slnbi ter vam je treba zdravniške pomoči, nraSaitf nas za svet, prVdno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite tu koliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
14(> WENT 34 ti i ST.,	NEW YORK, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1
popolndne._______________m 1	,,,
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
OSTILNO*-
na 257 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovence dobro do-
gel.	C. HOFBAUER.

KitKLA
— 024 So. Centre Ave. —
Ediui slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, Ja ima sodaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo Btnrih vso po smerno nizkih cenah
t'HKAuo, III.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokuail boljšo kapljico. VbI dobro doslil
i 1emu pustlS od nevednih zobozdravnikov izdirati Bve;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali Bre-brom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik.
644 HU E ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
N a z d a r rojaki!
Slovenoem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
-Saloon*
Točiva vedno Bveže pivo in prit-tne druge pijače. Kaznovratne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava
brata Košiček
m S. Centre tie. Chicip, lil
a LA 8 SVOBODI
7
Količine v glavi.
Skoro nobena reč človeka tako ne oslabi po vsem životu kakor hud glavobol. Ulavoftol nam onemogoči storiti svoje dolžnosti; pokvari nam vso prilike razveseljevanja. Ne pohel ujele Irj t ti keivv vsaki lekarni lahko dobite skatljicQ
SEVEROYEGA PRASKA
ZOPER GLAVOBOL
IN NE VRALGI JO,
ki je čisto, neškodljivo, a najboljše zdravilo. Zapisnik pove da ozdravi v \eth slnfnjili.
Za svet, o tem prašku zoper glavobol in nevralgijo. uprneejle c ne. ki to ga ?e uibili. Is« -
številne zahvale to stvar popolnoma potrdijo. 12 praškov v gkutljiei. t ena ebuio Joc.
Hrbtne bolečine
Bolečine v prsih
so znak začetku bolezni obiati. So druge so, ki so lahko prav hitro oz-dravijo s pametno rabo
so navadno združene s prehlado na pljuča. Pameten človek ne čaka dolgo ampak prec začne rabiti
Severovega
Zdravila za o- Severov Bal-bisti in jetra, zain za pljuča.
Želodčna bolezen
Cena 7fic in $1.25 j
Cena 25e in 50e.
Pogostomn se zgodi, da jo prebavni organ v velikem neredu. Najprijetneje zdravilo, ki že doigo časa zdravi vse želodčne bolezni je
Severov Želodčni »renčeč.
Cena 50o in $1.00
V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. ^
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

____ Ecx
Jakob Dudenhoefer
i
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča tbIiii gloyenskim salonom Hvoja itvrnt-na vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi laHtnega pridelka.
P.J.Dedrich jo pooblaSČen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti onu prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAQNET | GRANAT
J
Ha/važa pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas. kajti mi te bodemo zaelovoljfli.
S-5«
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, oniin v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-niui "saloonu" votlno Bveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsakemu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoma:
MOHOR MJ.AD1C {>17 S. Centre Ave. blizo 19 olioe Chicago, III.
£

VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
telefon ČASA t, 7 U-t 1

Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da lamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vlofe sprejemamo poStnim potom. VI lahko denar na vsaki pošli za nas vložite s pripombo naslova. Vloje sprejemamo od $1.00 naprej.
Pilite po navodila na
SOUTH CHICAOO SAVINS BAH
276 —92nd Street	Chicago, III.
Zanesljivo varnost
......Vam nudi......
INDUSTRIAL SAVINGS HANK
652 Blue Island Ave.
s svojimi privatnimi predali za vlaganje in shran-jevnnje dragocenost i j
Celoletna najemnina znaša SJ.OO. vsako boboto odpbto do
6 URK zvečer.
Ustanovljena 1890.
RAZNO.
Z avtomobilom skozi puščavo.
lielgijski baron Pierre de Crav-he z hoče ta mesec povoziti na avtomobilu vso puščavo Saharo, ki je največja na svetu in leži v severnem delu Afrike, zapadno od Egipta. Svojo vožnjo prične v Alžirju. Vseli potrebščin vzame seboj za 20 dni; tako tudi priprav, ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade.
Simon Gregorčič.
Dne -'4. novembra t. 1. izdihnil je v Gorici svojo blago dušo poleg Prešerna največji slovenski lirični pesnik.— Simon Gregorčič, v starosti 62 let. Kdo ne pozna njegovih krasnih umotvorov, onih milili, otožnih pesmic, ki jih tako rad prepeva ves slovenski narod, in ki tako globoko v srce segajo? Tega pesnika — duhovnika Simona Gregorčiča — so svojčas njegovi duljovni sobratje kruto preganjali. I11 zakaj? Zato, ker je bil Gregorčič plemenit,odkritosrčen človek, ker je imel čutečo dušo. Teh lastnostij pa navadno duhovniki nimajo, in zato besno napadajo vsakega takega človeka, dokler g« nc zamorijo. Tudi mehkega Gregorčiča so tako dolgo, da je začel hirati, — in sedaj ga je sprejel va-se hladni grob, ki l>o dal Tijegovrvetfkrtvnši- zstrt-rjer.i-mir i« liočitek.
Kako prevažajo denar v Petro-
gradu.
Spredaj jaha vrsta kozakov s ka-rabinarji na kolenih, s'katerim večkrat pomerijo na občinstvo; če bi sc kdo sumljivo ganil ali ogledoval transport, ga hitro zadene kroglja. Za kozaki so policaji z golimi sabljami. potem voz, v katerem sedi blagajnik 7. denarjem, zadaj zopet kozaki in orožniki. Hišniki morajo < b takih slučajih v ulicah, koder sc prevaža denar, stati pripravljeni za streljanje.
Število vojaških novincev ali reknutov že več let želita povijati vojno niinisterstvo avstrijsko in cesar. to treba seveda odobritve avstrijskega in ogerskega državnega zbora. V avstrijskem državnem zboru je prav lahko dobit' v to potrebno večino, ker razne "ljudske" stranke, kakor 11. pr. tam-kajšna duhovska ali klerikalna stranka, prav rade glasujejo za kanom' in rekrute. A na Ogersketn ni tako. Čeravno je sedajna oger-ska vlada, ko je nastopila, izjavila, da jc povišanje števila rekrutov neizogibno. vendar noče nič slišati o tem, da hi sc jih dovolilo, ampak je pritisk javnega mnenja tolik, da si vojni minister niti ne upa z zahtevo na dan, marveč jc :zjavil, da še počaka. Tako so Ogri rešili avstrijske narode večjega krvnega davka vsaj za i.ekaj časa.
Srbsk i prestol o nested 11 ik.
Dunajski nemški listi kaj pridno širijo med svet vesti, da jc sin se-dajnegp. srlvtke kralja Petra, kateri jc d"ločen za prestolonaslednika. — blazen. To pa delajo namenoma. ker Avstrija ne more več videti Srbije, odkar sc je slednja prvi po robu postavila in se ne da več Avstriji gospodarsko in politično izrabljati. Vse vesti o blaznosti pa so. kakor sc sedaj zatrjuje, izmišl jene; resnica je le to, da je prestolonaslednik bolj živahnega teni]>cramenta.
Svarilo.
Prijatelj našega lista in slover. skega delavstva nam je poročal, da je izbruhnil v Aldridge, Mont., štrajk, na kar se rojaki opozarjajo, da naj ne hodijo za časa istega tjakaj dela iskat, ker bi jkj nepotrebnem denar trosili. O usjiehih štraj-ka nam ie obljubljeno poročilo in ga bomo obelodanili.
'SEBEEEEEEEB^
iSČEM sestro Marijo Vcrščaj od Sv. Duha na Dolenjskem, bivajočo nekje v Pennsylvaniji alt v Cieve-lendu. Prosim za njen naslov.
Angela Verščaj, 819 Chestnut str., Johnstown, Pa.
Llsiu v podporo:
. Stopar v Milwaukee .. . .$ .25
Kalan .............23
Bcrgant......'.......5a
Hačun...............5a
Lcskovic.............25
Glojck ............ .10
unburaški zbor vAdria" .. 1 .od
r nc morem k maši........27
r n mani priložnosti.....25
kislo smetano .. .......15
r več nimam.......... ',10
skupaj____$362
Itojakoni na znanje.
Cleveland. 29. novembra 1906. Cenjeni Dr. Collins M. I.!
Prijemši Vaše pismo Vam odgovarjam, da sem prav popolnoma o-zdravil; popolnoma utemeljen je Vaš nadpis v oglasu "Kedo Vam zainorc pomagatit" Vi ste mene ozdravili od moje dolgotrajne bolezni. katero sem prenašal skoro 22 let. Bil sem popred že pri več zdravnikih, pa mi ni mogel nobeden pomagati. Jaz Vas bodeni vsakemu bolnilou priporočal, katerega ■ l>om videl v zadregi bolezni, da se on t. zaupanjem le na Vas obrne. Končno se Vam prav lepo zahvalim, ter ostajam Vaš priporoČnik in prijatelj.
7. velepoštovanjem
Rudolf Ruleto,......... .
161 Marbcl Str., Newburg, Cleveland, Ohio.
Ameriški trgovec.
Svet občuduje vztrajnost in žila-, vost ameriškega trgovca, češ da ga nesrečna Špekulacija nikdar nc poniža, marveč ga k nadaljnemu delovanju se vzpodbuja in mu krepi energijo. Pametni trgovci, če so enkrat propadli, preiskujejo vzroke neuspehov in pri nadaljnem poslovanju se teh skrbno ogibljcjo, — Zopet drugi zanemarjajo svoje zdravje stem, da ne pripoznavajo naravnih pripomočkov dotlej. Jc° pridejo k zavesti, da je njih življenje že na robu propada. Ako bi se vsaj tedaj zavedali svojega položaja, bili bi danes trdni in zdravi. Ni potrebno, da se zanemarja zdravje do skrajnosti. Kakor hitro se opazi, da v našem telesu ni vse tako, kakor bi moralo biti, takrat rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero Vam prinaša jako primerno olajšavo glede prebavnega sistema, daje Vam slast do jedi. redno prebavo in mirno spanje; dela čisto kri in upliva na živce po-mirjevalno.
Dobiva se v vseli lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
naznanilo.
Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi so bolel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno, Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) ItiO acers, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsih tozadevnih infoimaoijah obernite so zaupno na
M. P. Pazdorio P.O. Box 192 Larimore, N. Dak.
Zdravniki verujejo vanj.
V bolnicah in svoji zasebni praksi rabijo in priporočil jo zdravniki	(2)
D5.BICHTIR-JE7
AHCM W E"ELLER
Dr.J.M.Thompson. 38« Clin-ton St.,Brooklyn, N.Y,, pise: Jaz Bern v svoji praksi z Dr. Rickterjevim Anchor Pain Expellerjem ozdravil Ivolnike od revmatizma v olenkih.pro-tina, in nevralgije na čudovit način, kar s tem vestno potrjujem.	25c in 50c.
A Pri vseh lekarnarjih Ol P. Ad. Richter & Co. 125 Pearl st. New York
O LAB SVOBODE
Med nebeškimi svetovi.
naravoslovne cbtice Urejuje Ivan Knker.
»"S
Skrivnosti ■ RIMSKE CESTE"
Vvod.
(Nadaljevanje.)
Vender se velik del planetov in njihovih satelitov ali trabantov ze ohlaja in zadobiva polagoma drugo podobo. Štiri vrste vidnih svetov se nahaja v svojem razvitku zarcnja
»n ohlajenja.
Prva vrsta so višnevkasto Deli svetovi; ti so še v absolutno žare-čem plinovem stanju, drugi so bele barve, kateri žarijo, kakor belo tekoče železo, tretji so rumene barve, svetovi, ki so še dokaj ohlajeni in četrti so rudeči, ki so v stanju tekoče'žlindre ali lave in na katerih se tlela polagoma mrena in trda
IČbda.	. .
Akb pogledamo tretjo m četrto vrsto iii potem še peto, si zamore-mo še le prav predočiti krasoto njihovega stvarjenja. Kajti po njega ohlajen ju postaja vsak svet stoprav lep.
Vzemimo one svetove, ki se ohlajajo in so se že dokaj ohladili. Za <o nam ni treba za vprvo hoditi druga osolnčja, za poskušnjo lahko ostanemo v našem.
Naše solnce samo se že močno ohlaja. Vsled tega se njega površje stalno izpreminja. Dočim se je prej mislilo, da je solnce podoba absolutne čistote, našli so zvezdoznanc Galilei, Fabricius, Harriot in drugi, da je na njega površju vse polno lis in peg. Te lise so se izkazale kakor velike plošče, -plavajoče po gorečem morju solnČnc materije in katere plošče so včasih tako ogrom-ne, da pokrijejo tretji del solnčne-ga površja. Te plošče, ki se pHfca-žejo in zopet izginejo, niso drugega nego kosi ohlajajoče se skorje. Te plošče obdajo vsakih 11 let solnce tako močno, da pritisnejo na njega vsebino s tako siio, da poženo ob teh ploščah visoki ognjemeti, katerih visokost meri nemalokrat 15,-000 milj. Ti ognjemeti se imenujejo "protuberance" in se razdelijo v razne prikazni. Težje, t. j. kovi-naste zmesi švigajo iz so'nca kakor visoki tenki ognjemeti, ki hitro padajo zopet v solnce, lažji pa se dvigujejo v jxxlobi mogočnega gorečega valovja, katero sc ob priti -sku mraza spreminja v silen par, ki obda vse solnce z gorečimi oblaki. Ker je solnčno površje že tekoče ognjeno in vre vse solnčno truplo kakor silovito goreče morje, tedaj je gotovo, da se gode te spremembe tudi ob strašnem grmenju in vršenju. Navzočnost vodenih parov pa brezdvomno tudi v stvar j a silne vremenske pojave, grom in tresk, z grozo, kakoršr.a nam je neznana tu na zemlji.
Najčudovitejša prikazen na soln-cu pa je takozvatii "rudeči pas", ki obdaja solnce okrog in krog nje govega trupla. Ta pas meri v svoji debelosti 1000—1500 milj. V ta pas izpuhtevajo vsi kovinski plini, kar se jih nahaja v solncu, plini, katerih kakovosti še ni bilo mogoče določiti.
Še bolj ohlajeni kakor je solnce, pa so njega posamezni planeti, med katerimi je naša zemlja, in pa teh otroci n. pr. luna naše zemlje. Planeti: Jupiter, Uranus, Saturn in Neptun, dasi žare še dokaj, so vender že tudi precej ohlajeni.
Na Jupitru je opaziti širne pasove okrog in krog sveta, kateri pasovi so se izkazali kakor gosti oblaki in tudi deloma mineralski puhteči pari Na Veneri je dokazano ozračje podobno našemu zraku; na Marsu, ki je že mnogo bolj ohlajen kakor naša zemlja, jc "videti vodovje, morje, sulio zemljo in — zelenje, da, celo sneg in led. Na Merkurju, solncu najbližjem planetu, so opazili ze tudi deloma suho skorjo in oblake ter ozračje.
Najmanj znanega nam je o "a-»teroidih", onih drobnih planetih,
ki se vrte okoli solnca mej Marsom in Jupitrom. O teh drobnih planetih. katere je izmetalo solnce- v neki svoji posebno viharni dobi še pred rojstvom nase zemlje, bi se pač zamogjo reči, da so že davno popolnomai strjeni in najbrze nic drugega več, kakor kosovi strjene žlindre, sestoječe iz posameznih delov in kamenja. Le na enem teh drobnih svetov, na "Vesli" so opa žili tudi naši podobno atmosfero.
Kakor je s planeti našega osolnčja, tako in nič drugače je z vsemi« svetovi v nam neznanih solnčnih zi-stemih: povsodi se vrši proces strje-nja.
Toda nad vse zanimivo je, opazovati ta proces na podlagi že omenjenih opazovanj.
Oglejmo si nekoliko dogodke na različnih svetovih tako, kakor bi se podali za zabavo z enega, sveta na drugi, da se radujemo nad krasotami, ki so ondi nakupičene in strmimo tudi nad grozotami, katere pojavlja siloviti proces.
(Dalje pride.)
Špansko nune.
V nobeni katoliški državi ni to. liko ženskih samostanov, kakor v Španijl-V.sak3.hiša si šteje v posebno bogozaslužno delo, ako ima kako hčerko v samostanu. Kaj se je godilo dosedaj za samostanskimi zidovi, za tem ni smela državna ^tie avtonomna oblast poizvedovati, bele sedaj, ko so je začelo tudi na španskem svobodno gibanje, navajajo neodvisni časopisi brezštevilno samostanskih škandalov. Po teh ženskih samostanih se živi huje kakor v haremih. Spanjolri in špa-njolke (Kič ohranijo svojo vročo južno kri, ako tudi gredo v samostan. Mnogo ženskih samostanov je bilo, in deloma je še, v zvezi 7. moškimi samostani, da so menihi jjonoči neovirano zahajali k nunam. Ako se jc katera mlada nuna. ki je šele prišla v samostan, branila teh čudnih običajev, zaprle so jo starejše grešnice v celico, jo mučile z gladom in žejo ter jo tudi nago pretepavale, dokler se ni .vdala, ker niso hotele, da bi bila katera med njimi boljša, da bi jih mogla nadzorovati ali celo pri priliki izdati. Sadove teh . sestankov so odpravljali brez vsake ceremonije na drugi svet. Seveda v vseh samostanih ni bilo tako pohujšljivo življenje, a večina med njimi je le okužena. Zato se je odločila vlada, da napravi temu konec r, novim redovnim zakonom.
Predsednikovo letno poročilo.
Časopisje se je mnogo pečalo z Rooseveltovim letnim poročilom, katero je prebral pri otvoritvi kongresa. V tem poročilu jc direktno napadel Kalifornijo radi znanega japonskega uprašanja. Senatorji iz Kalifornije so bili posebno ogorčeni, ker se je Roosevelt tako zavzemal za Japonce. Neki senator iz Kalifornije je dejal: "Vse bi se poleglo; sedaj pa je predsednik vrgel bombo na pacifično obrežje. Posledica bodo ljudska zborovanja, hujskajoči govori, izgredi in vsako-jaki nemiri." — No, do tega menda ne tx> prišlo, saj se že sedaj slišijo glasovi, tla se bo vse mirnim potom poroavnalo, kakor japonsko upra-šanje v Kaliforniji, tako tudi napeto razmerje med Združenimi državami in Japonsko. — Saj je pa tudi smešno, da so nekateri radi par sto japonskih otrok-z največjo resnostjo prerokovali že bližnjo vojno I Radi takih bagatel se menda vendar ne smejo pričenjati vojne! — Združene države bodo sklenile z Japonsko novo pogodbo, po katere j se bo naseljevanje Japoncev o-mejilo ali pa sploh odpravilo, kar bi bilo japonski vladi le ljubo, ker ona želi, da bi se japonski delavci izseljevali bolj v Korejo in v Mandžurijo. VVashingtonski guverner Mead je mnenja, da bi bilo neovira. no naseljevanje od strani Japonce* za amerikanskega delavca "poniževalno" in silno nevarno; kajti ka kor hitro bi se Japoncem naturali zacija dovolila, prišli bi tudi Kitajci z jednako zahtevo.
Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BRIFNICO. 390 W. 18. St. Chicago.

POZORl
POZOR!
SLOVENCI!
Kadar eo mudite v mostu, no pozabite obiskati rojaka Frank Hornik, ki jo otvoril hotel na
44 Sherman Str. pri La Salle postaji.
Zapominite hI:
I i "EDIN[ SLOVENSKI HOTEL V CHICAGO." "H
... Gostoljubna postrežba!____
FRANK BERNIK, lastnik.
kam?
h (<RAM-u& K RILC-u
Nn ]boljša in najlepša Bloven: .ska gostilna v Chicagi
--408 W. 18. cesta.-
Najboljšo pivo, najboljša irn-portiraua slivovkn, staro new yorško tor pristna kalifornijska vina.
Najboljšo žganje v Zdr. drža-vab takozvani 'Woodland."
Vedno Bveži in fini prigrizek, Potružba pozorna in roqjna.
ORAM & KKULC
408 W. 18. Str. Chicago.
Naša razstava
modernih Jesenskih oblek In povrinlkov
jo najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Njiaa vzajemnost mod ljudstvom rapidno napreduje, dokaz tega jo vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah.
Ik te nove zaloge oblek 1h površnikov nI lahko izberete UHjmollnejše, raznih barv in Nrazne velikosti po
-------......<j<{......
$7.00
do
$25.00.
vogal 18. in Blue Island Ave.
NG<2
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Ciebe, ki so težko bolne na želodcu aH jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospefiuje slast do eili in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izbortio prebavljanje. Trdtio zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerfinemu ni para na svetu. Ako je; rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoii rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
« • * •
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speoielitet:
Trinerjev brinovec, slivovkn, tropi ti je vec, konjak.
j