OBISK S KOROŠKE Tik pred praznovanjem tridesete obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom so obiskali naš kolektiv člani slovenskega kulturnega društva »Edinost iz Pliberka na Koroškem. Poleg predstavnikom naših družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in glavnega direktorja so bili na sprejemu tudi predstavniki občinske skupščine in občinskega sindikalnega sveta v Celju. Predsednik naše sindikalne organizacije Jože Oštir je zaželel dragim gostom prijetno bivanje v našem kolektivu in Celju. V svojem govoru je med drugim dejal: »V veliko čast si štejem, da vas lahko pozdravim v imenu vseh naših delavcev, vseh naših družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in vodstva podjetja. Želim, da bi se med nami počutili prijetno in domače tako, kot se morajo počutiti ljudje, ki pridejo svoji k svojim. Vaš obisk sovpada ravno v čas, ko praznujemo mi in vi trideseto obletnico velike zmage nad nacizmom in fašizmom, za katero so dali velik prispevek naši narodi in narodnosti in naši rojaki prelepe sončne Koroške v kateri živite in delate vi, ki se morate še vedno boriti za svoje narodnostne in druge pravice, katere vam pripadajo kot Slovencem in delavcem po mirovni pogodbi, sklenjeni s sosednjo državo. Vsi naši delavci poznajo vaš boj za obstanek in vas v tem boju podpirajo in vas bodo vse dotlej, dokler ne izgine iz pozorni-ce neofašizem, ki dviga glavo z izdatno pomočjo mednarodnih reakcionarnih sil. Vaši sovražniki, so tudi sovražniki naših delovnih ljudi, ki žive in delajo svobodni v svoji domovini, ki svo- buržoazijo za časa bivše Avstro-Ogrske monarhije in za časa stare Jugoslavije so našim delavcem pokazale pot v nov svet, v svet svobodnega življenja, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku, v svet, kjer lahko vsak narod živi svobodno in brez strahu pred bodočnostjo. Zgodovinske izkušnje slovenskih delavcev in slovenskega ljudstva so nam tudi jasno pokazale, da ne moremo in ne smemo nikdar verjeti lepim besedam tistih, ki se skrivajo pod plaščem socializma, v resnici pa so prepojeni s pangermanističnimi težnjami, deklariranimi v parolah šovinizma in sovraštva do slovenskega človeka, ki živi že stoletja na prelepi koroški zemlji, jo obdeluje s pridnimi rokami in skuša ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in svoj materialni obstoj. Danes, ko ste med nami kot najdražji gostje, kot rojaki, ki se složno borite za svoj obstanek, za svoj narodnostni obstoj, za socialne in druge pravice v sosednji državi, se boste lahko prepričali da v tem boju niste sami, da so z vami vsi naši delavci in delovni ljudje Slovenije in Jugoslavije. V razgovoru z našimi delavci in našimi predstavniki boste zlahka zaznali pravico o našem napredku in naših težavah, ki jih ne skrivamo, to pa vam bo avtentično Foto LT EMO Koroški rojaki na sprejemu v sejni dvorani DS bodno razvijajo naše samoupravne odnose, za kar ste vi po zaslugi mednarodne reakcije prikrajšani. Naši delavci so praznovali preteklo leto osemdesetletnico obratovanja svoje tovarne. Že konec prejšnjega stoletja so se morali spopasti z nemškim velekapitalom in njihov boj za obstanek, za boljšo prihodnost je trajal vse do leta 1945, ko je bila fašistična drhal končno poražena in je slovensko ljudstvo prvič v zgodovini zaživelo novo življenje v svobodni Sloveniji v okviru naše lepe socialistične domovine Jugoslavije. Izkušnje dolgoletnega boja z velekapitalisti in nazadnjaško potrdilo, da nam sovražna propaganda, ki jo širijo reakcionarni krogi v inozemstvu, ne more do živega, kajti resnica je taka in nič drugačna. V dobi našega samoupravnega sistema so delavci naše tovarne dosegli velike uspehe. Iz malih obratov so nastala velika postrojenja. Proizvodnja neprestano narašča, z njo pa tudi zavest našega delavca, da je resničen samo-upravljalec, ki gleda z zaupanjem v bodočnost. Naši samoupravni organi in družbenopolitične organizacije si prizadevajo, da se čimprej uresniči to, kar nam daje ustava in v tem prizadevanju bomo tudi kot vedno doslej uspeli. Uspeli bo- Celje - skladišče D-Per 214/1975 1119750635,5 GLASILO DELOVNE SK COBISS ® CELJE mo, ker se zavedamo, da je od tega odvisna naša in vaša svoboda.« Po končanem slovesnem sprejemu je predsednik kulturnega društva »Edinost« tov. Jožko Hudi izročil naši sindikalni orga- nizaciji umetniško sliko in se ^zahvalil za prijazen sprejem. Devetintrideset članov kulturnega društva »Edinost« si je nato ogledalo tovarno, nakar so odšli na kosilo, v popoldanskem času pa so si ogledali muzeje in druge znamenitosti mesta Celja. ZAHTEVNO TRŽIŠČE Uanes_ ni več tako kot je bilo nekoč. Časi, ko je kupec prihajal k nam in nas »prosil« naj mu vsaj malo ugodimo pri njegovih večjih potrebah, so že zdavnaj mimo. Na našem notranjem tržišču se je marsikaj spremenilo. Naš potrošnik želi kvalitetne in lepo oblikovane izdelke, take, kakršnih je bil vedno vajen kupovati od nas. Dva leva sta bila in sta še med domačimi in tujimi potrošniki simbol kvalitetnega izdelka. Ta naš simbol kvalitete označuje vse naše izdelke in ne le emajlirano in drugo posodo. Označuje tudi radiatorje, kotle za centralno kurjavo in vse drugo, kar proizvajajo naše TOZD. Večina vseh nas se zaskrbljeno ozira na velike zaloge emajlirane in druge vrste posode, ki se kopiči v skladišču in na dvorišču. Zalogo neprestano rasejo. Takih pojavov je bilo v preteklih letih mnogo. Sčasoma pa so se če lahko tako zapišemo naenkrat, »razvozlali«. Prodaja je zopet stekla, proizvodnja ni mogla slediti naročilom posameznih vrst artiklov. Kje so vzroki za zastoj prodaje? Teh je verjetno mnogo več, kot jih ugotavljamo. Za nekatere, ki jih vsaj štejemo kot glavne, vemo in jih skušamo odpraviti. Veletrgovina ni zadovoljna s sedanjimi rabati. Hoče večje. Sporazum o večjih rabatih obstaja, in to vprašanje naj bi bilo urejeno do 15. ali 20. maja. Potem se bo začelo odpirati, pravijo naši sodelavci iz komerciale. Večji rabat mora odobriti zvezni urad'za cene. Če se spomnimo problematike radiatorjev pred nekaj leti, pa na tako odobritev ne moremo gledati preveč optimistično. Lahko upamo, da bo šlo vse tako kot določa sporazum. No, morda bo tokrat nekoliko drugače. Naše izdelke kupujejo potrošniki po vseh republikah. Utrip kupne moči »čuti« naša prodaja v določenih časovnih obdobjih. Čuti ga tudi sedaj. Vsako leto ob takem času »obstane« zlasti prodaja emajlirane in druge posode. Kupna moč na podeželju je manjša. Poveča se potem, ko je žetev končana, ko je denar na razpolago za razne potrebščine. To velja zlasti za žitorodne kraje kot je Vojvodina, Banat in drugi. Glede proučevanja in stiha s* tržiščem so začele heposredno so-" delovati nekatere TOZD. To velja zlasti za tovarno kotlov in tovarno radiatorjev. Te imajo čedalje večji neposreden stik z domačim tržiščem ter skupno s-sodelavci iz komerciale skušajo reševati nastale probleme prodaje kotlov in radiatorjev. Sektor prodaje je organiziral obširno posvetovanje s projektanti in montažerji v Beogradu, Novem Sadu, Vrnjački Banji, Nišu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu. Posvetovanje je obsegalo zlasti predstavitev proizvodnega programa toplotne in sanitarne tehnike, razgovor z udeleženci in izvedba ankete. Udeleženci posvetovanj so dali marsikatero koristno pripombo, ki jo bo treba pri naši proizvodnji teh artiklov upoštevati. To velja zlasti glede embalaže, pripadajoče opreme, ateste, razširitev asortimana, več različnih barv in podobno. Te pripombe veljajo zlasti za radiatorje. Tudi o kotlih za prostorno o-grevanje je bilo več zelo koristnih pripomb. Želje so, da bi bil zagon bolj učinkovit, da bi poleg kotla nudili tudi vso pripadajočo opremo, da je posebno interesanten in perspektiven kotel z malo kapaciteto, posebno tisti na plin, da s,e izdela kotel za etažno ogrevanje na tekoče gorivo itd. Dosedanja posvetovanja so pokazala, da je nujno potreben pogost stik s projektanti in montažerji zaradi spoznavanja in pregleda naših proizvodov. Projektantske organizacije morajo biti temeljito seznanjene o vseh spremembah o našem proizvodnem programu, zlasti pa je potrebna večja in učinkovitejša reklama naših izdelkov, da bi kupci lažje spoznali, kaj vse jim nudi naša toplotna tehnika. Današnje tržišče zahteva dobro organizirano servisno službo za toplotno tehniko. Sodeč po pripombah doslej še nismo uspeli, da bi bila naša servisna služba bolj učinkovita. Pravijo, da naša servisna služba počasi reagira na odpravo napak, večkrat primanjkuje rezervnih delov in podobno. Servisno službo bo torej treba bolje Organizirati. Posvetovanja na raznih krajih našega notranjega tržišča so bila _za nas .zelo koristna in če bomo A upoštgčali razne ugotovitve, ne bo ^problem prodaje naših izdelkov. OSREDNJA KNJ. CELJE Dejavnost delavskega sveta Zadnja seja delavskega sveta je bila v začetku maja. Zanjo lahko rečemo to, da ni manjkalo gradiva. To gradivo je bilo vsebovano v 15 točkah dnevnega reda. Po običajnih poročilih o izvršitvi sklepov delavskega sveta se je začela razprava o planu investicij za leto 1965 in predlogu plana skupne porabe za leto 1975. O obeh predlogih je obširno poročal Drago Mravlak. Delavski svet je predloge po krajši razpravi tudi sprejel. Sredstva za investicije se formirajo za leto 1965 iz ostanka sredstev za leto 1974, amortizacije za leto 1975 in vrnjenih depozitov. Plan porabe sredstev pa vsebuje že sprejete obveznosti iz preteklih let, financiranje sanacije po planu za leto 1975 z že poznanimi podražitvami. Posamezne TOZD so že prejele sklepe DS, zato ne navajamo podrobnosti o planu investicij za posamezne TOZD. Plan skupne porabe za leto 1975 živo zanima vse naše člane kolektiva in čeprav je bilo o tem mnogo razprave, ga objavljamo tako kot ga je sprejel delavski svet. 1. Dotacije organizacijam podjetja 40.000,— 2. Članarine 30.000.— 3. Za upokojence 40.000.— 4. Darila delavcem - 1.063.000.— 5. Odpravnine 165.000.— 6. Pomoč socialno šibkim 80.000.— 7. Novoletna jelka 100.000,— 8. Rezerva PO 100.000.— 9. Civilna zaščita 50.000.— 10. Izdatki za smrt članov kolektiva 43.000.— 11. Počitniški dom 500.000,— 12. Regres za dopust 1974 2.536.0098,95 13. Regres za dopust 1975 5.800.000.— 14. Dotacija godbi na pihala 107.400.— 15. Rekreativna dejavnost 300.000.— 16. Družbeni dogovori: — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Celje 1971 300.000,— — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Celje 1974 992.502,47 — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Celje 1975 2.402.484,99 — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Bistrica 1974 120.439,51 — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Bistrica 1975 351.961,98 — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Kruševac 1974 19.575,86 — pogodba za fin. objektov širšega družb, pomena Kruševac 1975 76.518,92 — sofinans. informat. dejavnosti Novi tednik, Radio Celje 1974 30.000,— _ — sofinans. informat. dejavnosti Novi tednik, Radio Celje 1975 36.000.— — sofinans. razvoja višjega šolstva 40.000.— 16.. Skupaj 4,369.483,73 17. Rezervirana sredstva 376.480,64 VSEGA: 15,700.463,31 Sredstva za sklad skupne porabe so formirana iz ostanka leta 1974 in iz sredstev namenjeinh za sklad skupne porabe po zaključnem računu za leto 1974. Plan porabe sredstev obsega vse vrste plačil iz sklada skupne porabe v višini sredstev po izdelanih programih v odnosu na lanskoletno porabo povečano za predvidene podražitve. Za vzdrževanje počitniškega doma in nabavo prikolic pa bo potrebo izdelati v okviru planiranih sredstev še detaljni program. Prav tako je potrebno sprejeti pred koriščenjem še podroben program za koriščenje sredstev za rekreacijo. Za regres so predvidena sredstva, ki zagotavljajo 1.100 din regresa (najvišji regres po sindikalni listi za leto 1975). Posebej so predvidena sredstva za finansiranje objektov širšega družbenega pomena po že sprejetih pogodbah in po družbenih dogovorih za leto 1974 in 1975 ter sredstva za sofinansiranje informativne dejavnosti in za sofinansiranje višjega šolstva v Celju. Ker je finansiranje objektov širšega družbenega pomena, občinski dogovor so posebej prikazana sredstva po družbenih dogovorih za Celje, Bistrico Kruševac in naj bi po planu tudi bila tako uporabljena. Delitev sredstev iz sklada skupne porabe je na seji delavskega sveta obrazložil Anton Rojec in je bil predlog delitve po krajši razpravi sprejet. Sredstva sklada skupne porabe bodo deljena: 1. dotacije organizacijam podjetja 40.000,— 2. članarine 30.000,— 3. za upokojence 40.000,— 4. darila delavcev 1,063.000,— — roj. dnevi 2100 delav. 50,— 105.000,— — 10 let dela v EMO 255 oseb h din 2.000,— (gravir. ura, srebr. značka in 500,— din gotovine) a 2000,— — 25 let dela v EMO 65 oseb 510.000,— a din 800,— (zlata značka in 500,— din gotovine) —1 20 let dela v EMO 60 oseb 52.000,— a 3000,— — 30 let dela v EMO 20 oseb 180.000,— a 4000,— — 35 let ženske 40 let moški v EMO 5 oseb 80.000,— a 4000,— (in odpravnina) 20.000,— — prispevki za denarne nagrade 100.000,— — diplome nagrajencem 16.000,— odpravnine 165.000,— pomoč socialno šibkim 80.000,— novoletna jelka 100.000,— rezerva PO 100.000,— Civilna zaščita 50.000,— izdatki za smrt članov kolektiva 43.000,— — venci 40 oseb a 450.— 18.000,— — osmrtnice v radiu in tisku 20.000,— — avtobusni prevozi, godbe za pogrebe 5.000,— počitniški dom 500.000,— regres za dopust 1974 2,536.098,95 regres za dopust 1975 5,800.000,— dotacija godbi na pihala 107.400,— — najemnina prostorov za vaje pri Svobodi 18.000,— — zavarovanje inventarja in instrumentov 400,— — vzdrževanje instrumentov 10.000,— — nabava 35 kom. plaščev 35.000,— — nabava instrumentov 8.000,— — honorar kapelniku (bruto) 36.000,— rekreativna dejavnost 300.000,— — izleti, ekskurzije, planinski vzponi — športna dejavnost, iskriada, 100.000,— sind. igre, turnirji — kulturne prireditve 80.000,— 30.000,— — razne oblike rekreacije — oprema, rekviziti, rekreacijski pripomočki 50.000,— ' 40.000,— družbeni dogovori — pogodba za fin. objektov 4,369.483,73 širš. družb, pomena Celje 1971 300.000,— Celje 1974 992.502,47 Celje 1975 2,402.484,99 Bistrica 1974 120.439,51 Bistrica 1975 351.961,98 Kruševac 1974 19.575,86 Kruševac 1975 76.518,92 / — sofinanc. inform. dejavnosti Novi tednik, Radio Celje 1974 30.000,— 1975 36.000,— — sofinanc. razv. viš. šolstva 40.000,— rezervirana sredstva 376.480,64 Skupaj: 15,700.463,31 Foto LT EMO Člani delavskega sveta glasujejo na seji za posamezne sklepe Poraba sredstev sklada skupne porabe pokriva najnujnejše izdatke, ki so v podjetju običajni. Darila delavcev so v letošnjem letu usklajena tudi s sindikalno listo, pri čemer so ostale tudi tiste nagrade, ki jih sindikalna lista ne predvideva, a so v podjetju običajne (rojstni dnevi, 25 let dela, delavci pred upokojitvijo). Predvideni so večji izdatki za rekreativno dejavnost v podjetju, za kar do sedaj ni bilo sredstev. Podprta je tudi v večji meri naša godba na pihala. O izdatkih pod tč. 16, pa je podjetje že sklepalo sporazume in družbene dogovore in so to že sprejete obveznosti in jih je potrebno poravnati. Regres za dopust v letu 1975 je planiran z zneskom 1.100 din na delavca, kar je najvišji regres po sindikalni listi. Regres za letni dopust se bo delavcem izplačeval po dosedanjih pogojih. Smajf&eo NATEČAJ O STANOVANJIH Pri obravnavanju virov in razporeditve sredstev za stanovanja je delavski svet obenem sprejel predlog natečaja za individualno gradnjo, ki ga je predlagal odbor za stanovanjske zadeve. Ker bo ta natečaj zanimal marsikaterega graditelja, objavljamo sprejeto besedilo natečaja v celoti. Na osnovi 30. čl. Pravilnika o pospeševanju stanovanjske izgradnje in oddajanja stanovanj, stanovanjski odbor podjetja EMO Celje razpisuje: NATEČAJ za posojilo iz stanovanjskega sklada podjetja za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj. 1. Za posojilo se lahko prijavijo člani kolektiva, ki izpolnjujejo 5 let nepretrgane delovne dobe v podjetju in imajo možnost za najmanj 10-letno nadaljnje delo v podjetju (ne upoštevaje upokojitev). 2. Skupni znesek za posojilo znaša: 5,000.000,— din 3. Najnižji individualni znesek za posojilo določi stanovanjski odbor, a ne več kot 150.000,— din na prosilca, upoštevaje dosedanje posojilo. 4. Pogoji najetja posojila so naslednji:. — da poseduje posojilojemalec gradbeno dovoljenje, — da je zemljiškoknjižni lastnik gradbene parcele, oziroma ima uporabno pravico za zemljišče, — najdaljši plačilni rok znaša 20 let, — najmanjša obrestna meja je 2 odstotka, oziroma za člane ZB NOV 1 odstotek, 5. Prednost pri natečaju imajo prosilci: — ki bodo po dograditvi s posojilom izpraznili družinsko stanovanje, ki je last podjetja, — strokovni delavci, ki so podjetju nujno potrebni, — ki zagotavljajo večjo lastno udeležbo za individualno gradnjo, — ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno stanovanje, upoštevajoč prioritetni red pri dodelitvi stanovanja, — katerih člani ožje družine so zaposleni v podjetju. Udeležba na natečaju je pismena in mora vsebovati naslednje podatke: 1. Ime in priimek, rojstni podatki, delovno mesto in TOZD ter čas nepretrgane delovne dobe v podjetju, 2. Objekt, ki ga kandidat namerava zgraditi, z opisom glavnih gradbenih in stanovanjskih karakteristik in prepis gradbenega dovoljenja, 3. Lokacija objekta (parcelna številka, katastrska občina), 4. Faza dograditve objekta v času prošnje za posojilo, 5. Višina posojila in rok plačila, 7. Podatki o sedanjem stanovanju, navedba lastnika — upravljalca stanovanjske hiše, kdaj bo stanovanje izpraznjeno. Prošnje, naslovljene na odbor za stanovanjske zadeve se vlagajo v splošni službi do konca natečaja. Trideset svobodnih let Devetega maja smo praznovali tridesetletnico zmage nad nacizmom in fašizmom. To praznovanje je bilo praznično, vrstile so se velike prireditve in proslave po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Dan zmage so praznovali narodi vzhoda in zahoda. Praznoval ga je ves miroljubni svet. Tudi naše delavstvo je prispevalo svoj delež k tej veliki zmagi. Boj za svobodo pa se je začel že takrat, ko so se prvi naši delavci uprli izkoriščanju človeka po človeku. Lastnik tovarne si je na račun svojih izredno pridnih delavcev nagrabil ogromno bogastvo. Kako tudi ne!? Delavci, med katerimi je bilo mnogo žena in otrok, so garali za malenkosten drobiž tudi po dvanajst in več ur dnevno. Lastnik je izkoriščal zlasti žene in otroke. Oboji so bili izredno slabo plačani, čeprav so opravljali njim pretežka in neprimerna dela. V tedanjih časih se je v Celju, lepem mestu ob reki Savinji začela močno večati industrija, vzporedno s tem pa je raslo tudi delavstvo in začelo se je delavsko gibanje. Celjski delavci so prvič praznovali svoj delavski praznik 1. maj leta 1890 ali leto dni pozneje, ko je bil 1. maj proglašen za mednarodni delavski praznik in štiri leta pred ustanovitvijo tovarne EMO Celje. Delavsko gibanje je zajelo tudi delavce EMO. Zaradi neusmiljenega izkoriščanja je že leta 1896 izbruhnila prva stavka. To je bila izrazito mezdna stavka in je nastala spontano, ker so bili delavci lačni in so živeli v nemogočih življenjskih razmerah. Druga velika stavka je bila leta 1920. To je bila dvodnevna protestna stavka zaradi krvavih dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani. Tretja velika stavka je bila leta 1922. To je bila mezdna stavka in je trajala enajst tednov. Četrta velika stavka je bila leta 1936 in je trajala teden dni. To je bila protestna stavka zaradi krutosti nemških mojstrov nad mladoletnimi delavkami. Zgodovina teh stavk nam pove, da se je delavstvo v EMO zave- dalo, kje je njegovo mesto, da se je vztrajno in brezkompromisno borilo za dosego zmage proletariata pod vodstvom njegove a-vantgarde — Komunistične partije Jugoslavije. Prišlo je zgodovinsko leto 1941. Tovarna je dosegla vrhunec svoje predvojne proizvodnje, njen lastnik pa je postal izdajalec slovenskega in jugoslovanskega ljudstva, ki mu je kot nemškemu priseljencu dalo gostoljubje, ki ga je s pomočjo bivše oblasti stare Jugoslavije in pozneje Hitlerjevega rajha izkoristil za izdajstvo in nečloveško izkoriščanje delavstva. Mnogo delavcev se je v času NOB vključilo v Osvobodilno fronto, mnogo jih je odšlo v partizanske enote in mnogo je bilo interniranih in izseljenih. To je zgodovina, toda mimo zgodovine ne moremo, ko praznujemo trideseto obletnico zmage nad silami fašistične in nacistične drhali. V drugi svetovni vojni je pad--lo 46 delavcev EMO, katerim je kolektiv postavil spominsko ploščo ob vhodu v upravno poslopje. Iz vrst delavcev EMO sta izšla narodna heroja Franc Leskošek-Luka in Peter Stante-Skala. V povojni dobi zlasti od leta 1945 do leta 1970 je bilo uvedenih v novo proizvodnjo mnogo novih izdelkov. Tovarna je začela izdelovati avtomobilske odpreske, avtomobilska kolesa, butan jeklenke, kotle za centralno kurjavo na tekoča goriva, odpreske kot proizvode za drugo kovinsko industrijo, specialne radiatorje, stroje za stročnice za potrebe tekstilne industrije, ekonom lonce, termos kuhinje, kotle za prevozne kuhinje, smetnjake, emajlirane fasadne plošče za stavbe, spojke za rudarstvo, raznovrstne pomivalne omarice, emajlne frite za emajlno industrijo, raznovrstne garniture emajlirane in druge posode z nerjavečim robom, aluminijaste in druge vrste pekače, raznovrstne peči na trda in tekoča goriva ter mnogo lepo oblikovanih drugih kvalitetnih artiklov za široko potrošnjo, ki so poznani na domačem in zunanjem tržišču. V začetku letošnjega leta je začela redno obratovati novo zgrajena tovarna kontejnerjev kot TOZD tovarna kontejnerjev. V povojni dobi so se v EMO vzgajali kadri za vso emajlno industrijo v Jugoslaviji. Delavci EMO so nudili pomoč s svojimi izkušnjami velikemu številu podjetij širom Jugoslavije, s katerimi se je razširila že v začetku povojne dobe široka kooperacija. Konec leta 1972 smo se vključili v veliko družino podjetij v Združenem podjetju »Iskra«. Po samoupravnem sporazumu, ki so ga sklenili delavci, so nastale v okviru organizacije združenega dela naslednje TOZD: — tovarna frit, — tovarna posode, — tovarna kotlov, — tovarna radiatorjev, — tovarna cdpreskov in avto-koles, — tovarna TOBI v Bistrici pri Limbušu, — tvornica kupačih kada v Kruševcu, — tovarna kontejnerjev, — orodjarna, — elektronski računski center EMO. Vse TOZD so v skladu z ustavo in zakoni registrirane in poslujejo samostojno v okviru organizacije združenega dela EMO — Celje. Trideseto obletnico zmage nad fašizmom praznujejo naši delavci v znamenju utrjevanja delavskega samoupravljanja v TOZD in v prizadevanju za dosego kratkoročnega in dolgoročnega programa. HliDINJČANI NISO ZAD0V01JNI Tam, kjer so bile nekoč njive ali travniki, na območju Spodnje Hudinje, so v zadnjih letih zrasle stolpnice in vrstne hiše. Mnogo je teh in grade se še druge. Vedno več jih je. Skoraj vse velike stanovanjske hiše so last naše tovarne. Tudi vrstne hiše pripadajo nekaterim našim delavcem. Ni malo tistih, ki so si v potu svojega obraza zgradili svoj dom v prijaznem kraju — Hudinji. Če zaideš med tamkajšnje prebivalce, ki so večjidel naši delavci in upokojenci ter okoliški kmetje, marsikaj slišiš. To veliko naselje nima krajevnega telefona (javne govorilnice), nima lekarne, nima banke, nima primernega lokala za razvedrilo, nima pošte, skratka, nima vsega tistega najnujnejšega, kar potrebuje tako naselje. Se javne razsvetljave niso deležni. Na njihovem območju gori vsaka tretja žarnica pa še ta ne zmeraj. Naš upokojenec Drago Hunski mi ni pustil do besede, ko sem hotel nekako »opravičevati« tako stanje. Tu ni nobenega opravičevanja, je dejal. Mi smo manj vredni, ker smo delavci in upokojenci. Tisti na Otoku imajo vse. . Tam so gospodje, mi tu pa nismo smo. Ne vemo zakaj je tako, vendar tako je in nič drugače. Drugi so še marsikaj podobnega ali celo ostrejšega povedali. Delavci iz naše tovarne in drugi stanovalci Hudinje radi pokažejo na neko ograjo Gradisa, ki razpada. Tam je že nekaj let in sedaj odvažajo, kar je še dobrega. Tamkaj so menda hoteli zgraditi pošto, restavracijo in še kaj. Iz tega pa ni bilo nič. Stanovalci Hudinje nimajo upanja, da bi bilo kdaj kaj iz tega, kar razpada že v začetku. Ko sem načel vprašanje, zakaj njihovi delegati ne sprožijo teh vprašanj na odgovarjajočem mestu, da bi se te stvari v okviru možnosti uredile, so mi dejali, da se delegacije premalo zato zavzemajo. Poleg tega je splošno mnenje tamkajšnjih stanovalcev, da so nekak mestni privesek in da se zanje občina zato ne briga toliko kot za ostale mestne predele. Morda pa se bo le našel kdo, ki se bo lahko pogovoril z našimi delavci in jim razložil zakaj je pri njih tako stanje in kdaj se bo to vsaj malo popravilo. Upajmo! ej 4 EXnctf!ih£Cr AKTIVNOST DELAVSKE KONTROLE O delavski kontroli nasploh smo že mnogo pisali. Mnogo je bilo teoretiziranja kaj naj ta dela, kako naj dela, ali naj ima take ali drugačne pristojnosti, kako naj ji pomagamo in podobno. Zelo malo pa smo doslej pisali o njenem konkretnem delu. 2e v začetku lahko rečemo, da je naša samoupravna delavska kontrola za celotno podjetje aktivna in prizadevna, kar pa ne moremo reči za samoupravno delavsko kontrolo po posameznih TOZD. Ta obstaja le na papirju in se nikakor ne znajde v svojem delu. Ko smo sprejeli pravilnik o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole v TOZD in OZD EMO, ki smo ga objavili tudi v našem Emajlircu, smo jasno določili, kaj je namen SDK. Zapisali smo, da je pravica in dolžnost vseh delavcev preprečiti družbeno škodljive pojave, kot so: — kršitev samoupravnih pravic delavcev, — zloraba pooblastil in pristojnosti, — kršitev predpisov družbenih dogovorov in splošnih samoupravnih aktov in sklepov samo-upravcnih organov TOZD in OZD, — kršitev poslovne morale in pojavov nelojalne konkurence, — kršitev poslovne in druge tajne TOZD in OZD, — neupravičeno prisvajanje družbenega premoženja in neupravičene bogatitve, — prilaščanje osebnih dohodkov, ki niso v skladu z rezultati dela in mimo veljavnih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — neracionalno trošenje družbenih sredstev in nesmotrno gospodarjenje z njimi, — pojavi podkupovanja, tatvine in korupcije, — pojavi nevestnega dela in poslovanja, — uporaba materiala in osnovnih sredstev v lastne namene ali korist tretjih oseb in — drugi podobni družbeno škodljivi pojavi, ki prizadenejo družbeno lastnino ali pravice delavcev, ki izhajajo iz dela. Za izvajanje nalog samoupravne delavske kontrole smo izvolili odbor samoupravne delavske kontrole OZD in odbore samoupravne delavske kontrole TOZD. Sodeč po gradivu in zapisnikih ter razgovoru s predsednikom odbora SDK OZD Emilom Zlender-jem je doslej aktiven le ta od- bor, niso pa aktivni odbori SDK v TOZD. Tem bi bilo treba dati več pomoči in jih usmerjati v njihovo delo. Odbor SDK OZD, ki je začel delovati 6. 6. 1974 je imel od takrat mnogo sej in posvetovalnih sestankov. Značilno za delovanje odbora je to, da se loti posameznih vprašanj samoiniciativno in ne le na predlog posameznikov ali posameznih skupin. Odbor prejema večkrat nepodpisana ali kot temu pravimo a-nonimna pisma. Zakaj se tisti, ki nekaj hočejo po pravici povedati, ne podpišejo? Zaželeno je, da bi bilo takih pisem čedalje manj in da bi bili pojavi nepravilnosti, ki naj jih obravnava SDK prikazani tako kot je treba, brez ovinkarjenja in natolcevanja in z jasno čitljivim podpisom. Nekdo je prijavil, da prejemajo nekateri delavci neprimerno visoke osebne dohodke. Ko je odbor SDK stvar raziskal, je ugotovil, da v prijavi ni bila navedena resnica. Odbor SDK je obravnaval v času svojega delovanja nad dvajset primerov. Bili so tu problemi servisiranja v zunanjih servisih, vprašanje ekspeditivnega reševanja in nagrajevanja inovacij, vprašanje strokovnosti glede dodelitve stanovanj iz sklada za strokovne kadre, vprašanje rekreacije članov kolektiva, obračunavanje izgubljenih ur zaradi odhoda iz podjetja med delovnim časom s prepustnicami, delitev dohodka in osebnih dohodkov, vzroki porasta poškodb pri delu, pripombe inventurne komisije, problemi družbene prehrane itd. Vsa ta in druga vprašanja je odbor obravnaval na zahtevo posameznikov, družbenopolitičnih organizacij, delovnih skupin ali pa na lastno iniciativo. Delo, ki so ga člani odbora o-pravili ni majhno in nepomembno. Odbor je dal mnogo predlogov organom upravljanja, kako naj se posamezna vprašanja rešijo ali pa svoje mnenje naj organ upravljanja o njegovih ugotovitvah razpravlja in ukrepa. Člani odbora v bodoče ne bodo zmogli tako zahtevnega in po vsebini pestrega dela brez potrebnega znanja, ki naj bi ga pridobili na dobro organiziranih seminarjih. Na take seminarje bo treba poslati vse člane odborov SDK, če hočemo, da bo naša samoupravna delavska kontrola postala sčasoma to, kar mora po ustavi in zakonih biti. Iznajditeljstvo v letu 1975 nem vprašanju, ko je obravnaval gospodarsko problematiko podjetja. Sprejel je sklepe, ki so izredno pomembni za nadaljnji razvoj inovatorstva in prepričani smo, da bo zahteval skupno z vodstvom podjetja in organi samoupravljanja, da se ti njegovi sklepi dosledno uresničijo. Sklepe poslovnega odbora objavljamo v celoti tako, kot so bili sprejeti. Poslovni odbor sprejme predloge samoupravne delavske kontrole podjetja glede problemov i-novacij in inovacijskih predlogov in sicer: Na inovacijskem področju se naj dela bolj organizirano in se s tem pospeši reševanje inovacijskih predlogov. Da se zasede delovno mesto koordinator — administrator, ki bi delal le na tem področju in bi bil z vsemi problemi seznanjen. Po TOZD naj se formirajo komisije in to dejavnost spodbujajo. Požarna V okviru preventivne dejavnosti v podjetju, opravlja gasilska dežurna služba redne tedenske preglede po vseh obratih v podjetju, ugotavlja pomanjkljivosti in Sproti rešuje tista mesta, na katerih so podani pogoji za nastanek eventualnega požara. U-krepi se vršijo na ta način, da se v pismeni obliki opozarjajo odgovorne osebe v proizvodnih obratih, na ugotovljene pomanjkljivosti, seveda tako, da se požarno nevarna mesta odstranijo. V podjetju je glede tega seveda velik problem, ker se še vedno odmetavajo mastne krpe, odpadni papir in ostale smeti na neprimerna mesta, kar je vsekakor Odgovori na predloge racionali-zatorjev se morajo dati v roku treh tednov. Racionalizacije morajo imeti pri reševanju prednost. V primeru, da je za določen predlog prekratek rok, se odstopi v reševanje' tehnološki službi v TOZD ali pa drugi ustrezni službi. Če referent za racionalizacije ne dobi od ustrezne službe v roku treh tednov ustrezno rešitev, mora dati vso stvar komisiji za racionalizacije, ta pa mora uvesti postopek za nadaljnje reševanje, ali pa uvesti disciplinski postopek. Takoj je treba oceniti koristnost predloga, predlagatelju pa izplačati nagrado v predpisanem roku. Vsak predlagatelj mora dobiti pismeni odgovor ali je šel njegov predlog v nadaljnje reševanje. preventiva Tudi v lanskem letu je bil izvršen dvakrat redni požarnovarnostni pregled matičnega podjetja in v dislociranih obratih, kakor tudi v počitniškem domu na Golteh in v Crikvenici, ki ga je opravila posebna komisija, sestavljena od naših gasilcev in poklicnih strokovnjakov. Ročni gasilni aparati so bili nameščeni na mesta, kjer se nahajajo v dogovoru s predpostavljenimi z željo, da bi našli najprimernejši prostor, sedaj se pa ponekod ugotavlja ravno obratno. Omeniti moramo še okolico obratov in dvorišča. Nekatere Foto LT EMO Tak prizor na dvorišču ni osamljen, upajmo, da bo enkrat za vselej vladal boljši red Pri nas je že tradicija, da se večje število delavcev ukvarja z iznajditeljstvom. Čeprav so bile že lansko leto postavljene smernice za razvoj iznajditeljske dejavnosti, se ta ni doslej razgibala tako kot bi bilo zaželeno. Naši iznajditelji in tudi ostali še premalo vedo o tem, da je letošnje leto 1975 leto iznajditelj-stva, ki naj bi predstavljalo prelomnico v tej dejavnosti. Udeleženci drugega jugoslovanskega posvetovanja o napredku iznajditeljstva in tehničnih inovacijah v industriji in rudarstvu so že leta 1973 razmšljali, da bi eno leto posvetili iznajditeljski dejavnosti. Tako je postalo letošnje leto 1975 »leto tehnoloških i-novacij in zaščite prava industrijske lastnine«. Če hočemo, da bomo koristili sami sebi in družbi, ne smemo in ne moremo zanemarjati inovacijske dejavnosti, temveč jo vedno bolj in bolj spodbujati in razvijati ter odpraviti vse ovire, ki nam stoje na poti. Hvale vredno je, da je naš poslovni odbor razpravljal na seji dne 15. maja tudi o tem tako važ- lahko vzrok za nastanek požara. Včasih se vskladiščijo na neprimernih mestih tudi večje količine olja, lakov, razredčila in drugih lahko vnetljivih tekočin, kar lahko privede ob manjši nepazljivosti do katastrofalnega požara. Seveda v takih primerih gasilska dežurna služba intervenira bolj avtoritativno, vendar vse z namenom, da bi preprečili večjo gospodarsko škodo. »ocvirke« smo videli že naslikane v »Emajlircu«. Obstajajo pa dve možnosti, da se to stanje izboljša. Prva je, da posameznim TOZD razdelimo tudi dvorišča in zahtevamo, da jih primerno čistijo, druga pa, da večkrat povabimo v podjetje kakšnega višjega funkcionarja ter na ta način dosežemo, da bomo vsaj nekajkrat na leto očistili okolico tovarne. Več pomoči naši mladini Naši mladinci imajo za seboj bogato tradicijo. Tisti, ki so bili po osvoboditvi mladi in polni delovnega poleta, se še spominjajo številnih delovni hakcij, s katerimi je dala naša mladina lep prispevek za razvoj podjetja. Na koordinacijski konferenci so se naši mladinci o marsičem pogovorili. Iz podanega referata dosedanjega predsednika Franja Peternela je razvidno, da so naši mladinci izvršili pretežni del nalog, ki so jih imeli v programu v preteklem letu. Sprejeli so program dela za tekoče leto, ki je po svoji vsebini še bogatejši od lanskega. V svojem poročilu o delu so mladinci med drugim povedali: Sedaj, ko gledamo v prihodnost, in ocenjujemo svoje delo, se moramo spomniti svojih obvez, se pravi tistih nalog, ki nas stalno spremljajo. To so področja kadrovanja in izobraževanja, saj je poglavitni cilj in naloga mladih, da se izobražujejo, s svojim znanjem koristijo sovrstnikom in celotni skupnosti. Pri tem mislimo na na-tev članstvalsvot rdgov rdgov m šo notranjo dejavnost in izpopolnitev članstva v znanju, ki ga zahteva današnje življenje. Prav v tem obdobju smo več pozornosti posvetili idejni izobrazbi mladih. Člani predsedstva so se udeležili raznih izobraževalnih seminarjev. V preteklem letu se je med mladimi močno povečal interes za delo v mladinskih delovnih akcijah. Ta trditev se je najbolj izkazala v akciji Kozjansko 74. Potrebno pa je že sedaj misliti na delovno akcijo Kozjansko 75, da s svojim delom in pomočjo čim-prej odstranimo posledice potresa, ki je to področje prizadelo. Ko gledamo strukturo v samoupravnih organih in forumih političnih organizacij, zasledimo, da je prisotnost mladih zelo zadovoljiva. V svoje delo moramo še naprej vključevati aktivno svoj lastni program organiziranosti. Po 9. kongresu ZSMS in 9. kongresu ZSMJ so nastale nove oblike organiziranosti Zveze socialistične mladine. V novi obliki organiziranosti Zveze socialistične obstaja organizirani del mladine, ki sprejema statut ZSMS in neorganizirani del mladine, ki se vključuje v aktive mladih delavcev pri osnovnih organizacijah sindikata. Seveda pa mora ZSM delati tako, da bo s svojim delom pritegnila še ostalo mladino, da se vključi v naše vrste in da bo vsak mladniec našel v naši organizaciji svoj interes, in ga uveljavljal. Na konferenci so mladinci sprejeli poslovnik o delovanju in organiziranosti mladine, akcijski program za tekoče leto in se v razgibani razpravi o marsičem pogovorili. V svojem programu se mladinci zavzemajo za razvijanje samoupravljanja v skladu z ustavo, organizacijo raznih seminarjev dn drugih oblik idejno-političnega izobraževanja, pridobiti mlade in aktivne delavce za članstvo v ZK, delati v tesni povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami, doseči boljšo dejavnost na kulturnem in športnem področju, organizirati razne oblike delovnhi akcij in podobno. Mladina si je kot vedno zadala dober program dela. Če bo hotela uspešno opraviti svoj program, ji moramo starejši pomagati z nasveti in usmerjati njeno delo. Višje pokojnine Upokojeni sodelavci so že dalj časa pričakovali, da bo kaj primaknjeno k njihovim pokojninam, v času ko cene tako divje rastejo. Pokojnine so bile od 1. januarja letošnjega leta že povečane za 15 °/o ter 40 din dodatka. To povečanje je nastalo zaradi znatno višjih življenjskih stroškov v lanskem letu. Na osnovi družbenega dogovora o uskladitvi pokojnin je skupščina pokojninsko invalidskega zavarovanja sklenila, da bo sedanja akontacija zaokrožena na valorizacijo. Januarski zneski pokojnin se bodo povečali za 5 °/o in bodo izplačani za nazaj v mesecu maju. Meseca junija pa bodo prejeli naši upokojeni sodelavci enkratni znesek za rekreacijo v višini 340 din. Pri uskladitvi pokojnin so upoštevali tudi valorizirane postavke pri pogojih za dodelitev varstvenega dodatka tako, da se število uživalcev tudi letos ne bo skrčilo. Najnižji mejni znesek pokojnin znaša v letošnjem letu 1.358 din in to ob izpolnjenih pogojih za polno pokojnino. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiir. Dopisujte v svoje glasilo imiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiM: Foto LT EMO Za sedaj ne bomo objavili kje so bile te porcije. Drugič ne bo več tako, če se bo to ponovilo Zapackane porcije O naši družbeni prehrani smo že mnogo pisali. Menda se pripravlja nov objekt, v katerem bo kuhinja in jedilnica ter vse ostalo, kar si pač že leta in leta želimo. Mnogokrat kritiziramo tako ali drugačno jed, ki nam ni po volji in se jezimo na tiste, ki jo pripravljajo in na tiste, ki so odgovorni za družbeno prehrano. Razumljivo je, da v takih pogojih kot so sedaj, zlasti kar se tiče higiene, ne moremo biti zadovoljni. Z našim malomarnim ravnanjem pa marsikdaj že tako slabe higienske pogoje še poslabšamo. Če greš po naših obratih in o-pazuješ okolje, lahko opaziš porcije za tople obroke po raznih kotih. Te porcije stoje tamkaj včasih tudi po več dni. Ostanki hrane v njih gnijejo. Porcije smrdijo in jih je težko oprati. Naš fotoreporter je posnel to sliko, ki jo objavljamo, v eni izmed naših delavnic. Za sedaj ne bomo povedali kje. Porcije so bile zasmrajene, ker so ležale v nekem kotu zanemarjene kdo ve koliko časa. Bile so v notranjosti plesnive in zaradi usmrajen osti neuporabne. Vedno radi poudarjamo, da smo Slovenci kulturen narod. Tako naj bi tudi bilo. Toda, kaj moremo, če so pa med nami še take »packe«. Nič drugega kot to, da jih poiščemo in jim povemo, da tako ne gre. To bomo v bodoče tudi storili. Jasno bomo napisali pod sliko, kje smo našli te porcije in kdo je za to odgovoren. Menimo, da se strinja z nami vsak, ki mu je zdravje in higiena del kulture, po kateri se spoznava posameznik ali skupina ljudi. Obisk bolnih sodelavcev Pri naši sindikalni organizaciji je postala tradicija, da za 1. maj organizira obiske obolelih članov na domu ali v zdravstvenih zavodih. Te obiske organizira posebna komisija za socialna vprašanja, ki pripravi program in določi tovariše, ki bodo obiskali posamezne sodelavce. Letos je komisija obiskala 36 obolelih tovarišev. Vsi so bili o-biska in darila zelo veseli. Komisija je morala prepotovati obsežen teren. Bili so v Topolšici, Grobelnem, Štorah, Rimskih To- Člani komisije na obisku plicah in povsod tam, kjer sp se nahajali naši bolni tovariši. Večina izmed njih živi v izredno skromnih življenjskih razmerah, poleg tega pa jih pesti bolezen. Obiska so bili vsi veseli in iznenadeni. Vsak si je želel, da bi se čimprej vrnil na delo. Večina obolelih je dolgoletnih delavcev. Žena je več kot moških. Komisija je imela pri obiskih velike težave pri iskanju tistih, ki so svoje bivališče spremenili, niso pa javili novega naslova. Zaradi tega so člani komisije prosili, naj opozorimo vse delavce, naj javijo spremembo naslova sindikalni organizaciji, če se preselijo. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem kontrolnega oddelka TOZD TOBI v Bistrici pri Limbušu za izredno tovariško pozornost in prelepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Želim jim mnogo uspeha pri delu, da bi bili srečni in zadovoljni. Žibret Filip 6---------------------------- Temeljito obveščanje delegatov DELOVNI POGOJI IN VARSTVO PRI DELU Dne 8. maja 1975 je izšla prva številka novega glasila občinske skupščine Celje. To glasilo ima naslov »Poročevalec delegatov« in vsebuje poleg uvodnika, ki ga je napisal tajnik občinske skupščine Celje Boris Rosina celotno gradivo za 10. sejo zbora združenega dela, 9. sejo zbora krajevnih skupnosti in 9. sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Celje. Vsi delegati zborov občinske skupščine se bodo lahko temeljito in pravočasno seznanili na ta način z vsemi vprašanji, ki bodo o-obravnavani na posameznih zborih. Delegacije bodo lahko proučile posamezna vprašanja, ki jih vsebujejo dnevni redi in zavzele svoje stališče. Poleg tega objavlja glasilo zaključke 9. seje zbora združenega dela občinske skupščine, ki se nanašajo na gospodarstvo občine v letu 1975, na delovne pogoje in varstvo pri delu ter inovacije in izume. Ti zaključki so izredno pomembni, zato jih v celoti objavljamo, tako da bo z njimi seznanjen vsak član našega kolektiva. V torek, 29. aprila, so se na deveti seji zbrali delegati zbora združenega dela celjske občinske skupščine. Na dnevnem redu so bila tri pomembna vprašanja gospodarskega značaja, na videz sicer različna, po vsebini in medsebojni odvisnosti pa enakovredna. Tako je beseda tekla o oceni gospodarskih gibanj v občini v 1974. letu, zatem o problematiki delovnih pogojev in varstvu pri delu v delovnih organizacijah in nazadnje še o stanju inovacij in izumov v organizacijah združenega dela v občini Celje. Po uvodnih poročilih in razpravi je zbor združenega dela sprejel vrsto zaključkov, ki ne pomenijo konec razprave o teh vprašanjih, marveč nadaljevanje prizadevanj na teh pomembnih gospodarskih področjih: GOSPODARSTVO V 1975. LETU Na osnovi analize o rezultatih gospodarjenja v občini Celje za preteklo leto in nekaterih podatkov za prve mesece tekočega leta, je zbor združenega dela občinske skupščine Celje na svoji 9. seji dne 29. aprila 1975 sprejel naslednje zaključke : 1. Leto 1975 bo terjalo izredne napore vseh delavcev v združenem delu v občini Celje, da uresničimo cilje in naloge, sprejete z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju zlasti še zato, ker so se tržne razmere v svetu in doma močno zaostrile. Skrb za učinkovito in varčno gospodarjenje mora postati osnovno vodilo pri vsakdanjih poslovnih, stroškovnih, investicijskih in drugih sa-moupravnh odločitvah. Samoupravni organi in vodstveni delavci morajo kar najbolj izpopolniti sisteme nagrajevanja, da bodo ustrezali načelu delitve po delovnem prispevku in tako samoupravno motivirati delavce k višji storilnosti. Spoštovati je potrebno dogovorjeno stopnjo zaposlovanja in hitreje osvajati višjo tehnološko raven proizvodnje in storitev. 2. Vse delegacije morajo prek samoupravnih organov in z najširšo vključitvijo delavcev zagotoviti v organizacijah združenega dela ustvarjalen pristop in učinkovito dejavnost za izvedbo celovite akcije vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru SZDL, s ciljem učinkovitega poslovanja, doslednega varčevanja, produktivnejšega dela in delovnega reda. V tej zvezi podpiramo ustanovitev komisij za dobro gospodarjenje v vseh TOZD in delovnih organizacijah. V okviru celovite aktivnosti za dobro samoupravno gospodarjenje je treba posvetiti posebno skrb stroškom v OZD. Zmanjšanje stroškov (materialnih in režijskih), za 1 % pomeni v celjskem gospodarstvu efekt okoli 118 milijonov dinarjev letno, ali 13 odstotkov letnega sklada neto o-sebnih dohodkov.. Zbor združenega dela predlaga TOZD, da po preudarku delovnih ljudi del privarčevanih sredstev nameni za stimulacijo v obliki OD. 3. Pregledati je potrebno dosedanjo usmerjenost izvoza in obseg uvoza ter storiti vse potrebno, da se zaostajanje izvoza v prvih mesecih tekočega leta prepreči. Naloge na področju družbenoekonomskega razvoja bo mogoče doseči le z zagotovitvijo planiranega izvoza, ki je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarske rasti. Velik del delovnih organizacij že v letu 1974 ni izpolnil planskih obveznosti pri izvozu. Zato je tembolj potrebno, da delavci in samoupravni organi angažirajo vodstva, da zamujeno nadoknadijo. 4. Likvidnost se slabša zaradi vse večjih terjatev in prevelikih zalog. S prehodom na plačano realizacijo se bo stanje še poslabšalo. Organizacije združenega dela, izvršni svet občinske skupščine in banke morajo tekoče spremljati likvidnostno situacijo ter pravočasno in učinkovito ukrepati. Izvršni svet mora konkretno spremljati gibanja o skupni porabi in zagotoviti uresničitev dogovora, da obveznosti organizacij združenega dela ne bodo presegle dogovorjenih okvirov. 5. V občini je treba stopnjevati prizadevanja Vseh družbenopolitičnih dejavnikov, posebno pa še izvršni svet občinske skupščine, za nenehno konkretno pomoč pa tudi organiziran družbeni nadzor za učinkovitejše gospodarjenje v sleherni organizaciji združenega dela, tako v gospodarstvu, kakor družbenih dejavnostih. Posebna pozornost naj velja razvoju kovinsko predelovalne industrije, ki v strukturi celjskega gospodarstva po rezultatih zaostaja in zaradi svojega obsega odločilno vpliva na celotne uspehe. 6. Vse delegacije morajo redno spremljati uresničevanje teh zaključkov v svojih organizacijah združenega dela ter o ugotovitvah obveščati vse delavce. Izvršni svet občinske skupščine Celje mora v mesecu maju podrobno obravnavati uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1975. Občinska skupščina bo realizacijo teh zaključkov preverila oktobra letos. Zbor združenega dela občinske skupščine Celje je na 9. seji, dne 29. aprila 1975 po obravnavi problematike delovnih pogojev in varstva pri delu v delovnih organizacijah sprejel naslednje sklepe : 1. Temeljne organizacije združenega dela morajo, v kolikor tega še hišo storile takoj uskladiti svoje samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu z republiškim zakonom ter v zakonskem roku (25. maja 1975) speljati postopek in sprejeti ustrezne splošne akte o varstvu pri delu. Ob tem morajo posvetiti posebno pozornost analizi delovnih mest z vidika splošnih delovnih pogojev ter sprejeti ustrezne u-krepe za sanacijo delovnih pogojev na tistih delovnih mestih, kjer so delovne nesreče najbolj pogoste. 2. Temeljne organizacije združenega dela, zlasti pa družbenopolitične organizacije morajo poskrbeti, da bodo člani komisije samoupravne delavske kontrole usposobljeni za aktivnejše izvajanje nadzorstva nad izpolnjevanjem vseh predpisov s področja medsebojnih razmerij. 3. Organizacije združenega dela morajo kadrovsko in socialno izpopolnjevati službe varstva pri delu ter druge ustrezne strokovne službe in jim nuditi vsestransko podporo in pomoč. 4. Pristojne službe in organi morajo pri projektiranju, izvajanju in uporabi novih delovnih prostorov in delovnih sredstev Zbor združenega dela občinske skupščine Celje je na 9. seji dne 29. aprila 1975 sprejel po obravnavi »Ocene stanja inovacij in izumov v organizacijah združenega dela občine Celje« naslednje sklepe: 1. Inovacijsko dejavnost in izumiteljstvo je potrebno obravnavati kot del znanstveno raziskovalnega dela. 2. Občinska raziskovalna skupnost naj vprašanju izumiteljstva in inovatorstva v letu 1975 posveti posebno pozornost ter spodbudi TOZD v urejanju vseh vprašanj, ki zavirajo uspešnost ino-vatorske in izumiteljske dejavnosti. 3. Vse TOZD naj ocenijo stanje in izdelajo konkretne akcijske programe za pospešitev in razvoj inovacijske in izumiteljske dejavnosti. 4. Potrebna je opredelitev, kdaj inovacijska in izumiteljska dejavnost spada v delovne obveznosti na delovnem mestu in kdaj ne, ter urediti način nagrajevanja delavcev v tej zvezi. 5. Pomembno vlogo pri organiziranju in pospeševanju inovacijske in izumiteljske dejavnosti bi moralo odigrati tudi društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, zato je potrebno, da bi društvo usklajevalo vse, ki so že aktivni inovatorji, pa tudi tiste, ki bi to želeli ali mogli postati. Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetiti višje in visoko usposobljenemu kadru v TOZD. programirati istočasno z delovnimi postopki tudi varstvene normative in ukrepe. Organizacije, ki imajo večje zaloge surovin in drugega materiala, naj predvidijo potrebne skladiščne kapacitete. Temu vprašanju morajo posvetiti posebno pozornost tudi pristojni občinski upravni organi, ki izdajajo gradbena dovoljenja ali druga dovoljenja oziroma opravljajo inšpekcijske preglede. 5. Obrtni podjetji KLJUČAVNIČAR in VULKANIZACIJA morata pričeti oziroma pospešiti postopek za dodelitev nove lokacije in izgradnjo novih delovnih prostorov, pri čemer naj jima nudi tudi družbenopolitična skupnost. 6. Pristojne službe v organizacijah združenega dela morajo pripraviti vsaj enkrat letno kompletno analizo delovnih nesreč, posebno še analizo vzrokov in posledic in predlagati ustrezne u-krepe ter s tem gradivom seznaniti vse člane svoje delovne skupnosti. 7. TOZD naj posvetijo večjo pozornost uvajanju novo zaposlenih delavcev ter njihovemu trajnemu strokovnemu in varstvenemu u-sposabljanju. Posebno pozornost morajo TOZD posvetiti zagotavljanju življenjskih pogojev svojih delavcev tako na delovnih mestih kot izven njega (prehrana, rekreacija, stanovanjski pogoji, kultura itd.). Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Celje Jože Turnšek 1. r. 6. Glede na pomemben ekonomski pa tudi družbeni aspekt te dejavnosti, predlagamo, da se v oblikovanje boljših pogojev dela in stimulacije vključijo tudi družbenopolitične organizacije, tako na nivoju občin kot v TOZD. Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Celje Jože Turnšek 1. r. Naš fotoreporter Konrad Končan je na fotografski razstavi »Iskre« v Kranju, na kateri je razstavljalo veliko število fotografov amaterjev, prejel drugo nagrado »Srebrno plaketo«. To je veliko priznanje članu naše LT. Čestitamo! INOVACIJE IN IZUMI ŠPORT IN REKREACIJA Tekmovanje v malem nogometu Končalo se je prvenstvo v malem nogometu, v katerem je sodelovalo 15 ekip, ki so se pomerile v treh skupinah. Igralo se je na igriščih na Skalni kleti in administrativni šoli. Rezultati tekmovanja po skupinah: EKIPA 1 2 3 4 5 GOL ■PA7.T.T Vi TOČ. 0. MESTO 1 ODPRESKI P 2:4 0:3 0:3 7:1 9:11 2 III. 2 RADIATOR I. 4:2 1:2 4:2 3ri 12: 8 6 II. _2_ UPRAVA 3:0 2:1 4:1 3:< 12: 2 8 i. 4 VZDRŽEVANJE I 3:0 2:4 1:4 % 0:5 6:13 2 V. 5 KOTLI II 1:7 2:3 0:3 5:C 8:13 2 IV«, SKUPINA A EKIPA 1 2 3 4 5 GOL RAZ TOČ 0. MESTO 1 SUROVINSKI I % 0:3 4:2 14: ) 1: 3 19:5 6 II. 2 KONTEJNER I 3:0 2:0 1:1 4:2 10:5 7 I. 3 IMAJLIRNICA 2:4 0:2 6:1 1:1 9 :8 3 III. 4 RADIATOR II 094 1:1 1:6 % 0:3 2 :24 1 V. 5 ORODJARNA II 0:1 2:4 1:1 3:0 1 6 :6 3 IV. SKUPINA B EKIPA 1 2 3 4 5 GOL RAZ .TOČ . 0. MESTO 1 ORODJARNA I V/, 2:C 1:0 2: C 6:< ) 11:0 8 I. 2 VZDRŽEVANJE I 0:2 % 0:2 1:5 l:i > 2:9 0 V. 3 KOTLI I 0:1 2:C V/, 2:1 4: . 8:3 6 II. 4 SUROVINSKI II 0:2 3:1 1:2 7: > 11:5 4 III. 5 KONTEJNER II 0:6 2:1 I:* 0:', i 3:18 2 IV. Naši smučarji so se pomerili v veleslalomu na Golteh. Čeprav je od tekmovanja preteklo že nekaj časa, vseeno objavljamo na željo komisije za šport in rekreacijo nekaj rezultatov tega tekmovanja. Za tekmovanje se je prijavilo 95 članov kolektiva, startalo je 66 članov, progo je prevozilo 51 tekmovalcev. Vrstni red za članice je naslednji: 1. Grum Romana, ERC 35,0; 2. Cigler Roža, skup. službe 39,7; 3. Berginc Jožica, FRITE 45,6; 4. Kveder Milena, ERC 49,8. Starejši člani so se uvrstili takole: 1. Tratnik Zoran, emocontainer 30,8; 2. Kokalj Marjan, sk. službe 31,9; 3. Veber Marjan, odpreski 33,04. Krajnc Božo, vzdrževanje 33,2; 5.—6. Lebič Maks, sk. službe 33,3; Rojc Vlado, orodjarna 33,3; 7. Gorjup Vlado, radiatorji 35,0; 8. Oplotnik Ervin, kotli 37,1; 9. Štajhar Jože, skupne službe 38,4; 10. Jančigaj Miro, skupne službe 44,0; 11. Maček Franc, vzdrževanje 47,0; Šrot Ivan, vzdrževanje 50;0 13. Mežna-rič Alfred, vzdrževanje 2.54,0. Uvrstitev mlajših članov je naslednja: 1. Belina Ivan, emocontainer 30*1; 2. Ločnikar Tine, kotli 31,1: 3. Zimšek Franc, orodjarna 31,2; 4. Belina Danijel, orodjarna 31,4; 5. Kovačiči Gusti, vzdrževanje 31,7; 6. Cigler Stanko, skupne službe 32,0; 7. Gregorčič Emil, vzdrževanje 33,4; 8. Gorjup Mirko, emajlir-nica 33,7; 9. Kovačič Herman, radiatorji 34,0; 10. Dolžan Darko, Frite 34,0; 10,—13. Avdič Srečko, ERC 34,1; Jošt Bernard, surovinski 34,1; Notranje prvenstvo v smnčanjn Polajžer Jože, skupne službe 34,1; 14. Knez Mirko, surovinski 34,7; 15. Majcen Mirko, vzdrževanje 36,1; Kunej Drago, emocontainer 36,6; 17. Kramer Maks, orodjarna 36,7; 18.—19. Plauštajner Stane, ERC 37,0; Brglez Slavko, vzdrževanje 37,0; 20. Cater Milan, emocontainer 38,4; 21. Mirnik Bogdan, orodjarna 39.0; 22. Arlič Ignac, orodjarna 39,6; 23.—23. Božič Zoran, sk. službe 40,0, Planko Oto, radiatorji 40,0: 25. Kranjc Darko, radiatorji .41,8; 26. Vodeb Marjan, emajlimica 44,2; 27. Plevnik Srečko, skupne službe 44,7; 28. Petelin Niko, radiatorji 45,4; 29. Kavalar Srečko, emocontainer 46,0; 30. Perkovič Drago, radiatorji 1.02,6; 31. Brkovič Silvo, emajlirnica 1.12,2; 32. Mesarič Slavko emocontainer 1.20,6; 33. Kršlin Jože, surovinski 1.33,2. Ekipni vrstni red tekmovanja v smučanju je naslednji: 1. Skupne službe I, 131,3 sek. 17 točk; 2. Orodjarna I, 132,6 sek. 16 točk; 3. Vzdrževanje I, 134,4 sek. 15 točk; 4. Emocontainer I, 135,9 sek. 14 točk; 5. Radiatorski I, 150,8 sek. 13 točk; 6. ERC, 155,9 sek. 12 točk; 7. Skupne službe II 162,1 sek. 11 točk; 8. Vzdrževanje II, 308,0 sek. 10 točk; 9. Emajlirnica 150,1 sek. 3 tekm. 9 točk; 10. Surovinski, 162.0 sek. 3 tekm. 8 točk; 11. Kotli, 68,2 sek. 2 tekm. 7 točk; 12. Orodjarna II, 78,6 sek. 6 točk; 13. Frite, 79,6 sek. 5 točk; 14. Radiatorski II, 108.0 sek. 4 točke; 15. Emocontainer II, 126,6 sek. 3 točke; 16. Odpreski, 33,0 sek. 1 točka; 17. Skupne službe I, 44,7 sek. 1 točka. SKUPINA C RAZPISUJE štipendije za šolanje na poklicnih šolah za izučitev nasled- njih poklicev: štipendij orodjar 5 rezkalec 6 strugar 6 brusilec 3 stavbeni ključavničar 5 strojni ključavničar 5 obratni elektrikar 5 kovač 1 kalilec 1 Poklici: orodjar, rezkalec, strugar, brusilec, stavbeni in strojni ključavničar ter kovač se šolajo v poklicni šoli Štore; obratni elektrikar v Elektrogospodarskem šolskem centru Maribor, kalilec pa v Poklicni šoli Kavne na Koroškem. Prošnja mora biti izpolnjena na uradnem obrazcu DZS 1,65, k isti je potrebno predložiti originalno spričevalo o dokončani osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za izučitev enega od navedenih poklicev. Kandidati naj naslovijo prošnje na Izobraževalno dejavnost — EMO Celje najpozneje do 30. 6. 1975. Mladinski pevski festival v Celju Od 29. maja do 2. junija bo v Celju velika kulturna prireditev — Mladinski pevski festival. To je že tradicionalna kulturna manifestacija v našem mestu. Festivala se bodo udeležili številni mladinski pevski zbori. Festival bo obsegal naslednje prireditve: 29. 5. ob 19.30 SLAVNOSTNI KONCERT, ki ga bodo izvedli: otroški zbor glasbene šole, mladinski zbor III. osn. šole, dekliški zbor PŠC in Mešani mladinski zbor gimnazije. 30. 5. ob 10., 16. in 19. uri ZVEZNO TEKMOVANJE, na katerem bodo sodelovali: mladinski zbori iz Celja, Dobrova, Ljubljane (dva), Maribora, Sežane, Slovenske Bistrice, Zagorja ob Savi, Zagreba, Bečeja, Niša, Kotora in Skopja (trije), dekliški zbori iz Celja, Maribora, Velenja in Niša; mešani mladinski zbori iz Celja, Celovca, Kopra, Zagreba, Derven-te, Zrenjanina, Niša in Kavadar-cev. 31. 5. ob 16. in 19. uri MEDNARODNO TEKMOVANJE mladinskih zborov iz Bolgarije (Bodra Smena), Madžarske, CSSR, Holandije in Avstrije. Pričakujemo še prijave iz Belgije, Francije, Anglije, Italije, Poljske, DDR in SSSR. Na tem tekmovanju bodo sodelovali tudi vsaj štirje jugoslovanski zbori, ki bodo 30. 5. osvojili zlato plaketo. 1. 6. ob 10. uri MNOŽIČNI KONCERT mladinskih zborov na Muzejskem trgu v proslavo 30-letnice osvoboditve. Sodelovalo bo 1000 pevcev iz Celja in okolice. Ob 11.30 MEDNARODNO SREČANJE pojoče mladine v parku. Ob 16. uri KONCERT v kinu Union — BODRA SMENA, KONCERT v Narodnem domu — inozemska zbora. Ob 19. uri ZAKLJUČNI KONCERT in razdelitev diplom, nagrad in plaket. V času festivala bo tudi razstava glasbene literature in posvetovanje glasbenih pedagogov. Novi člani ZK so na slovesnem sprejemu v članstvo, prejeli poleg članske knjižice tudi malo darilo — knjigo. Danilo Kralj, jim je pred izročitvijo čestital ob njihovem sprejemu in v kratkem nagovoru osvetlili delo komunista. Ob nastopu mladincev s kulturnim programom je bil sprejem v članstvo ZK res prijetno doživetje. Člani prosvetnega društva EDINOST iz Pliberka na Koroškem, ki so bili gostje naše sindikalne podružnice, so si z zanimanjem ogledali tovarno in se pogovarjali z našimi delavci. Predsednik sindikata Jože Oštir prejema darilo DARILO Ko so nas obiskali naši koroški rojaki iz Pliberka, ni manjkalo z njimi prisrčnih prizorov. Poleg prisrčnih besed ob srečanju z našimi delavci, so se naši koroški rojaki zanimali tudi za naše kulturno življenje. Marsikaj smo jim povedali in tudi oni nam. Naši stiki z njimi in naša pomoč v boju za njihove pravice ne sme prenehati. Oni so del našega narodnega telesa, čeprav ločeni s krivično mejo. Darilo, ki ga je prejel od njih naš kolektiv naj nas spominja vedno nanje in na njihov boj za narodnostni obstanek. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta FRANCA GOBCA se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov za veliko razumevanje v dneh žalosti ter za darovani venec. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija Rajh Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje. RAZGLEDNICE MESECA KRIŽANKA Naša organizacija ZK je pred praznikom dela sprejela v članstvo več mladih komunistov. Na slovesnosti so nastopili mladinci in mladinke Zavoda »Ivanke Uranjekove« iz Celja z izredno pestrim programom. Na sliki je glasbena skupina ki je žela velik aplavz, telovadna skupina je uganjala prave vragolije, dramatična skupina pa je izvedla zelo posrečeno igrico. Vsi navzoči so bili prijetno iznenadeni nad znanjem teh naših mladih in prizadevnih mladincev in mladink. Sestava IJ MESTO V Z RM fnoli,sMar¡¿ SOPREBI- VAuci STARA MAMA ¡TALIJ. DENARIJA ENOTA ÎEVEC kR.FEZ.1 IGNAC. VODJA POGLAVAR GLAVNI ŠTEVNIM, MAJHNA NAPRAVA TLA KDOR. ukvarja S TEMATIKO OKRAJŠAVA ZA ALUMINIJ SMEŠUICA IZDELOVAL. LEČ PREVARA TRIK SOS. CRR I EG. SVETI TTIČ E6IPÓ. ~b06 AM/h. POLOTOK 1. IN. B. OZKA LES. TAUCA FINSKI TEKAČ IGRALEC V NOGOM. EKIPI .SOSEDNJI ČRKI IBSENOVA SRAMA DRŽAVA V ZDA OČAR&HJE JADR. OTOK VOJAŠKA Stopnja silicij GL. MESTO ARMENSKE REPUBLIK a. MESTO MADAGASKARJA SOS ČRKI INDIJSKA JUNAKINJA VRAMAJANI ZVIŠANI c DRŽAVA NA 6L. VZHODU GORSKI REŠEVALNI COLU