kako zatirati glivico trtne strupene rose. (Peronoipora) Uže nekoliko let napada trtne liste glivica strupene rose (Peronospora) ter prizadeva zlasti o vlažno toplem vremenu od junija do septembra meseca na trtah in na grozdju prav veliko škode. Najprej spoznavamo to glivico na spodnji plati listov v malih, belih, mokasti rosi podobnih pegah (madežih), ki se, ee so razmere glivični rašči ugodne, neizmerno naglo množe, prodirajo na površino listov s početka kot belkaste pege, ki potem porujave ter prouzročujejo pogostoma, da se uže v nekaterih dneh skrčijo in da odpadejo listi. Če odpade listje, peša trta, ne more dalje rasti, pa tudi grozdje se ne more razvijati, ne more zoreti, tako da izgubimo včasih lep del pridelka, pa tudi lahko vso trgatev in da občutimo škodo še v naslednjem letu, ker je premalo lesu in torej ne more biti mnogo zaroda. Ako ogledujemo bele pege na spodnji listni plati s pri¬ mernim povekšalom, zapazimo neštevilne majhne, belkaste glivice, ki se o prav toplem in vlažnem vremenu tako naglo množč, da je v malo dneh lahko cel vinograd napaden. S prva skoro ni spoznati te glivice (Peronospora viticola) površni plati lista, pozneje se prikazujejo rujave pege ; ona je vkoreničena v listni tkanini kot zajedalka ter zapušča v usahnjenem listu nekako seme — trose — kateri ohranijo, živnost čez zimo, kale pomladi, po letu pa, če so razmere rašči ugodne, se lotijo zopet svojega pokončevalnega dela. Ker pa nimamo nobenega pomočka, s katerim bi ozdrav¬ ljali napadene liste, ali bi popolnoma pokončevali vse pero nosporine glivice ter zabranjevali, da se ne morejo razširjati po vinogradih, moramo omejiti svojo skrb in svoje delo samo na to, da poškropimo trtno listje, predno nastopi glivica, s tako tekočino, katera jo zadržuje v rašči in kolikor možno zabranjuje njene gromadne, pogubonosne napade. To dosežemo z najizdatnišim uspehom, če poškropimo liste z 1-odstotno bakreno-apneno raztoplino, ki se napravlja za vsak hektoliter tako-le : Vlijmo v kad (čebrič) 100 litrov čiste vode, raztolcimo 1 kilo modre bakrene galice v kolikor možno male kose ter obesimo jo v vrečici (žakljiču) tako, da segne pod vodo, kjer se v nekoliko urah raztopi. Če prilijemo nekoliko vroče vode, raztopi se galica bržč. Zdaj vzemimo 1 kilo ugašenega apna, prilijmo vode ter napravimo apneni belež. Precejeni belež vlivajmo, s palico mešaje, v poprej napravljeno bakreno raz¬ toplino, da dobimo svitlo plavkasto, vedro tekočino, katera ne maši brizgalnic. To bakreno-apneno zmes napravimo tudi lahko nekoliko dni, predno jo rabimo, v koncentrovani raztoplini s polovico mamo vode v vinogradu in je tem lahko dolijemo, kolikor .reba. Za škropljenje vinogradov s to bakreno apneno raztoplino ■abimo posebne škropilnice za Peronosporo. Ubožniši kmetovalci lobivajo te škropilnice, pa tudi modro galico deloma brez¬ plačno. deloma po olajšanih ali po fabriških cenah in to s pomočjo deželnih zastopov, kmetijskih družeb, društev, vino- rejskih šol ali potovalnih učiteljev. A oglasiti se je za to pravočasno, marca in aprila meseca, da je od maja vse pri- I skr bij eno. V trgovini stane dobra škropilnica za Peronosporo, kakor Avstrija-škropilnica, ali škropilnice po Schmidovem in Ver- morelovem sisteinu naj manj e 20 gld. Prvič je škropiti malo pred cvetjem s približno 6—800 litri bakreno-apnene raztopline na vsaki hektar, kakor kaže stanje, starost in način vzgoje dotičnih trt. , Drugič je škropili, kakor hitro je ode velo grozdje, posebno po zgornjih trtnih delih, ki so dorasli po prvem škropljenji. , Če je Peronospora hudo nastopila in je poletno vreme j||;i zno