ŠT. 20 Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 23. NOVEMBRA 1995 Še o 9. seji občinskega sveta Cene komunalnih storitev pod lupo svetnikov Del razprave z 9. seje občinskega sveta, ki je bila 8. novembra, smo objavili že v prejšnji številki. Nanašala se je na dvoje vprašanj, ki jima je občinski svet posvetil največ časa in pozornosti; na soglasje k lokacijski dokumentaciji za gradnjo odseka avtoceste od Vranskega do Blagovice in na nameravano prodajo poslopja bivše šole v Špitaliču. Ko je občinski svet na julijski seji sprejemal odlok o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja, ki v bistvu pomenijo »dodatek« k cenam komunalnih storitev, je tudi sklenil, da mu pristojne službe posredujejo podatke o reviziji cen komunalnih storitev. Občinski oddelek za okolje in prostor je izvajalcem predlagal, da občinski upravi predložijo podatke o pregledanih cenah s strani revizijske institucije. Vendar je, kot kaže, to kar draga zadeva, izvajalci komunalnih storitev pa pravijo, da za te namene nimajo denarja. S Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik pa so še sporočili, da bo poslovanje javnih podjetij kmalu zapadlo pod nadzor Računskega sodišča in da naj bi počakali na to kontrolo. Publicus, podjetje, ki odvaža odpadke, pa dodaja, naj občinski svet pregleda njihovo bilanco poslovanja za leto 1994 in da je zadosten dokaz za upravičenost njihovih cen, primerjalna tabela, ki so jo predložili ob obravnavi že omenjenega odloka. Svetniki so dobili tudi zapisnik o inšpekcijskem pregledu cen komunalnih storitev v Komunalnem podjetju Kamnik, ki ga je opravil inšpektor Tržnega inšpektorata RS Stane Zarnik avgusta letos. V njem med drugim piše, da so cene vodarine, odvajanja odplak in čiščenja odplak na ČN Ko- menda v skladu z ustrezno republiško uredbo. Svetniki so v glavnem podprli misel, naj ne bi financirali dra-gin revizij. Zato so na predlog Demitrija Perčiča (LDS) razveljavili julijski sklep o reviziji cen komunalnih storitev. Na pobudo Marjete Humar (SKD) pa so še sklenili, naj občinske službe do zadnje letošnje seje občinskega sveta pripravijo analizo strukture cen vseh izvajalcev komunalnih dejavnosti. Ob obravnavi te analize pa naj bi bili prisotni tudi predstavniki vseh komunalnih služb oz. podjetij. Med konkretnimi vprašanji naj omenimo še vprašanje Marjete Humar, ali povišanje cen najemnin za grobove zaradi gradnje mrliških vežic še velja. Andrej Skodlar, direktor Komunalnega podjetja ' svetnik, ji je odgovoril v ta namen najeto Fi.. vrača prek višje cene najem*, grobov. Mirana Šušterja (SKD je zanimalo, kdo dobi denar od najemnine grobov, ker gre za denacionalizirano zemljišče, na katerem je pokopališče Žale. Po Skodlarjevem odgovoru so Žale vrnjene v last Cerkvi, čeprav naj bi se po zakonu javne površine ne vračale v naravi. To vprašanje razmerja med lastniki in uporabniki bo seveda potrebno še urediti. Nekateri svetniki, med njimi tudi Igor Pod-brežnik (SDSS), so se zavzeli za to, da bi bilo potrebno ugotoviti, kako Publicus uresničuje sklep sveta o tedenskem odvozu odpadkov z območja Tuhinjske doline. Z nakupom petih enosobnih socialnih stanovanj na Klavčičevi ulici so se svetniki sicer strinjali, zanje bo občina odštela dobro polovico (22 milijonov SIT) v proračunu za te namene določe- AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a tel.: 817-767 Obveščamo vse občane Kamnika in okolice, da smo odprli zra ven novega zdra vstvenega doma poslovni prostor, kjer vam nudimo vse podatke o organiziranih in neorganiziranih prevozih po domovini in tujini s turističnimi avtobusi. Oglasite se v naši pisarni in se prepričajte o naših uslugah. Vrankar Marjan nega denarja, vendar so na predlog odbora za gospodarjenje z občinskim premoženjem in poslanskega kluba SKD županu dali pobudo, naj v bodoče ponudnike socialnih stanovnaj izbira na podlagi javnega razpisa. Po mnenju Demitrija Perčiča naj bi nakup in oddajo socialnih stanovanj razpisovali večkrat na leto, ne samo enkrat. O posebni točki dnevnega reda, ki je bila namenjena poročilu o uresničevanju sklepov občinskega sveta, proti pričakovanjem ni bilo kaj dosti razprave. Vida Romšak (SDSS) je menila, da ni odgovora o uresničitvi sklepa o tedenskem odvozu odpadkov iz TUhinjske doline. Marjeto Humar (/SKD) je zanimalo, kako je z uresničevanjem sklepov o garanciji za najeto posojilo za Veliko planino, kako je s postopkom za imenovanje ravnatelja OŠ F. Albrehta, s popisom občinskega premoženja, gradivom za zbornik o povojnih pobojih itd. Župan Tone Smolnikar je pojasnil, da je bilo na skupščini družbe Velika planina zalad narave dogovorjeno, da se vprašanje vračanja posojila uredi s premostitvenim posojilom. Svetnike pa je tudi seznanil, da Športna zveza bife v Športni dvornai gradi naprej in da je občina o tem obvestila pristojne službe. Na to je reagiral Stane Zarnik (LDS), ki je tudi predsednik Športne zveze, da to ni točno, saj so dokončali le dela na ostrešju in dejal, da jim je občina ustavila nakazilo proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju športnih objektov. Po njegovem mnenju se bodo z županom morali dogovoriti, kako nadomestiti izpadla sredstva, če ne bo bifeja. V polemiko z Zamikom se je spustil tudi Pavel Ocepek (SKD), ki je dejal, da varuh zakonitosti ne more in ne sme kršiti pravnega reda. Zarnik je namreč republiški inšpektor. Poleg sklepa o sprejemu poročila je svet na pobudo Igorja Pod-brežnika (SDSS), še sklenil, naj se preveri izvajanje sklepa o odvozu odpadkov iz Tuhinjske doline, na pobudo Mirana Šuštarja (SKD) pa, naj občinska uprava pripravi-vse akte, potrebne za ustanovitev komisije za pripravo zbornika o povojnih pobojih. Na koncu seje so svetniki, kot običajno, dali več pisnih pobud in postavili več vprašanj. F. SVETEL! LOVSKI ROGOVI SPET POJO V JESENSKA JUTRA - Tristo lovcev v šestih lovskih družinah naše občine na nov lovski zakon ne čaka križem rok, pač pa v skladu s predpisi posveča veliko pozornosti tudi zatiranju nevarne stekline. Že avgusta so uplenili štiri stekle živali. Odsek za virologijo veterinarske fakultete je v tem mesecu pregledal 154 lisic, ki mu jih pošiljajo slovenski lovci, in ugotovil, daje bila vsaka druga okužena z virusom stekline. Na sliki: stahoviški lovci z lisičjim plenom pri sv. Ahacu naKališu. - (F. S.) (Več na 2. strani) Odbor za podjetništvo in turizem Poudarek pohodniškemu turizmu Odbor občinskega sveta za podjetništvo in turizem, ki ga vodi občinski svetnik Anton Špenko, (SDSS) je med prvimi pripravil predloge za delovni program občinskega sveta za prihodnje leto. Na področju turizma so po mnenju odbora med pomembnejšimi zlasti tele naloge: poudarek pohodniškemu turizmu, oživitev gradu Zaprice, ustanovitev družbe za projekt Term Snovik, ustanavljanje novih turističnih društev, zaščita območja Kamniške Bistrice in Me- Naslednja 21. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 7. decembra. Prispevke sprejemamo do srede, 29. novembra; oglase, zahvale in obvestila psi do torka, 5. decembra. nine planine in še nekatere naloge. Odbor tudi meni, da bi bilo treba Turistično informativni center premestiti na bolj dostopno mesto in v njem za stalno zaposliti usposobljene ljudi. Več skrbi bo treba nameniti izobraževanju za delo v turizmu, zlasti na področju kmečkega turizma. V Kamniku bi bilo treba poiskati ustrezen prostor in urediti igrišče za otroke. Na območju Volčjega Potoka, Tuhinjske doline in Komendske Dobrave obstojajo naravne možnosti za razvoj jahalnega turizma, ki bi bil lahko sestavni del ponudbe turističnih kmetij. Na področju podjetništva pa se odbor zavzema za pomoč novoustanovljenim pod- jetjem s svetovanjem, z ustrezno davčno politiko itd. Pomembna bo tudi pridobitev novih lokacij za obrt izven Kamnika. Obrtnikom in podjetnikom naj bi pomagali pri usposabljanju tudi z organizacijo nabave strokovne literature, ki naj bi bila dostopna morda tudi v kamniški knjižnici. Odbor je za vsako nalogo predlagal tudi, kdo naj pripravi potrebno gradivo za obravnavo na seji občinskega sveta. Za nekatere zadeve, ki bodo zahtevale večja sredstva, je odbor predlagal, da bi jih obravnavali še pred sprejetjem občinskega proračuna za leto 1996. F. S. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Miklai/ž kupuje, kjer je dobro blago tudi poceni! Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! čiščenje in vzdrževanje prostorov - Kotnik Cenjene stranke obveščamo, da smo v Kamniku na Novem trgu 26/a odprli novo pralnico za - pranje in likanje vseh vrst perila, - čiščenje in pranje vseh vrst zaves (tudi lamelnih), - vzdrževalno šivanje - zbiranje za kemično čiščenje. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Informacije po tel.: 817-801, 832-489, 0609-625-046. Prepričajte se o naših kvalitetnih uslugah! Telefoni na Komendskem ^ in v Tuhinjski dolini : Zvone Logar, komandir PP Kamnik ^^^^^^^ o naši varnosti Alberto Gregorič- ^^^^^^^ pesem s širnih pamp Prva planinska šola ^^m^^^^^ na Slovenskem HESS KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 23. NOVEMBRA 1995 Izredna skupščina Meščanske korporacije Kamnik ho Gospodarski odbor je na svoji seji, ki je bila 6. novembra letos, sklenil, da bo izredna skupščina Meščanske korporacije Kamnik v petek, 1. decembra 1995, v sejni sobi v II. nadstropju korporacijske stavbe, v kateri je sedaj izpostava državnih organov in občinska uprava občine Kamnik, to je na Glavnem trgu 24 v Kamniku. Glavna tema bo poročilo o opravljenem delu v času od zadnje skupščine, ki je bila junija letos in pa pojasnila glede financiranja vračanja premoženja. Poleg tega naj bi v članstvo Meščanske korporacije sprejeli tudi tiste upravičence, ki jim je uspelo zbrati potrebno dokumentacijo. Tistim, ki jim to še ni uspelo, bodo pa dani podatki, kaj jim še manjka. Verjetno bo glavna razprava tekla o ceni vračanja premoženja. Po zakonu Meščanska korporacija namreč ni pravna oseba in zato kot taka ne more imeti svojega premoženja. To je lahko samo v lasti posameznih upravičencev in se odraža v (idealnih) deležih. Tako se po eni razlagi avtomatsko že s samim vračanjem premoženja agrarni skupnosti vrnejo deleži tistim, ki so jim bili vzeti (lastnikom v času podržavljenja leta 1947), ker agrarne skupnosti brez deležnikov pač ni. Po drugi razlagi pa je potreben za vračanje premoŽenja, to je deležev, posameznim deležnikom (lastnikom v času podržavljenja) še dodaten poseben postopek. Upati je, da se bo to do te izredne skupščine razčistilo, ker je v primeru, da je prava druga varianta, vračanje neupravičeno in v nasprotju z zdravo pametjo zakom-plicirano in bo bistveno dražje. Za sedaj živeče naslednike razlaščencev pa v zakonu tako in tako piše, da se za njih izvede še dedovanje po zakonu. In da je stvar še bolj zakomplicirana in dražja, lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Vse to pa seveda stane in v zakonu nič ne piše, kdo mora nositi stroške. Ko je država pobrala premoženje, je ni praktično nič stalo, sedaj pa bodo morali razlaščenci oziroma njihovi potomci skorajda ponovno kupiti svoje premoženje nazaj, le da tega denarja ne bo vsega dobila država, ampak odvetniki. Vse to pa dokazuje, da tisti, ki so sprejeli tak nedorečen in kompliciran zakon, z njim niso imeli poštenih namenov. Kako bi pač lahko drugače razlagali 10. člen, po katerem naj bi se vrnilo samo tisto premoženje, ki še obstaja, za tisto, ki je pa med tem prešlo drugam ali bilo uničeno, pa mora agrarna skupnost vložiti tožbo za odškodnino in ne tako, kot je v zakonu o denacionalizaciji, da se zahteva odškodnina brez tožbe! Vse te nejasnosti, pravne ovire, glede na kompliciranost postopka in obsežnost dokumentacije prekratek rok in podobno dokazuje, da je zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti 70.000 Slovencem odvzeta volilna pravica Minister Šter je retroaktivno (za nazaj) odvzel volilno pravico več kot sedemdeset tisoč državljanom Slovenije. Tistim Slovencem, jci so na državnozborskih volitvah leta 1992 in lokalnih volitvah leta 1994 zaupali svoj glas Zelenim Slovenije. Z odločbo o izbrisu se je minister dvignil nad zakone in Ustavo Republike Slovenije. Takšnega početja demokratična evropska zgodovina ne pozna. Podoben poizkus onemogoče-nja nastopa na prihodnjih volitvah je ustavno sodišče v Rusiji naslednji dan razveljavilo. Poznan in izvajan je bil ukrep izbrisa stranke med mandatom v kraljevini Jugoslaviji. Odločbo ministra Štera je mogoče razumeti edino tako, da je volivcem, ki so na volitvah 1992 v Državni zbor in Državni svet in na lokalnih volitvah 1994 volili Zelene Slovenije, odvzeta volilna pravica bodisi zaradi opravilne nesposobnosti (po ministrovem) ali pa zaradi uporabe 16. člena Ustave, ki dopušča omejevanje pravic v vojnem in izrednem stanju. Vsebinska obrazložitev odločbe, ki je bila izdana 26. j.0.1995 In z veljavnostjo za 7 (sedem) mesecev nazaj, ni le politični komplot, temveč predvsem izrabljanje pooblastil z namenom prizadejati Zelenim Slovenije nepopravljivo Škodo. V odločbi je veliko polresnic in neresnic ter sklicevanja na slabonaroerno branje aktov, ki urejajo življenje Zelenih Slovenije. Vse to je uporabljeno kot argument pri odločitvi za izbris opozicijske parlamentarne stranke iz javnega in političnega življenja. Kaj takega se v demokratični državi ne bi smelo zgoditi. Zeleni Slovenije smo prepričani, da naše delovanje ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, temveč nasprotno, prav Zeleni se ves čas pri uresničevanju okoljevarstvenega programa sklicujemo na nujnost spoštovanja zakonov. To dokazujejo javnomnenjske raziskave, predvsem pa zdajšnja podpora iz vseh koncev Slovenije, da so naša okoljevarstvena in politična prizadevanja dobronamerna in pravilna. Zaradi vseh teh dejstev naslavljam predsedniku Republike Slovenije, ki po 102. členu ustave predstavlja Republiko Slovenijo, naslednje vprašanje: KDAJ BOSTE V SKLADU Z USTAVO RAZPISALI PREDČASNE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE?? PARLAMENT NAMREČ NI VEČ LEGITIMEN, SAJ NE ODRAŽA VEČ REZULTATA VOLITEV LETA 1992. »KAR SE ZGODI ZEMLJI, SE ZGODI TUDI NJENIM OTROKOM. ČE ČLOVEK PLJUVA PO ZEMLJI PLJUVA TUDI PO SEBI.« (iz pisma indijanskega poglavarja Abrahamu Lincolnu). Rudi Meršak, generalni sekretar Zelenih Slovenije popolnoma zgrešil svoj namen, saj postavlja take pogoje, ki v bistvu pomenijo postopno, če že ne takojšnjo smrt mnogih agrarnih skupnosti, posebej pa je še nevaren za take, kot je zaradi svoje specifičnosti Meščanska korporacija Kamnik. Tako se bodo morali vsi upravičenci na delež v Meščanski korporaciji Kamnik še precej potruditi, da bo korporacija spet zaživela. B. POLLAK Povabilo županu g. Tonetu Smolnikarju Uspešno delo Športne zveze v Kamniku Športna zveza občine Kamnik se pri svojem delu srečuje s številnimi problemi in težavami, beleži pa tudi dobre rezultate. Vsa športna društva in drugi dejavniki, ki so včlanjeni v to zvezo, stalno in uspešno usklajujejo medsebojne aktivnosti. Predsedstvo Športne Telefoni tudi v Tuhinjski dolini V četrtek, 26. oktobra, je v šmartnem potekal sestanek na temo razvoj telefonije vTuhinjski dolini. Sestanek je sklical odbor Slovenske ljudske stranke Kamnik, udeležili pa so se ga predstavniki krajevnih skupnosti iz zgornjega dela Tuhinjske doline in pa seveda predstavniki vodstva SLS Kamnik. Vzrok za sestanek je bil odgovor podjetja Telekom Občini Kamnik, v katerem je jasno navedeno, da v TUhinjski dolini najmanj tri leta ne bo širitve telefonije, izračuni in pa ton dopisa pa dajeta jasno vedeti, da bo doba čakanja na telefone vTuhinjski dolini še zelo zelo dolga. Odbor Slovenske ljudske stranke Kamnik se je zaradi teh dejstev odločil, da začne z akcijo, katere končni cilj je popolno pokritje vseh delov občine s telefonskim omrežjem. SLS je vedno zagovarjala čimbolj enakomeren razvoj celotne občine, izenačevanje pogojev življenja na vasi in v mestu, zato se čuti dolžno, da se odločno postavi na stran krajanov, ki že dolga leta čakajo na telefonski priključek, saj telefon zanje ni statusni simbol ali sredstvo za kramljanje, ampak marsikdaj edina povezava svetom, vedno pa nenadomestljiv gospodarski pripomoček. SLS Kamnik meni, da je kakršenkoli napredek v teh krajih (turizem, obrt in podobno) nemogoč, dokler ti kraji ne bodo kvalitetno pokriti s telefonskim omrežjem. Tudi ostala komunalna infrastruktura je enako pomembna, vendar je pri njej možen bolj razdrobljen pristop. V primeru telefonije v zgornji Tuhinjski dolini pa je potreben usklajen - združen pristop, za kar smo se na tem'sestanku tudi dogovorili. Akcijo bo vodil odbor, sestavljen iz predstavnikov KS, katerega bo imenoval župan. Občinska uprava obljublja razumevanje in podporo, absolutno podporo v vseh občinskih organih, pa tudi na morebitnih višjih mestih pa zagotavlja tudi odbor in poslanska skupina SLS v Kamniku. ANTON HOČEVAR Telefonija na Komendskem Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrcžnik-vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o FD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. Problematika s telefoni je v Komendi in okolici že lep čas kot rak rana. Z naraščanjem števila obrtnikov, podjetij in zahtev krajanov po telefonu je centrala v Komendi že nekaj let premajhna. Pa tudi za tiste, ki telefon že imajo, je sedanja situacija slaba, saj so obstoječi vodi prezasedeni in s signalom ne pridejo iz omrežne skupine. V želji, da bi v Komendi dobili novo telefonsko centralo, ki bi omogočala priklop dodatnih telefonov, je imela Krajevna skupnost Komenda kar nekaj sestankov s predstavniki TELEKOMA. Pri tem sta nam pomagala kamniški poslanec v Državnem zboru g. Maksimiljan Lavrinc in občinski svetnik Stane Zarnik. Za nas pa se je zavzel tudi župan g. Smolnikar. Zadnji sestanek na TELEKOMU je imel podpisani dne 10. 11.1995 pri pomočniku generalnega direktorja g. Pavlu Žaklju, kjer je bil prisoten tudi direktor investicijsko tehnične službe g. Ivan Usenik. Na tem sestanku je bilo ponovno poudarjeno, da so v planih za leto 1996 s strani TELEKOMA predvidene sledeče investicije za centralo Komenda: - izgradnja nove centrale v Komendi za več kot 1.400 priključkov, - položitev optičnega kabla od telefonske centrale v Komendi do centrale na Bakovniku, - izgradnja sekundarnega voda do uporabnikov v vseh treh KS. Načrti za omenjena dela so v celoti pripravljeni, izdeluje pa se že lokacijska dokumentacija za položitev optičnega kabla do Ba-kovnika. Po terminskem planu naj bi do aprila 1996 pridobili gradbena dovoljenja, takrat pa naj bi tudi pričeli z gradbenimi deli. Do junija 1995 naj bi bila montirana nova digitalna centrala, v poletnih mesecih pa naj bi dokončali dela s priklopom telefonov. Dokončen plan investicij bo potrjen do konca leta 1995. V tem času si bo TELEKOM prizadeval za pridobitev vseh soglasij, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pomembno vlogo bo pri tem imela Krajevna skupnost Komenda, ki naj bi pridobila soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal kabel, oz. lastnikov objektov, kjer naj bi bile postavljene telefonske omarice. Vrednost investicije bo preko 120 mio SIT, vendar pa se v tem momentu še ne ve, koliko bo dejansko stal priključek. Prav tako še ni jasno, ali in v koliko obrokih bo možno poravnati priključek, zato je prevladalo mnenje, da vsi zainteresirani - teh pa je v tem trenutku preko 670, pričnete z mesečnim odvajanjem sredstev na kupček - namensko za telefon. Ker bo izgradnja nove centrale in položitev optičnega kabla pridobitev tako za tiste, ki že imajo telefon, kot tudi za tiste, ki si ga v tem trenutku želijo, apeliramo na vse lastnike parcel, preko katerih bo kabel potekal, da bodo izdali soglasje, saj se bodo le tako lahko dela v celoti in pravočasno izvedla. Po potrebi in na predlog krajevne skupnosti naj bi se postavile tudi javne govorilnice, zato prosimo krajane vseh treh KS za predloge, potrebno pa je pridobiti tudi soglasje imetnika parcele oz. zgradbe, kjer bi se centrala postavila. Praviloma bi bilo to na prometnejših mestih, po možnosti osvetljenih. Predloge posredujte na KS Komenda, Zajčeva 23. Prav tako v KS Komenda razmišljamo, da bi bilo pri položitvi telefonskega kabla smiselno razmišljati o sočasni položitvi cevi ali pa že kar kabla za kabelsko televizijo, saj TELEKOM temu ne nasprotuje. Take priložnosti pa verjetno ne bo nikoli več. V kolikokr bo interes krajanov dovolj velik, bi veljalo o tem resno razmisliti in imenovati gradbeni odbor za kabelsko televizijo. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA ROMAN GROŠELJ zveze redno spremlja vsa športna področja in v okviru svojih, v statutu določenih pristojnosti neposredno odloča o zadevah, ki so bistvenega pomena za športno življenje v celoti. Na svoji zadnji seji 14. 11. je predsedstvo obravnavalo med ■jslalimi zadevami tudi razpis za oddajo poslovnih prostorov v športni dvorani, o porabi preostanka amortizacijskih sredstev za leto 1995, o neskladju občinskega proračuna - dela za šport in finančnim planom ŠZ za to leto, o možnosti prodaje kombija in drugih zadevah. Poslovne prostore v športni dvorani naj bi po predlogu oddali v najem za različne dejavnosti. TU je mogoče organizirati gostinstvo, rekreacijo ali druge podobne dejavnosti. Glede na zaplete v zvezi z izdajo obratovalnega dovoljenja in na vloženi upravni spor, ki je bil sprožen, naj bi te prostore do končne rešitve uporabljali že sedaj, zlasti zaradi gospodarnosti naložb. Razprava med člani predsedstva je bila vsestranska in na zaključku je bil soglasno sprejet sklep, da se opravi javni razpis za oddajo prostorov najboljšemu ponudniku. Točne pogoje pa je potrebno določiti v najemni pogodbi in soglasno s sprejetimi razpisnimi pogoji predsedstva Športne zveze. Sredstva amortizacije se med letom koristijo po programu za določena večja dela in za investicije. Preostanek sredstev v višini 370.000 tolarjev naj bi uporabili za delno poravnavo obveznosti do Nogometnega kluba, za nakup motorne kosilnice, ostanek pa bi prenesli v naslednje leto in za nabavo osnovnih sredstev v skladu z dolgoročnimi potrebami. Predlog je bil soglasno sprejet. Živahna je bila razprava o razliki namenskih sredstvih iz občinskega proračuna za dejavnosti športnih asocijacij. Sporen znesek 255.000 tolarjev je bil vključen tudi v finančni plan ŠZ. Člani predsedstva Športne zveze so bili soglasni, da se to vprašanje postavi na seji občinskega sveta in da se tam išče zadovoljiva rešitev. Sprememba vrednosti točk na koncu leta nikakor ne pride v poštev. Predsednik predsedstva ŠZ Stane Zarnik se bo za predlagano rešitev osebno zavzel. V nadaljevanju razprave je bilo tudi ugotovljeno, da sredstva iz občinskega proračuna, namenjena Športni zvezi, pritekajo z zamikom, kar povzroča strokovni službi ŠZ velike težave. Športna zveza ne more pravočasno nakazovati sredstev športnim društvom oziroma uporabnikom. Navzoči so sprejeli predlog, da pismeno o teh težavah obvestijo župana in ga hkrati zaprosijo za intervencijo, da bi sredstva prihajala pravočasno, kot tudi drugim porabnikom občinskega proračuna. S tem bi bili odpravljeni razlogi za eventuelne neporazume in zaplete. Pred zaključkom seje predsedstva Športne zveze so udeleženci razpravljali še o možnosti prodaje kombija in sklenili finančno podpreti odbojkarski klub s 86.000 tolarji. Ta klub tekmuje v I. slov. ligi. Sredstva bodo črpali iz sklada za vrhunski šport. S tem prispevkom bo omogočeno klubu nadaljevati s tekmovanjem. Zaradi številnih nerešenih zadev in vprašanj s področja športnega življenja v občini Kamnik, so člani predsedstva ŠZ menili, da bi na sejo predsedstva v decembru povabili tudi župana g. To-nega Smolnikarja. To bi bila priložnost, da ga temeljito seznanijo z vso športno problematiko. Tak predlog je bil soglasno sprejet. Razprava o vseh vprašanjih dnevnega reda je bila konstruktivna, tvorna in vsebinsko bogata, hkrati pa odgovorna ter dosle- STANE SIMŠIČ Stane Zamik, predsednik Športne zveze občine Kamnik, med vodenjem seje predsedstva Lovci in steklina Ker je steklina nevarna za divjad in posredno tudi za ljudi v naši občini, ki je že nekaj časa razglašena za ogroženo območje, je razumljivo, da morajo lovci preprečevanju širjenja te nalezljive bolezni nameniti kar največ skrbi. Tako je že leta doslej vseh 300 lovcev vsako leto sodelovalo pri polaganju cepiva za lisice v obliki vab. Poleg tega, da nadzirajo zlasti gibanje potepuških psov in mačk, ki so tudi prenašalci stekline, pa lovci z odstrelom lisic redno nadzirajo gibanje te bolezni na območju naše občine. Vse lisice morajo namreč oddati v pregled veterinarski službi. Podobno tudi vso sumljivo parkljasto divjad, za katero pregledniki v lovskih družinah ugotovijo, da obstaja sum okuženosti s steklino. Lovci ugotavljajo, da se število psov v loviščih, tako v spremstvu lastnikov, predvsem pa brez njih, povečuje. Na nedavnem posvetu vodstva Lovske zveze s predstavniki Republiške veterinarske uprave in veterinarske fakultete so lovci in lovski čuvaji povedali, da so verjetno mnogi psi necepljeni, ker se njihovi lastniki izogibajo stroškom. Veterinarji so svetovali lovcem, da se lahko na pristojni enoti veterinarskega zavoda pozanimajo, če je »problematičen pes« cepljen ali ne. Seveda pa je težava v tem, ker imajo posamezniki tudi po več psov. Zelo škodljivi pa so tudi zavrženi, klateški psi, saj se njihovo število vsako jesen poveča. Vsekakor bo morala tudi ve-terinarsko-higienska služba poostriti nadzor nad cepljenimi in necepljenimi psi, nad spoštovanjem kontumaca in poskrbeti za večjo odgovornost lastnikov ne-lovskih psov. Velik problem postajajo tudi potepuške mačke, ki se klatijo posebno okrog malomarno oskrbovanih zabojnikov in drugih odlagališč odpadkov. Na že omenjenem posvetu so zelo pozitivno ocenili dosedanje sodelovanje lovcev pri polaganju vab za preprečevanje gozdne stekline v Sloveniji. Letos bodo sicer vabe polagali iz letal, vendar na celotnem slovenskem prostoru tega ne bo mogoče zadovoljivo opraviti. Zato bo pomoč lovcev še vedno potrebna, še posebej pa tudi pri kasnejših kontrolnih odstrelih lisic. Statistika sicer kaže, da odstrel lisic narašča, vendar glede na širjenje stekline še vedno prepočasi. Kot kaže, so ljudje še vedno premalo natančno seznanjeni s predpisi, ki urejajo ukrepe v zvezi z varovanjem pred steklino. Zato bomo v kratkem objavili še kakšen prispevek s tega področja. ES. 23. NOVEMBRA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Oddelek vrtca na Duplici mora ostati Poslanska skupina LDS meni, da zaradi prodaje Stolo-vega stanovanja na Jakopičevi 27 posebnega oddelka VVZ Antona Medveda ne bi smeli ukiniti. Zato predlagajo, da bi občinske strokovne službe zagotovile druge ustrezne prostore v ta namen, ali pa naj se občina s Stolom dogovori za odkup sedanjih prostorov. Razširitev mostu pred Bučem Anton Rajsar je predlagal, da bi zaradi številnih zastojev in nesreč na ozkem mostu na regionalni cesti Kamnik - Ločica prek potoka Hruševka pred Bu-Čem most čimprej razširili in ustrezno uredili cesto na tem območju. Za pregled poslovanja občinske športne zveze in ŠD Komenda Pavel Ocepek je dal pobudo, da naj bi zaradi »vprašljivega gradbenega dovoljenja, nenamenske porabe proračunskih sredstev in kršitve zakona o financiranju javne porabe s strani Športne zveze občine Kamnik pri gradnji bistroja, ki ni družbeno verificirana« pristojna agencija, preverila po- slovanje Športne zveze. Enak predlog za pregled poslovanja je dal tudi za Športno društvo Komenda in KS Komenda z obrazložitvijo, da »je g. Zar-nik predsednik Športnega društva in član gradbenega odbora (za športno dvorano Komenda op. p.), ki je tudi kršil veljavno zakonodajo inje hkrati še predsednik Športne zveze«. Po Ocepkovem mnenju je KS Komenda v letu 1994 zlorabila institut samoprispevka, ki se po zakonu lahko uvede, če »je graditev predvidena s samoupravnim sporazumom in so predvidena sredstva za izvajanje te dejavnosti, vse to ni bilo zagotovljeno.« Občina Kamnik naj bi po njegovem izdala nezakonito lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Meni tudi, da krajanom še vedno neupravičeno odtegujejo denar za »samoprispevek«, ki nima pravne podlage. Rešiti problem kamniškega kegljišča Igor Podbrežnik je dal pobudo županu, da pomaga rešiti problem kegljišča v Kamniku, saj se bo sicer dejavnost KK Kamnik morala prenesti v Domžale. Ponovno je treba priključiti ogrevanje kegljišča na kurilnico Planinke. Med gradnjo Albrehtove hiše so ga namreč odklopili. Prejeli smo Odgovorna odprto pismo ministru Šteru V dnevnih časopisih je bilo objavljeno pismo Slavke Gor-jup, stanujoče Godič82 E, Stahovica, ki ga je naslovila ministru za notranje zadeve g. Andreju Šteru. V pismu je navedeno, da je bil dne 9. 9. 1995 njen brat Miran Elezovič hudo telesno poškodovan pripeljan v bolnišnico, kjer se borijo za njegovo življenje. V pismu so še navedeni očitki policiji, da ni ustrezno ukrepala oziroma, da policisti niso našli očividcev ter da obstaja sum, da je storilec, ki je poškodoval Mirana Ele-zoviča, policist. Zadevo smo temeljito preverili in ugotovili, da je omenjenega dne v Kamniku potekala javna prireditev - Dnevi narodnih noš. Okoli21.15seje znan občan zglasil na PP Kamnik in povedal, da je neznan moški iz gostinskega lokala Paradiso zvlekel neznanca, ki je obleial na pločniku. Takoj po sprejetem obvestilu sta na kraj odšla dva policista, vendar osebe, ki naj bi obležala, ni bilo več, ker je bila odpeljana z reševalnim vozilom. Kasneje je PP Kamnik prejela obvestilo iz Zdravstvenega doma Kamnik, da je bil zaradi poškodbe glave odpeljan v VB UKC Miran Elezovič. Policisti so zbirali obvestila v zvezi s kršitvijo javnega reda in miru v lokalu Paradiso in so kasneje v razgovoru z bratom poškodovanega ugotovili, da je Miran Elezovič hudo telesno poškodovan. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja so opravili več razgovorov z go- sti lokala, ki so se v kritičnem času nahajali v njem. PP Kamnik je tudi prek lokalne TVpostaje zaprosila občane za pomoč oziroma informacije v zvezi s tem dogodkom. Na podlagi zbranih obvestil je bilo ugotovljeno, da je storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe osumljen U. K., rojen 1971, ki je v razgovoru dogodek tudi podrobno opisal. Ugotovljeno je bilo, da je Miran Elezovič v lokalu kršil javni red in mir, zaradi česar ga je osumljenec s hrbtne strani prijel pod pazduhi in ga vzvratno zvlekel iz lokala preko ceste ter ga spustil na tla. Pri tem je Elezovič z glavo udaril ob tla, zaradi česar so najverjetneje nastale poškodbe glave. Zoper U. K. je bila napisana kazenska ovadba. Z navedenimi ugotovitvami je komandir PP Kamnik osebno seznanil Elezovičevo mater in njegovo sestro Slavico Gorjup le 25.9.1995. Potrebno sta bili seznanjeni z okoliščinami nesrečnega dogodka in dejstvom, da so policisti odkrili osumljenca kaznivega dejanja, ki so ga tudi ovadili. Policisti so pri raziskavi omenjene zadeve preverjali tudi govorice ali se je v kritičnem času nahajal v lokalu uniformiran policist in z zbiranjem obvestil ugotovili, da takrat tam ni bilo uniformiranega policista. Menimo, da so policisti storili vse, da so zadevo raziskali in da so ukrepali v skladu s pooblastili. Marko Orožen, služba za stike z javnostjo, UNZ Ljubljana OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Kolodvorska 4, Kamnik 61240. razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoji za zasedbo: - VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - preizkus znanja iz Zakona o upravnem postopku zaposlitev je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. K prijavi priložite kratek življenjepis. Rok prijave je do petka, 1. 12. 1995. Predloga ureditvenega načrta Pod skalco še vedno ni Stanislav Zamik je predlagal županu, naj ukrepa in poskrbi, da bo predlog ureditvenega načrta M-l Pod skalco čimprej prišel na sejo občinskega sveta. Razvojni zavod Domžale je namreč zagotovil, da bo do 20. maja letos pripravil grafične podlage ureditvenega načrta z ustreznim odlokom. Po podatkih Zavoda za urbanistično načrtovanje Kamnik Razvojni zavod te dokumentacije doslej še ni dostavil. Zato so predvsem prizadeti športni klubi, ki uporabljajo Športne površine Pod skalco, saj ne morejo uveljaviti svojih razvojnih načrtov. Lastninjenje SKG Antona Hočevarja je zanimalo, na kakšni podlagi je potekalo lastninjenje Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik - SKG Na vprašanje je odgovoril Marjan Grilje, direktor SKG takole: »Podjetje SKG Kamnik se je lastninilo po določilih Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Občina Kamnik lastninskega deleža v podjetju nima, ker SKG nikoli ni bilo javno podjetje.« (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja Ureditev brežin nad obvoznico do 20. novembra? Potem, ko se je 22. avgusta letos s pobočja Starega gradu na obvoznico zvalila velika skala, je republiška prometna inšpekcija na pobudo občine Kamnik, o čemer smo že poročali, Cestnemu podjetju Ljubljana naložila, da mora do konca septembra zavarovati brezine Starega gradu ali pa bo treba obvoznico zapreti za promet. Kaj je vzrok, da cesta še danes ni zavarovana? Kdaj bo zadeva urejena? (K. O.) Glede na sklep, pripravljen s strani Prometnega inšpektorata R Slovenije, z dne 3. 11. 1995 lahko posredujem informacijo, daje cestno podjetje Vzdrževanje Ljubljana Prometni inšpektorat R Slovenije zaprosilo za podaljšanje roka za izvršitev ukrepov iz odločbe z dne 13. 9.1995, ki je vzdrževalcem naložilo izvršbo zavarovanja do 25. 9. 1995. S sklepom Prometnega inšpektorata je rok za zavarovanje pobočja podaljšan do 20. 9.1995. Če zavarovanje visokega pobočja ne bo izvedeno, bo po sklepu Prometnega inšpektorata z dne 3. 11. 1995 moral vzdrževalec, to je Cestno podjetje Ljubljana s sodelovanjem Direkcije R Slovenije za ceste in Občine Kamnik, spremeniti režim z obvozom po mestnih ulicah Kamnika. Za morebitno preusmeritev prometa po mestnih ulicah mora cestno podjetje Vzdrževanje pridobiti soglasje občine Kamnik. Kako je v naši občini s komunalno nadzorno službo? Urejanje mirujočega prometa ali parkiranja, ki je tudi v pristojnosti občine, postaja vse bolj aktualno vprašanje, kako je v naši občini organizirana komunalna redarska služba ter kakšne so njene naloge in pristojnosti? (J. C.) V občini Kamnik je Komunalno nadzorna služba urejena v okviru oddelka za okolje in prostor na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, statuta občine Kamnik, odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Na- Župan Tone Smolnikar vedeni predpisi opredeljujejo tudi naloge in pristojnosti Komunalno nadzorne službe občine Kamnik. Za delo komunalnega nadzornika sta sistemizirani dve delovni mesti. Zaradi racionalizacije dela občinske uprave je redno zaposlen en komunalni nadzornik, pomoč pri delu komunalnega nadzornika pa zagotavljamo preko Študentskega servisa Z dvema nadzornikoma, ki opravljala nadzor nad mirujočim prometom (parkiranjem) v skladu z veljavnim odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. (fs) Nm kratko Veter ustavil žičnice Prvi večji sneg, ki je v soboto, 18. novembra, pokril planote Velike planine (padlo ga je okrog 20 cm) je spremljal tudi močan veter. Zaradi močnih sunkov se je nekaj po enajsti uri dopoldan pri desetem stebru sedežnice snela jeklena vrv. Ker se je sedežnica takoj ustavila, so na njej blizu tretjega stebra na Šimnovcu obvi-seli trije potniki, ki so se takrat peljali proti Zelenemu robu oz. proti vrhu Gradišča. Vendar gorskim reševalcem in delavcem žičnice, ki so bili kmalu na kraju dogodka, tokrat ni bilo treba posredovati, ker so si fantje kar sami pomagali s sedežev na trdna tla. Ker je tega dne popoldne tudi hitrost vetra pod Šimnovcem presegla dovoljeno vrednost, so žičničarji ob 15. uri ustavili tudi nihalko. V nedeljo in v ponedeljek se je s stanjem na žičnici in z vzroki tega dogodka na Veliki planini seznanil tudi republiški inšpektor za žičnice Obnova železniške proge V soboto, 11. novembra, so železničarji začeli obnavljati progo med Črnučami in Domžalami. Pravijo, da bodo dela pri zamenjavi dela tirov trajala okrog mesec dni. To pa zaradi tega, ker delajo samo ob sobotah in nedeljah. Zaradi gradenj na ljubljanski obvoznici se je namreč del potnikov, ki imajo sedaj z avtomobili otežen dostop v Ljubljano, preselil na vlake. Železničarji so zato okrepili vlake na kamniški progi za eno tretjino. Med vikendom, ko vlaki vozijo (od petka zvečer do nedelje zvečer) samo med Kamnikom in Domžalami, pa so poskrbeli za avtobusni prevoz potnikov med Ljubljano in Domžalami. Kot je povedal Ivan Tok-madžič, postajni načelnik v Kamniku, se bodo železničarji zavzeli, da bi s prenovo proge omogočili časovno krajše potovanje v Ljubljano, po nekaterih napovedih naj bi vožnja trajala okrog pol ure. Seveda pa bo večja hitrost vlakov zahtevala tudi dodatne ukrepe na sedaj nezavarovanih železniških prehodih in večjo previdnost. Gradnja igrišča za golf v Volčjem Potoku Potem ko so se polegle nekatere polemične razprave o nameravani gradnji in ko je še prejšnja občinska skupščina sprejela potrebne prostorske akte, so se v Arboretumu v Volčjem Potoku lotili gradnje igrišča za golf. Gre za manjše igrišče s polovičnim številom (devetih) lukenj. Samo igrišče bo zavzelo okrog osem hektarov površin, sicer pa bo celotna urejena površina golfa merila okrog 25 hektarov, pretežno gozdnih površin, ki ležijo izven območja Arboretuma, nedaleč od Rudnika. Za igrišče so uporabili pretežno že pred leti posekano površino gozda, nekaj drevja pa so morali tudi posekati. Ob jezeru pri igrišču bodo zgradili tudi restavracijo in klubske prostore. Vsekakor bo golf igrišče v Volčjem Potoku tudi zaradi svoje lege pomenilo novo kvaliteto v pestri ponudbi Arboretuma. Župani Kamnika, Domžal in Mengša o primestnem prometu Pretekli petek so se v Kamniku na pobudo kamniškega župana in domžalske županje sestali Cveta Zalokar-Oražem, Janez Per in Tone Smolnikar, župani Domžal, Mengša in Kamnika, z namenom, da se pogovorijo o vse bolj žgočem vprašanju, ki zadeva vse tri občine - o prometu med temi kraji in Ljubljano. Posveta so se ude- ležili tudi predstavniki Slovenskih železnic in avtobusnega podjetja Kambus. Žal pa se kljub povabilu ni odzval noben predstavnik Ministrstva za promet in zveze oz. Direkcije RS za ceste. Zagate v primestnem prometu so v tem času še večje, ker v Ljubljani gradijo rondo na obvoznici pri To-mačevem, poteka pa tudi posodobitev železniške proge med Ljubljano in Domžalami. Udeleženci posveta so se zavzeli za to, da bi morali republiški organi pri načrtovanju primestnega prometa bolj upoštevati interese obljubljan-skih občin. Poudarili so tudi, da je treba pri organizaciji javnega prometa med Kamnikom in Ljubljano bolj uskladiti tudi interese železnice in avtobusnih podjetij v korist potnikov, ki naj bi bolj uporabljali javna prevozna sredstva. Zato so med drugim menili, naj bi pripravili predlog skupne vozovnice, ki naj bi veljala tako za avtobuse kot za vlak. Dogovorili so se tudi, da se bodo v kratkem ponovno sestali in se dogovorili za nekatere ukrepe, ki jih bo med drugim narekovala tudi gradnja avtoceste v prihodnjem letu. F. S. SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV SLOVENIJE Ljubljana, vošnjakova 6 tel: 061/320-920, 13-19-170 išče POGODBENEGA SODELAVCA ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV ZA PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZA KAMNIŠKO PODROČJE Od kandidatov se pričakuje: - da imajo željo po uspehu - da imajo veselje do dela z ljudmi - da imajo radi razgibano terensko delo Prijave na razpis pošljite v 8 dneh priporočeno na Sklad obrtnikov, Ljubljana, Vošnjakova 6. Informacije na telefon 061/320-920. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE Občina Kamnik organizira skupaj z Društvom turističnih vodnikov Slovenije 30-urni seminar. Predavanja bodo potekala v prostorih Občine Kamnik od 7. do 15. decembra vsak dan od 16. do 20. ure. Seminar obsega naslednje teme: • vrste in načini vodenja • tehnika vodenja • kodeks in bonton vodnikov in poslovanje v turizmu • zgodovina • umetnostna zgodovina • etnologija • orientacijsko poznavanje regije Udeleženci bodo po uspešno opravljenem preizkusu znanja prejeli potrdilo o opravljenem seminarju. Soudeležba tečajnikov je 4.500,00 SIT, katero nakažete na ŽR DTVS: 50100-620-133 05 1222112-126829. Fotokopijo nakazila prinesite na prvo predavanje. Podrobnejše informacije in prijavnice dobite v TIC-u Občine Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 831-470 ali fax: 831-176 do 1. decembra. 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 23. NOVEMBRA 1995 Naš pogovor z Zvonetom Logarjem, komandirjem kamniške policijske postaje Manj težkih nesreč in hujših kaznivih dejanj O prekrških in kaznivih dejanjih, ki se dogodijo na območju naše občine, smo doslej naše bralce obveščali le prek vsakome-sečne črne kronike. Tokrat pa smo za bolj celovit pregled stanja na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometne varnosti zaprosili Zvoneta Logarja, komandirja kamniške policijske postaje. Rad se je odzval našemu vabilu in za bralce Kamniškega občana razgrnil tudi drugo plat medalje, tudi glede na odmeve o delu policistov, ki smo jih zadnji čas lahko prebirali v javnih glasilih in tudi v Kamniškem občanu. Ker se pogovarjava dan po Martinovem vikendu, bi bilo zanimivo slišati, ali se je tokrat dogodilo kaj posebnega v primerjavi z ostalimi vikendi? V teh Martinovih dneh, če lahko tako rečem, od petka do danes (ponedeljek) smo policisti obravnavali deset prometnih nesreč, od teh je bila le ena z lahko telesno poškodbo, posledica ostalih pa je bila le materialna škoda. Zabeležili smo eno samo kršitev javnega reda in miru in sicer v lokalu Gama comerc v Komendi. Poleg prometnih nesreč, ki smo jih obravnavali, smo enajst voznikov izločili iz prometa zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Glede na to lahko zaključimo, da je bilo stanje v teh dneh v primerjavi s prejšnjimi vikendi kar normalno. Tujec, ki je z dvema našima državljanoma kršil javni red in mir v komendskem lokalu, je bil od- dinamični promet, kjer so posledice najtežje. Gre za prometne nesreče, za umirjanje in pospeševanje prometa, za izločanje vozil, kar nas čaka še posebej v času zimske sezone. Posebno je aktualno zagotavljanje ustrezne pretočnosti skozi Tuhinjsko dolino, posebej ob konicah; zjutraj ob 5.30, popoldne od 13.30 do 14.30. Te zgostitve prometa pa se iz dneva v dan, kot sami vidite, povečujejo. Moram reči, da bi tudi z ustrezno komunalno službo marsikatero slabo voljo odpravili. Ker ste že omenili Klavčičevo ter Groharjevo ulico in ulico Matije Blejca, moram reči, da problematiko poznamo. Vemo pa tudi to, da je premalo parkirnih mest, vemo tudi to, da ima nekaj občanov več jeklenih konjičkov. Zato je bilo treba najprej ugotoviti, kaj se dogaja na teh površinah, zakaj je toliko vozil, zakaj je par- Policija se bo vedno odzvala Občan, kije ogrožen, tako v prometu ali v zasebnem življenju, v stanovanju in podobno, naj to takoj sporoči policiji na tel. štev. 92. Policisti mu bodo nudili pomoč, dali potrebno informacijo ali ga napotili na pristojne organe. Če pa bo policija pristojna za obravnavanje določenega dejanja, bo seveda ustrezno reagirala. peljan v pridržanje do odločitve sodnice za prekrške. Ta je na podlagi našega predloga že izvedla postopek in kršitelj je bil že kaznovan. Zakon o javnem redu in miru je kršila tudi točajka, ker je po naši oceni pijani osebi v javnem lokalu postregla z alkoholno pijačo. V zadnjem času lahko večkrat slišimo in prebiramo pritožbe občanov glede mirujočega prometa ali drugače - parkiranja. Se posebej pogosto prihajajo taki glasovi s Klavčičeve, Blejčeve in Groharjeve ulice na Duplici. Kakšne naloge in pristojnosti ima policijska postaja pri urejanju tega vprašanja? Še veljavna zakona s področja varnosti cestnega prometa dajeta policistom pristojnosti za ukrepanje tudi na področju takoime-novanega mirujočega prometa. Seveda pa daje tudi pristojnost lokalni skupnosti, da nadzira tovrstni promet. Po naši oceni gre sicer za neprijetno problematiko, vendar kljub temu menimo, da je področje mirujočega prometa sekundarnega pomena glede na kiranje neurejeno. Iz lastne izkušnje vem, da je tod premalo parkirnih mest, ker stanujem na Bakovniku. Zato menimo, da bi bilo treba s primernim posegom v prostor zagotoviti več parkirnih mest. Seveda tudi ukrepamo zoper kršitelje, predvsem zoper tiste, ki ovirajo promet. Omenili ste vaše naloge pri urejanju prometa skozi Tuhinjsko dolino. Z začetkom gradnje avtoceste se bo prometna problematika na tem območju gotovo še bolj zaostrila. Lahko kaj več poveste o stanju prometne varnosti na tej regionalni cesti? Na povabilo predsednika občinskega sveta Igorja Podbre-žnika je policijska postaja Kamnik na zadnji seji sveta 8. novembra posredovala informacijo o stanju prometne varnosti na regionalni cesti skozi Tuhinjsko dolino. To informacijo so svetniki obravnavali v povezavi s točko o gradnji avtoceste na odseku Vransko-Blagovica. V sorazmerju s povečano gostoto prometa na tej cesti policisti PP Kamnik beležimo na tem območju tudi porast števila konfliktnih situacij. V prvih devetih mesecih letos se je tod zgodilo 90 nesreč. V eni nesreči je, enako kot lani, udeleženec umrl. Poškodovani so bili udeleženci v 16 nesrečah, lani pa samo v devetih nesrečah. Letos je bilo tudi 74 manjših trčenj, samo z materialno škodo. Ugotavljamo, da prevladujejo vozniki z drugih registrskih območij: Celje, Maribor itd. Kar v 64 nesrečah je bil vzrok neprilagojena hitrost glede na stanje ceste in vremenske razmere. Poudariti moram, da se nesreče najpogosteje dogajajo ob slabem vremenu, dežju in megli (vožnja izven ceste) in na prometno najbolj izpostavljenih odsekih, predvsem v ovinkih. Zlasti v bližini naselij Vrhpolje, So- teh dejanj. Takih dejanj je bilo letos 9, lani pa 15. Povečal pa se je delež velikih tatvin in odvzemov motornih vozil (lani 3, letos 6), manj pa je goljufij (letos 23, lani 44). Medtem ko lani ni bilo nobenega napada na policiste, so letos naši policisti dvakrat doživeli napad preprečitev uradnega dejanja. Letos smo ugotovili tudi tri kazniva dejanja s področja nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanja uživanja mamil. Hujša kazniva dejanja smo vedno obravnavali skupaj s kriminalistično službo UNZ. V navedenem obdobju smo Državnemu tožilstvu ovadili 252 osumljencev, od tega 73 mladoletnikov, obravnavali pa smo tudi 12 otrok. Zvone Logar, komandir policijske postaje Kamnik. teska, Kavran, Poreber, Vir, Potok, Hruševka, Bela, Špitalič in Motnik. Menimo, da bi bilo treba nekatere cestne odseke ustrezno obnoviti in povečati tornost vozišča. Sicer pa policisti v tem in v naslednjem letu pričakujemo še večje zgostitve prometa, zlasti ob konicah, vikendih iz smeri Kranja, Vodic, Ljubljane in Domžal v smeri Ločice in obratno. Znano je, da zlasti hujša kazniva dejanja med občani zelo odmevajo. Ali se je število kaznivih dejanj na našem območju letos povečalo ali zmanjšalo. Kolikšen del teh dejanj vam je uspelo raziskati? V primerjavi z letom 1994 se je letos število kaznivih dejanj zmanjšalo za dobro petino (21%). Medtem ko je bilo v prvih devetih mesecih lani storjenih 340 kaznivih dejanj, smo jih v enakem letošnjem obdobju zabeležili 280. Ocenjujemo, da je raziskanost kaznivih dejanj zelo dobra, saj smo raziskali dve tretjini (66,6%) teh dejanj, v enakem obdobju lani pa 62,1% kaznivih dejanj. Pomembno je, da smo pri vseh hujših kaznivih dejanjih, predvsem zoper življenje in telo, raziskali oziroma odkrili osumljence Lahko rečem, da smo s preventivno dejavnostjo ter z našo večjo prisotnostjo, predvsem na kriminalno najbolj izpostavljenih žariščih, uspeli zmanjšati število kaznivih dejanj, hkrati pa smo izboljšali raziskanost storjenih dejanj. Seveda smo morali temu nameniti velik del našega delovnega časa. Prebirajoč črno kroniko bi lahko rekli, da je število kršitev javnega reda in miru letos kar pogosto, morda je teh kršitev celo več kot lani. Kaj lahko poveste o tem? V prvih devetih mesecih letos je bilo 220 kršitev javnega reda in miru, leta 1994 pa 217. Izstopajo zlasti kršitve v zasebnih prostorih, kot so družinski spori in podobno, teh je bilo kar 93. Poleg kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir smo letos podali še 40 predlogov za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške zaradi kršitev občinskih odlokov, kot sta npr. Odlok o redu na Veliki planini... in odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik. Letos so do iztreznitve, do izročitve v postopek sodniku za prekrške oziroma preiskovalnemu sodniku pridržali 49 oseb, lani pa 28. Promet na Žalah 1. novembra Policija se je tudi letos ustrezno organizirala, da bi zagotovila urejen promet iz centra Kamnika po Poti na Poljane do Žal in obratna Vemo, da se vsako leto na dan spomina na mrtve okrog 15. ure promet proti Žalam zelo zgosti. Prejšnja leta je vedno prihajalo do zastojev in mnogi obiskovalci niso imeli možnosti normalnega dostopa na pokopališče. Se posebej to velja za starejše ljudi in invalide. Zato smo čutili dolžnost in potrebo, da zagotovimo normalno pretočnost. Jasno je, da na cesti "ne more nihče drug urejati prometa kot policisti. Hkrati pa smo zagotovili tudi normalen nadzor in pretočnost prometa tudi na regionalnih cestah. Prej sva govorila o stanju prometne varnosti na Tuhinjski cesti, ki se poslabšuje. Kako pa je sicer s splošno prometno varnostjo na območju naše občine? Lahko rečem, da je bilo doslej stanje prometne varnosti na celotnem območju kamniške občine nekoliko boljše od lanskega. V devetih letošnjih mesecih se je namreč pripetilo 363 prometnih nesreč, v enakem času lani pa 373 nesreč. Zelo pomembno je, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč s smrtnim izidom. Letos so se dogodile tri take nesreče, lani v istem obdobju pa je na naših cestah umrlo 8 ljudi. Razumljivo je, da se je največ nesreč zgodilo na regionalnih cestah, kjer so tudi sicer zgostitve prometa največje. Za dosedanje prometne nezgode so bili najpogostejši krivci neprilagojena hitrost, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Policisti smo letos zelo povečali število preizkusov in ukrepov v zvezi z alkoholiziranostjo voznikov, ki je pogosto sekundarni vzrok prometnih nesreč. Nadzor prometa pa smo izvajali na tistih cestnih odsekih, kjer smo ugotovili, da je prometnih nesreč največ. V nekaterih javnih glasilih, med drugim tudi v Kamniškem občanu, smo v zadnjem času policisti, v tem kraju delamo in živimo, zato se še kako zavedamo pomembnosti poslanstva, ki ga opravljamo. Menim, daje naš čut pripadnosti stroki in kraju, v katerem živimo z našimi družinami, primerno izražen, kar nedvomno vpliva tudi na rezultate dela na vseh področjih, o čemer sva že prej govorila. Jaz svojim sodelavcem zaupam. Če se bo izkazalo drugače, bom tudi drugače ravnal. Glede zadeve Elezovič je odgovor UNZ Ljubljana (objavljamo ga v celoti na 3. str. op. ur.!) dovolj konkreten. Bil je objavljen v javnih glasilih in mu ni kaj dodati, niti kaj odvzeti. V tem primeru so kamniški policisti storili vse, kar je bilo treba storiti in o kakršnikoli vpletenosti policistov ne more biti govora. Seveda nas je tudi zanimalo, kako je z zasedbo delovnih mest na Policijski postaji Kamnik glede na številne in odgovorne naloge, ki jih mora policijska postaja opravljati. V odgovor na to vprašanje nam je komandir Logar prijazno pokazal razpored delovnega časa, ki visi v hodniku Policijske postaje. Iz razporeda smo lahko razbrali, da ima kamniška postaja za redno aktivnost 18 policistov (ostalo pa predstavljajo admini- Posodobiti semafor pri SŠRM Zaradi povečanega prometa skozi Tuhinjsko dolino moramo policisti ob konicah pomagati semaforju na križišču Šolske ulice in obvoznice, sicer bi prihajalo do še večjih zastojev v dveh više ležečih križiščih. Dali smo že pobudo, da se semafor v tem križišču posodobi s prometnim tipalom, podobno kot v Šmarci, s čimer bi se avtomatsko podaljševala pretočnost za dva do tri intervale, kar bi pomenilo tudi hitrejšo pretočnost v križiščih obvoznice z Maistrovo in Cankarjevo. lahko prebrali prispevke, ki se tičejo dela policistov kamniške policijske postaje. Kako bi lahko kot komandir policijske postaje komentirali njihovo vsebino in morda nekatere konkretne navedbe? Na splošne trditve in ocene jasno ne pristajamo. Ocenjujem, da so nepotrebne. Če je stranka menila, da ji je bila kršena kakršnakoli pravica do neke policijske storitve, ima pravico na policijski postaji ali na instančnem organu, v tem primeru na UNZ Ljubljana, podati pritožbo na postopek policistov. Tega dosedaj v navedenih primerih ni bilo. V primerih, ko so stranke podale pritožbo, so bile o tem tudi ustrezno obveščene in jim je bilo pisno odgovorjeno. Sicer pa je tako: mi, strativno in pomožno osebje). To pa pomeni, da je v najboljšem primeru v eni izmeni na voljo največ šest policistov. Če pa upoštevamo še službeno in bolniško odsotnost, dopuste in koriščenje presežkov delovnih ur, potem se lahko zgodi, kot je bilo tudi tega dne, da sta bila v eni izmeni na Policijski postaji le po dva policista. Ali se potem še lahko čudimo, da ne moreta biti v vsakem trenutku prisotna kjerkoli na obsežnem območju naše občine od Motnika do Komende in od Velike planine do Volčjega Potoka. Zato bi lahko delavcem kamniške policije kdaj izrekli tudi kakšno priznanje, ki ga zaslužijo glede na rezultate, ki jih kljub skromni zasedbi dosegajo. FRANC SVETELJ Izobraževanje za obrtnike in podjetnike ^podjeiWa akademija VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA KAMNIK - DOMŽALE PET MODULOV • 90 UR - PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA - MARKETING - PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA - EKONOMIKA IN FINANCE - KADROVSKI MANAGEMENT PRIČETEK: 30. NOVEMBER 1995 USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20.30 Program sofinancirajo Ministrstvo m gospodarske dejavnosti • Pospeševalni center vx mah gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije ■ Zdruienje podjetnikov Slovenije in Obrtna ibomica Slovenije k ter Oblina DomtoJe in Občina Kamnik Varčujmo z energijo (3) V današnjih časih so potrebe po energiji v gospodinjstvih vedno večje. Tako so stroški za marsikatero družino s skromnimi prihodki precej veliki, zato je rešitev čim večje varčevanje s postopki pridobivanja in pretvorba primarne energije v koristno - toplotna energija za ogrevanje. Poudariti je potrebno, da bodo stroški uporabe kuriv, predvsem premoga, v bližnji prihodnosti skokovito naraščali zaradi ekološkega davka, saj je premog zaradi negativnih učinkov na čisto okolje prehudo breme. Osnovni in najvažnejši ukrep za optimalno rabo energije za ogrevanje v stanovanjih in zasebnih hišah je učinkovito informiranje uporabnikov, reševanje problemov na gradbenem področju (medsebojni vpliv med zgradbo in energijo za ogrevanje ter okolju zahteva interdisciplinarno obravnavo) in končno izboljšave ogrevalnega sistema, izbiro energenta ter nazadnje informacije o tehničnih predpisih s področja energetike. Ravno na področju energetske informatike je vloga energetskih svetovalcev po vsej Sloveniji izredno pomembna. Poleg nujnega osveščanja uporabnikov je potrebno v energetski strategiji nujno in pospešeno uvajati tehnologije, ki so energetsko racionalnejše in z učinki na okolje bolj sprejemljive (manjše onesnaževanje, saj želimo živeti in delati v bolj zdravem okolju). Pri varčevalnih ukrepih pa se izpostavi vprašanje: kako pri manjši porabi energije in stroških doseči enako udobje kot pred podražitvijo? Del ukrepov je v pravilni iz- biri ogrevalnih naprav in opreme ter njihovo načrtovanje, saj tako bistveno zmanjšamo porabo goriv, kar pomeni manjši poseg v družinski proračun, manjšo obremenitev okolja s škodljivimi snovmi. Res je, da so za to potrebni večji investicijski stroški, saj toplotne črpalke, naprave za izrabo sončne energije in učinkovita toplotna izolacija zahtevajo mnogo denarja. Toda nove in drage naprave so samo polovica varčevalnih ukrepov, ki jih lahko odplačamo obročno ali pridobimo del sredstev od Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki subvencionira del sredstev v učinkovite ogrevalne sistema (toplotna črpalka, sončna energija...). Javni razpis za pridobitev dela nepovratnih sredstev za sisteme je objavljen v Uradnem listu, št. 11,24.2.1995. Drugi del ukrepov pa predstavlja naše bivalne navade in ravnanje z ogrevalnim sistemom: - z moderno regulacijsko in merilno tehniko je mogoče prihraniti 20-30% energije, - če znižamo temperaturo za 1 stopinjo prihranimo 6% pri stroških ogrevanja, - prihranki s pravilnim tesne-njem oken in vrat ter prezračevalni postopki, - zmanjševanje toplotnih mostov pri novogradnjah ali sanaciji starih zgradb, - prihranek s pravilno nastavitvijo oljnega gorilnika vsako ogrevalno sezono, - stroški za termostatske ventile se poplačajo s prihrankom na energiji že v enem letu. Končno je to le delček posegov v mozaiku varčevalnih ukrepov za zmanjšanje stroškov ogrevanja. Zakaj bi izgubljali vedno dražjo energijo in po nepotrebnem ogrevali okolje? Ukrepi in rešitve so znane, oglasite se v vaši energetsko svetovalni pisarni. Energetsko svetovalna pisarna Glavni trg 23, Kamnik, tel. 831-470 odprta vsak torek od 17. do 20. ure 23. NOVEMBRA 1995 iz življenja društev KAMNIŠKI OBČAN 5 25 let gasilskega društva v Svilanitu Toplo jesensko sonce, se je 27. oktobra, nasmihalo praznično odetemu razpoloženju na Svila-nitovem tovarniškem dvorišču. Ni se skremžilo niti tedaj, ko se je ob 13. uri oglasila sirena, da je kar pet industrijskih gasilskih desetin s hitrostjo vetra pridrvelo v tovarno Svilanit, kjer je zagorelo priročno skladišče. Z blisko- Slavljenci... vito hitrostjo, sodobno opremo in usposobljenimi gasilci je bil požar hitro in uspešno pogašen. Seveda je bila vse skupaj le gasilska vaja, a lahko bi bilo tudi drugače. Zares! Tega se vse osveščene družbe zavedajo in tega bi se še bolj morala zavedati industrijska podjetja. Še nedavno tega so se. V vsakem dobrem gospodarju je nenehno zdela misel, da je tovarniško premoženje nenehno v nevarnosti, da ga pogoltnejo plameni. V Svilanitu smo že doživeli moč majhne iskrice, pa tudi moč osveščenosti, znanja in ravnanja delavcev, kako ravnati v usodnih trenutkih. Žal, sodobno podjetništvo ne misli tako, zato so Svilanit ove gasilke in gasilci še toliko bolj svetla izjema v svoji prostovoljni dejavnosti. Zato se je sonce tako prijazno smejalo tega 27. oktobra: da bi se tudi samo poklonilo srebrnemu jubileju IGD SVILANIT KAMNIK! Potem, ko se je gasilska vaja uspešno končala in je poveljnik Svilanitovih gasilcev Anton Jeglič predal »raport« glavnemu direktorju Svilanita.je o tem, kako se je IGD Svilanit Kamnik povilo tistega davnega leta 1970, kako se je pravzaprav spletalo njegovo gnezdo že desetletje prej s pomočjo prizadevnih posameznikov, kako je iz majhnega društva zrastlo veliko in močno s solidno opremo in lepim gasilskim domom in kako vedno odhiti na pomoč tudi sodobno opremljen »tamček« - spregovoril v imenu sla-vljenca predsednik društva Marjan Elmazovič. Čeravno smo svilanitovci včasih (pre)skromni z besedami pohvale našim gasilcem, to ne pomeni, da se ne zavedamo njihove neprecenljive vrednosti, da jih ne spoštujemo in da se z njimi v sožitju ne počutimo varne. Besede pohvale in vzpodbud so se nizale druga za drugo. Kot biseri na ogrlici. Prvi žlahtni kamen je nanizal glavni direktor podjetja Svilanit Bogomil Wie-gele, dodajala pa sta jih poveljnik GZ Kamnik in član poveljstva ter predsedstva GZ Slovenije dipl. ing. Jože Berlec in predsednik GZ Kamnik dipl. ing. Franc Re-snik. Oba pa sta najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem pode- Slarljenke., Razstava jaslic tudi letos Pred letom dni je Razstavišče Veronika gostilo prvo razstavo jaslic. V mednarodnem letu družine so jo pripravili skavti iz Kamnika in Stranj- Mnogi posamezniki in skupine so razstavo ugodno ooenili. Ena od mamic je v knjigo vtisov iz razstave zapisala: »Nismo Kamničani, vendar smo veliki ljubitelji jaslic, zato smo se podali na ogled. Ni nam žal.« Kamniški slikarje svoje vtise strnil takole: »Čudovito! Hvala skavtom za lepo pripravljeno razstavo jaslic. Želel bi, da se kaj takega prihodnje leto ponovi.« Take in podobne pohvale pa tudi koristni predlogi, so pripomogli, da so se skavti tudi letos odločili, da pripravijo razstavo jaslic. Otvoritev razstave bo v sredo, 29. novembra, ob 19. uri v Razstavišču Veronika. Letošnjo postavitev jaslic si bo mogoče ogledati do vključno 6. decembra, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 16. do 19. ure popoldne. Skavti ne želijo povedati še vsega, nekaj pa so kljub temu povedali. SkupnTmoto prireditve je »MIR LJUDEM!« Smo namreč v letu, ki ga je Svet Evrope razglasil kot leto boja proti vsem oblikam nestrpnosti. Verjetno je nestrpnost eden poglavitnih vzrokov, da se kali mir med ljudmi in narodi. Ta prireditev se vključuje tudi v niz drugih prirerditev, s katerimi želijo skavti obeležiti 70 let gozdovništva in skavtstva v Kamniku, O tem visokem jubileju, kot tudi o zgodovini gozdovništva in skavtstva v Kamniku, bo Kamniški občan Še pisal. Že zdaj pa so na otvoritev razstave in na ogled povabljeni vsi predvojni skavti in gozdovniki. DANIJEL BEZEK lila priznanja: državnega Antonu JEGLIČU, občinska pa Heleni CIMBAS, Moniki GOLOB in Marjanu ELMAZOVIČU. Številni povabljeni gostje in častni člani so prazničnemu srečanju dali pravi sijaj. Lepo in prisrčno so izvenele misli »očeta« Svilanitovih gasilcev, častnega člana Alojza KONDE. Čeprav so bile namenjene vsem aktivnim in častnim članom društva, so bile njegove besede najbolj namenjene prizadevnim gasilkam. To, da najdejo poleg napornega dela v tovarni, domačega gospodinjskega dela, materinstva še čas za tako humano in požrtvovalno delo v gasilstvu, to jih na lestvici človeških vrednot dviga visoko. Naši slavljenci in desetine IGD Stol, IGD Titan, IGD KIK in GD Kamnik so skupaj s povabljenimi gosti sedli za pražnje pogrnjeno mizo. Svilanitovi delavci smo jim kajpak to privoščili iz srca. Ne le zato, ker so si to zaslužili, ampak predvsem zato, ker smo vsi mi svilanitovci po malem gasilci. Tako so nas vzgojili in tako čutimo, kajti previdnost pred ognjeno iskro je tista, ki nas vse delovno obdobje življenja povezuje v skupno usodo! Zato nam, spoštovane slavljenke in spoštovani slavljenci, ne zamerite, če smo si z vami delili veselje in ponos srebrnih petindvajsetih let gasilstva v Svilanitu! IVANA SKAMEN foto:D.MEJAČ Delavni upokojenci Upokojenci intenzivno živijo in so zelo aktivni v mnogih zvrsteh, ki jih Društvo upokojencev Kamnik načrtuje v svojem programu. Leto 1995 pomeni za mnoge nove premike in uspehe. Posebno je uspešna udeležba članov društva na športnem področju, zlasti kolesarjenju, po-hodništvu, gorništvu, pa še v kegljanju, balinanju, streljanju in drugih podobnih disciplinah. Uspešno se uveljavljajo avtobusni izleti, počitnikovanje in kulturno, zabavno življenje ter druženje, predvsem v ženski sekciji. vrsto akcij organiziramo skupaj. Ture na Triglav se je udeležila več kot polovica od vseh udeležencev. Upokojenci so intenzivno sodelovali še v drugih športnih disciplinah. Kegljanje je priljubljen šport in povezuje precejšnje število članov, enaka ugotovitev velja za balinanje in še nekatere športe. Med letom je bilo organiziranih veliko športnih srečanj in tekmovanj. Z vseh so prinesli vrsto pokalov in priznanj. Podobno je v strel-sl vu, šahu in drugih disciplinah. Upokojenci -pevci vabljeni! Z velikim optimizmom pričakujemo tudi novo leto 1996 in predvidevamo, da bomo z našimi aktivnostmi nadaljevali, seveda tako, da bomo v našem društvu organizirali še pevski zbor upokojencev. Zato vabimo vse upokojence - pevce in pevke, ki želijo sodelovati v upokojenskem pevskem zboru, da se prijavijo v pisarni DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kamnik. Z vajami bomo pričeli v začeteku prihodnjega leta. Častna slavljenca - veterana... Obračun svojega dela v tem letu so upokojenci napravili prejšnji mesec in najbolj uspešnim podelili posebne značke, ki potrjujejo, da so kot športni-ki-upokojenci še vedno uspešni. To športno značko je prejelo več kot 100 članov društva. Na zaključnem kulturno zabavnem srečanju je bilo živahno in prijetno. Analiza dela za to leto je pokazala, da je bilo na kolesarskih vožnjah več sto udeležencev. Društvo take skupne vožnje pripravlja v poletnih dneh, dvakrat mesečno. Udeležba je razveseljiva, saj prikolesari od 40 do 70 in več članov. Vse kolesarske akcije so bile dobro pripravljene, čeprav je včasih nagajal tudi dež. Povedati velja, da je na tem kolesarskem področju vzorno sodelovanje z društvom upokojencev Komenda. Zelo je uspel kolesarski piknik v Škofji Loki. Množično so bili obiskani vsi pohodi in gorske ture, saj nobena tura ni minila brez upokojencev. DU Kamnik plodno sodeluje s planinskim društvom in V pričakovanju Miklavževega prihoda Po starem izročilu bo tudi pred letošnjim godom sv. Nikolaja, 6. decembra, na Kamniškem vrsta njegovih obiskov - miklavževanj. V spremstvu angelov in par-keljnov bo Miklavž obiskal in tudi obdaroval, seveda upamo, da so bili dovolj pridni, naše otroke v več krajih. Naj jih vsaj nekaj naštejemo -tudi kot v povabilo našim najmlajšim. Prva njegova obiska bosta že v soboto, 2. dec, ob 15.30 v OŠ na Vranji Peči in nato ob 18.30 v kulturnem domu v Šmartnem v T\i-hinjski dolini. Največ obiskov pa bo v nedeljo, 3. decembra. Ta dan bo mi-klavževanje najprej ob 16. uri v kulturnem domu v Komendi in ob 17.30 v dvorani OŠ Moste. Na Selih pri Kamniku bo Miklavž obdaroval otroke tudi v nedeljo, ob 14. uri v tamkajšnji cerkvi in odrasle ob 16. uri v Marijinem kulturnem domu. V nedeljo popoldne bo osrednje miklavževanje tudi v samem Kamniku. Ta prireditev bo v veliki dvorani Srednje šole Rudolfa Maistra in to za Center in Novi trg pa tudi za področja Nevelj, Mekinj, Zapric, Bakovnika, Pe-rovega... Pred tem bo ob 16. uri Miklavžev sprevod - tokrat z Žal po Šutni, Šolski ulici do SŠRM. Seveda bo Miklavž obiskal tudi otroke v Domu invalidne mladine in Dom upokojencev. Prireditve v Kamniku bo organizirala kamniška Karitas. V nedeljo, 3. decembra, ob 16.30 bodo miklavževali v cerkvi v Tunjicah in isti dan ob' 16. uri tudi v kulturnem domu v Mo-tniku. Seveda bodo miklavževanje imeli v kulturnem domu v Šmarci in na sam Miklavžev večer 5. decembra pred kapelo v Stranjah. Za vse podrobnejše informacije se, prosimo, obrnite na Karitas v Kamniku in v Stranjah, na Župnijski urad na Selih, na Krajevne odbore SKD oz. na Sekcijo za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik (831-716, 817-739). ANAMARINŠEK Zelo dobro je organizirano kul-turno-zabavno življenje upokojencev. Vsak mesec se teh srečanj udeležuje veliko število ljubiteljev dobre zabave. Posebej uspešno je druženje žena, razprava na njihovih srečanjih in njihovo sodelovanje v akcijah društva. Članstvo se rado udeležuje avtobusnih izletov. Več kot 1500 članov društva je že bilo na teh izletih. Počitnikovanje v Izoli je posebno mikavno. Letos sta bili v Izoli že dve večji skupini, ki sta se zadovoljni vračali v Kamnik. Društvo upokojencev Kamnik poskuša vključiti v svoje dejavnosti čim več svojih članov. To jim v dobršni meri uspeva. Organizatorje veseli odziv med članstvom, zato se že sedaj pripravljajo na novo sezono v letu 1996. Skoraj ni področja kjer ne bi upokojenci aktivno sodelovali, na njihove pobude pa društvo pripravlja še dodatne akcije. Zadovoljni so z vključevanjem novih članov, kar je vsekakor dobra osnova za vse akcije, ki jih bo društvo pripravljalo v naslednjem času. Društvo upokojencev dobro sodeluje z drugimi društvi, predvsem s Komendo in Motnikom, z občino Kamnik, s sosednjimi društvi, s planinskim društvom, Zvezo kulturnih organizacij in drugimi, v občini in izven nje. Prihodnje akcije bodo potrdile pravilnost usmeritev društvenih delavcev, ki želijo, da bi vsak član društva bil vključen v aktivnosti, najbolj primernim njegovim željam in hotenjem. STANE SIMŠIČ Kolesarji - upokojenci iz Kamnika na vožnji proti Rudniku, Radomljam, Mostam... Tuhinjski gasilci niso pozabili na mlade V oktobru, mesecu požarne varnosti, so imeli gasilci polne roke dela. To je mesec, ko posvečajo vso skrb izboljšanju požarne varnosti. Gasilske organizacije med seboj tekmujejo v praktičnih vajah in se preizkušajo v raznih gasilskih spretnostih. Mesec oktober jih obvezuje, da na svojem terenu ali v tovarni pregledajo stanje požarne varnosti in najdene napake odstranijo ali opozorijo nanje. Gasilci se dobro zavedajo, da vaja dela mojstra, za to jim ni težko plezati po lestvah, razpletati gasilske cevi, hoditi po ozkih slemenih, demonstrirati gašenje požara s plini itd. Da bi utrdili pridobljeno praktično znanje v mesecu požarne varnosti, organizirajo v večjih centrih sektorske praktične vaje z verižnim prečr-pavanjem vode na določeno višino in preizkus delovanja gasilskih strojev. Tuhinjski gasilci v tem pogledu niso ravno na zadnjem mestu. Radi sodelujejo na praktičnih vajah, ki jih organizira občinski operativni štab ali sektorski poveljniki. V tem mesecu so izvedli sedem raznih vaj z gasilskimi brizgalnami in drugo tehnično opremo. V Špitaliču so imeli sektorsko vajo, na kateri je sodelovalo šest okoliških društev. Po končani vaji so se zbrali in kritično ocenili dobre in slabe strani dela moštva ter zmogljivosti črpalk. Kot vsako leto tudi letos niso pozabili na svoje najmlajše gasilske pionirje in šolarje. Ob sodelovanju učiteljic iz šole zgornji Tuhinj so imeli gasilski dan. Otrokom so prikazali film, kako preprečujemo požar in kako ga gasimo. Šolarji so z zanimanjem sledili prikazanim vajam v spretnosti uporabe gasilskega orodja. V gasilskem območju Zgornji Tuhinj ima vsaka vas vodne hidrante z omarico, v kateri so cevi s nastavkom za gašenje začetnega ognja. Ta oprema pa ni prepuščena zobu časa, pač pa jo skrbno vzdržujejo in komisijsko pregledajo vsaj v mesecu požarne varnosti. Na občnem zboru so člani večkrat predlagali, da bi vodstvo društva organiziralo tudi strokovni izlet. Letos se jim je ta želja uresničila s finančno pomočjo članov in društva. 4. novembra so se podali z avtobusom na pot v Metliko. Pod strokovnim vodstvom prijazne upravnice muzeja so si zzani-manjem ogledali gasilske pripomočke, slike, literaturo iz zgodovine gasilstva. Vsaka izletniška skupina, ki pride v Metliko, si obvezno ogleda vinsko klet. Razlaga o predelavi grozdja, negovanju vina in ogled kleti je kar trajal dobro uro. Pred izhodom pa so poskusili še pet sort vina in ugotovili, da je metliška črnina v resnici kraljica vina. Po kosilu so gasilci izlet dopolnili še z obiskom zasebne vinske zidanice na prisojnem griču ob pokušnji letošnje vinske bere in pečenega kostanja. Ob zvokih harmonike in pesmi je lep sončni dan prehitro zatonil v večerni mrak. Z lepimi vtisi in polni dobre volje je moral voznik Sušnik s svojimi potniki usmeriti avtobus nazaj v tuhinjski raj. A. KONDA O KAMNIŠKI OBČAN naši obrazi 23. NOVEMBRA 1995 Ljudje izpod kamniških planin Alberto Gregorič - s pesmijo od argentinskih pamp do Triglava V njegovem glasu je moč prepoznati značilen zven primorskega, goriškega narečja, melodija njegove pesmi pa nas popelje med gavče, na argentinsko pampo. Oboje se zliva z njegovo čokato postavo. Prešeren, širok in odkritosrčen nasmeh nad košato sivkasto brado in enako košatimi skodranimi lasmi, kijih na nastopih umiri z indijanskim trakom ali pokrije s širokim sombre-rom. Ko si ogrne še rdeč pončo, natakne široke hlače in obuje črne škornje, stoji pred nami staroselec Latinske Amerike. Tak je Alberto Gregorič kot ga poznamo z njegovih številnih nastopov po Sloveniji in na televiziji. Dobrega pol desetletja je že naš občan, krajan Duplice. Zato Pevec Alberto Gregorič ima v svojih albumih toliko gradiva, da bi o svojem pestrem življenju lahko napisal debelo knjigo (toto.ES.) je bila naša želja vsaj nekoliko pobliže spoznati tega zanimivega človeka. Sprva sva za najin pogovor pridvidela slabo uro, saj Alberto vedno nekam hiti, vendar pa seje klepet zavlekel na nekaj ur. Tudi če bi trajal še enkrat toliko, verjetno ne bi uspela sestaviti celovite podobe o bogatem življenju tega zanimivega človeka, čeprav so nama pri tem pomagale številne fotografije iz njegovih albumov, ki sva jih prelistavala skupaj. »Več bodo povedale slike kot besede,« pravi, ko nazdraviva njegovi šestdesetletnici, ki jo je prazno val letošnjega julija. »Moj oče, rojen v Prvačini pri Gorici, je leta 1926 nameraval V slovenskem klubu je Albertov oče spoznal bodočo ženo, sicer Italijanko, po narodnosti pa Slovenko iz okolice Gorice, kije leta 1927 prišla v Argentino. Argentinsko rojstvo pred šestimi desetletji Alberto je bil rojen v Argentini leta 1935 in je šele po 27. letih prvič prišel v domovino svojih staršev - v Slovenijo. Odlično govori slovensko. Celo več v njegovem govoru je čutiti mehko pojoče goriško narečje. »Oče je bil tak rodoljub, da doma z nami ni spregovoril ene same španske besede, samo slovensko. Zato sem ponosen, da sem to bogato izročilo ohranil«. Ko brskava po številnih fotografijah, mu spomin splava nazaj, koje kot petleten fantek v slovenskem vrtcu že začel prepevati slovenske narodne pesmi. Spominja se svoje prve učiteljice Miklavčičeve iz Tolmina. Tudi sam je vzljubil učiteljski poklic. »V štirih letih sem končal učiteljišče, ki sicer traja pet let. Učiteljišče v Bu-enos Airesu je znano kot eno najboljših na svetu. Pri osemnajstih letih sem bil že učitelj,« pravi. S posebnim poudarkom pristavi: »Zdi se, da mi je bilo delo z mladino prirojeno. Učitelj se namreč rodi, ne pa naredi.« Pred nama je slika iz tistih dni, na kateri so učenci in učitelji oblečeni v enakih belih oblekah. » Veliko dajo na to, da že v času šolanja v oblačilih ne bi bilo razlik med bogatimi in revnimi,« pojasni. Ko nadaljujeva s sprehodom po njegovi pestri življenjski poti, kmalu spoznam, da seje nemirni Alberto v življenju ukvarjal ali bolje delal masikaj. Med drugim je v argentinski vojski končal šolo za oblikovanje in geodetsko šolo. »Delal sem v pizzerijah, bil sem natakar na veselicah in proslavah, vozil sem kamione, več let sem delal kot napovedovalec na argentinskem radiu in še marsikaj, pove s širokim nasmehom in mi pokaže sliko tiskarne, ki sta jo na šoli ustanovila z njegovim bivšim učiteljem. Za hobi pa se je ukvarjal z ročnim stavljenjem, oblikovanjem in grafiko. Od učiteljevanja na podeželju ga pot pripelje spet v Buenos Aires, na isto šolo, ki jo je nekoč obisko- Albertov prvi nastop na ljubljanski televiziji v oddaji Naša srečanja leta 1984. obiskati grob svojega očeta, kije leta 1919 umrl vNew Yorku, vendar je šele na ladji Saturnus zvedel, da se pelje v Urugvaj, v Južno Ameriko. Iz Montevidea je odšel v Buenos Aires, v Argentino, kjer je prvi denar služil s polaganjem ploščic in talnih oblog. Čeprav je bil izučen za agronoma, je imel velik smisel tudi za tehnično risanje, za strojništvo. Leta 1930 je že imel svojo tovarno ploščic.« val kot učenec. Tu poučuje sedmi razred. Leta 1962 kot štipendist UNE-SCA in Slovenske izseljenske matice pride za dve leti študirat na ljubljansko pedagoško akademijo. Po vrnitvi v Argentino pa začne po slovenskih klubih organizirati kulturno življenje s poudarkom na folklornih običajih, in narodnih pesmih. Samo v Buenos Airesu namreč živi prek 30.000 slovenskih izseljencev. Petje • ljubezen moja Vrneva se k njegovi največji ljubezni, k petju. »Pel sem rad, odkar se spomnim. Od vrtca naprej pa prek številnih zborov tako v Argentini kot v Ljubljani, med njimi naj omenim zbore Vinko Vodopivec in Vide Pre-garc, kjer sem bil član, pel pa sem tudi pri Francetu Maroku. Moj oče je bil dober pevec, pa tudi mati. Zato smo doma veliko peli, troglasno, štiriglasno. To podeduješ. Eno leto je obiskoval pevsko šolo pri Rosini Tasso, učenki Renate Tebaldi in hčerki znanega italijanskega pesnika Torquata Tassa, ki je pela v Teatro Volon. »To šolo bi tako rad dokončal, vendar nisem imel toliko denarja,« se Roberto s trpkim prizvokom v glasu spominja tistih dni. Alberta je močno navezal nase čustveni melos gavčev na argentinskih pampah. Osvojile so ga pesmi narodov Latinske Amerike, od Mehike do Argentine. Enako pa ceni slovensko narodno pesem. Še posebej so mu pri srcu koroške narodne. »Moja mati je zelo rada pela koroško En mav čez izaro in druge. Tildi jaz jo rad zapojem. Korošci so zelo čustveni, tako v melosu kot v besedilu. Pesem lahko dobro za-poješle, če obvladaš jezik. Če si rojen tam, lahko izvirno prenašaš melos teh ljudi. To moraš čutiti. Lahko pa rečem, daje Slovencem mehiški melos blizu. Jedro južno V pogovoru z Albertom Gre-goričem lahko zaznamo, da je to globoko razmišljujoč človek. Človek bi se lahko ure in ure pogovarjal z njim, ne samo o njegovem bogatem življenju, pač pa tudi o njegovih pogledih na svet, na človeka, na naše življenje. Mnogo izkušenj si je nabral, ko je v posebni skupini proučeval kulturo med Indijanci, ki je navezal stike z duhovniki, ki so jih izgnali iz Francije, ker so zahtevali cerkveno reformo, koje spoznaval življenje Inkov, ki naj bi zgradili naselje v osrčju 4000 m visokega gorovja Machu Picchu in podobno. Srce z močjo zemlje... Rojen je v nebesnem znamenju Jeva, zanje pa je v knjigah zapisano, da so to ponosni, samozavestni, energični in plemeniti ljudje. » V svetu, v katerem živimo, so te lastnosti človeku velikokrat v škodo. Toda jaz sem na to pripravljen. Kar se naše utr-jenosti za življenje tiče, moram reči, da danes naše otroke preveč zavijamo v vato, namesto da bi jih bolj asketsko vzgajali, tako telesno kot duhovno. Morali bi se bolj vrniti nazaj k naravi. Tudi od živali bi se lahko marsikaj naučili.« Opazi moj pogled na rjavem kamenčku, ki mu visi na nitki okrog vratu. »To je moj talisman. To je prava lava iz osrčja zemlje. V obliki srca z luknjico mi je Ob slo vesu s šole, imenovane po misijonarju A vgustinu Noresu, v Buenos Airesu leta 1960 so sodelavci učitelju Albertu Gregoriču (v sredini) poklonili spominski pergament. ameriške pesmi je ljubezen kot odsev nekega notranjega miru in reda v človeku, odsev hrepenenja.« Alberto Gregorič se je na slovenski glasbeni sceni pojavil leta 1963 na Radiu Ljubljana, ko je v oddaji Pokaži, kaj znaš z Gra-nado in Seli t o lindo osvojil komisijo in poslušalce. Svoj prvi nastop na ljubljanski televiziji pa je imel leta 1984 v oddaji Naše srečanje. Prispeval pa je glasbo in pel v filmu Razseljena oseba. V zadnjem času pa smoga lahko videli nastopati tudi v TV oddaji Nedeljski 60. Vmes pa je seveda nešteto nastopov po vsej Sloveniji. Precej nastopa tudi po šolah in na dobrodelnih koncertih. »S teh koncertov imam zelo lepe spominke,« pravi in odpre zajeten album, »poglejte tale čudovit čipkasti spominek paraple-gikov.« Kaj pa vaše pesmi na kaseti? »Doslej sem izdal dve kaseti in eno CD ploščo. Ne maram iti preveč v komercialo, pač mi gre predvsem za učinek, za kvaliteto. To je izbor mehiških in ostalih la-tinskoameriških narodnih pesmi, od Mame Huanite, Selite linde do Granade, ki so jih peli rudarji, kmetje, gverilci.« Pravi, da ima v načrtu naslednje tri kasete, med njimi bo ena nadaljevanje evergreenov, druga pa bo vsebovala najboljše otroške pesmi raznih narodov v slovenskem prevodu. »Pripravljam pa tudi 10 do 12 zvezkov, v katerih bodo predstavljene pesmi, ki jih pojem z notnim zapisom in prevodom besedila. Namenjeni bodo zlasti mladim izvajalcem.« priplaval na krožnik, ki sem ga kot tabornik pomival pod slapom gorske reke, ki mu Indijanci pravijo Nebeška voda. Privlači ogromno energije.« O sožitju med ljudmi Alberto meni: »Če bi ljudje živeli v medsebojnem sožitju, prijateljstvu, strpnosti, z manj nevoščljivosti, bi bilo manj tudi bolezni. Vrniti bi se morali nazaj k naravi, k naravnemu krogotoku življenja. Že pred dvajsetimi leti sem v nekem članku zapisal, da vsaka eksplozija na Zemlji ali v njej, kot jih sedaj izvajajo Francozi, globoko rani jedro Zemlje. Topa se odraža v potresih, poplavah in drugih naravnih nesrečah.« Vendar je Alberto otpimist, ki meni, da se ljudje vse bolj vračajo k svojim koreninam, k naravi. Da ima Alberto Gregorič rad naravo, kaže tudi to, da je pet let zapored v skupini planincev čistil naš Triglav. Ob koncu pa je ob Aljaževem stolpu zvenela njegova pesem Oj, Triglav, moj dom... Nedavno tega je peljal pevce in tamburaše Franceta Marolta v Argentino. Ne more pozabiti enkratnega odmeva, na katerega je naletela slovenska pesem v njegovi rojstni deželi. Boli pa ga, da potomci Slovencev v Ameriki, ko pridejo v domovino svojih staršev, ne znajo slovenske besede. Zato pa je Alberto lahko še bolj ponosen, da je, rojen sredi nepreglednih argentinskih pamp, ob poslušanju pesmi gavčev ohranil v sebi tudi slovensko besedo in slovensko pesem... FRANC SVETELJ Zlatoporočenca Pančurjeva iz Oševka V kamniški poročni dvorani je 28. oktobra pred županom Tonetom Smolnikarjem in matičarko upravne enote Kamnik Marijo Križman potekala slavnostna potrditev zakonske zveze, ki sta jo zakonca Pančur sklenila 4. novembra 1945. Po tej uradni potrditvi sta po petdesetletnem zakonskem življenju postala zlatoporočenca. Andrej Pančur se je rodil 19.11. 1919 v Oševku pri Kamniku kot prvorojenec med tremi otroki. V mladosti mu ni bilo prizanešeno, kot marsikateremu otroku v tistih časih. Vojsko je služil že v stari Jugoslaviji. Med vojno v letih 1941 do 1943 je delal v delovnih taboriščih v Polani na Koroškem, kjer so gradili ceste. Ko bi leta 1943 moral v nemško vojsko, je pobegnil Slavka. Vendar za Andreja vojska še ni bila končana, saj je moral odslužiti še novi domovini Jugoslaviji. V začetku novembra si je vzel nekaj dni dopusta in tako sta se4.11.1945 poročila. Leta 1946 se je Andrej le vrnil iz vojske. Že leta 1947 je prijokala na svet Julka, naslednje leto Andrej, leta 1950 Jože in leta 1951 Tone. Leta 1950 sta pričela graditi hišo, dve leti kasneje pa sta se že zasilno vselila. Ob tem velja dodati, da sta sama naredila strešno opeko, Andrej je naredil okna in vrata, Lojzka je že štiri tedne po rojstvu malega Tončka šla delat zidake za hišo, poleg tega pa jih je morala narediti še 10.000 za prodajo, da je plačala načrte in zidarje. Otroci so drug za drugim za- Zlatoporočenca Andrej in Lojzka Pančur iz Oševka z otroki in vnuki v nevcljski cerkvi, kjer je potekal slovesen zlatoporočni obred. s Koroške čez Celovec in preko Jesenic domov. Po nekaj dneh je navezal stike s terenci in odšel v partizane, s katerimi je prehodil dobršen del Slovenije. Bil je tudi v Šlandrovi brigadi, s katero je bil na Kozjanskem in Štajerskem, kjer je bil tudi ranjen. Lojzko Pančur, rojeno Kostrevc 4. 5. 1924 v Blatnem pri Brežicah, ki je bila tretji izmed desetih orok, sta komaj šest mesecev staro vzela k sebi stari oče in stric. Pri njima je živela 17 let. Tam je spoznala vse dobre in slabe strani kmečkega življenja, kar ji je pozneje presneto prav prišlo. Leta 1941 so njenega krušnega očeta odpeljali v nemško taborišče, zato se je vrnila k svojim staršem. Od tu je morala kmalu s trebuhom za kruhom. V letu 1943 je postala aktivistka na terenu in pri partizanih na Planini pri Sevnici. Ker je bila v bližini domaje večkrat prihajala domov. Tako je bilo tudi takrat, ko so prinesli ranjenega Andreja. Med njima je vzklila ljubezen in tako se je s prihodom svobode leta 1945 rodil njun prvi otrok, hčerka puščali domače ognjišče in si sezidali vsak svojo hišo. Zlatoporočenca že 14 let sama živita v hiši in se veselita obiskov otrok, zetov, snah in desetih vnukov. Obdelujeta vrt, sadovnjak, uživata na travniku, imata 40 panjev čebel, pave, pasemske kure, pagate in še in še za popestritev vsakdana. Posebej je ga. Lojzka omenila indijskega kosa, ki ji že eno leto lepša življenje tudi s svojo govorico. Pokojnino si je ga. Lojzka prislužila v takratni Borotani. Zasluženi pokoj že od leta 1975 uživa tudi Andrej. Delal je prav tako v Borotani in kasneje v Svitu. Njun jubilej - zlato poroko - so slovesno proslavili v krogu domačih, sosedov in prijateljev v gostišču Kovač na Količevem. Ob zaključku našega pogovora sta izrazila veselje in srečo, ker imata tako dobre otroke, zete, snahe in vnuke. Ljubezen in dobroto jim tudi vračata, zato se radi zatekajo v njuno toplo zavetje. VERA MEJAČ ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK Kajuhova pot 12, p. p. 16 KAMNIK objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. V najem se oddajo poslovni prostori na galeriji v športni dvorani (zastekljeni del) z možnostjo souporabe terase, skladišča, garderobe in sanitarij. 2. Poslovni prostori so primerni za pisarniško, rekreacijsko (tre-nažerji), gostinsko dejavnost in nekatere druge oblike pridobitne dejavnosti. 3. Na razpis se lahko prijavijo klubi in društva s sedežem v občini Kamnik, ki imajo v svojih pravilih (statutu) določilo, da lahko neposredno opravljajo pridobitno dejavnost. 4. Najemnina za poslovne prostore znaša okvirno 1000 DEM mesečno. Najemnik krije tudi vse stroške obratovanja vključno s komunalnimi storitvami, vodnim prispevkom, električno energijo, ogrevanjem in souporabo telefona. 5. Najemna pogodba bo sklenjena za dobo treh let z možnostjo podaljšanja. 6. Vse pisne ponudbe sprejemamo na naslov Športna zveza občine Kamnik, Kajuhova pot 12, p. p. 16 - KAMNIK, s pripisom »za najem poslovnih prostorov« do vključno 20. 12.1995. Javno odpiranje ponudb bo v petek, 22. 12. 1995 ob 12.00 uri v prostorih Športne zveze občine Kamnik. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, kot tudi možnost ogleda poslovnih prostorov, dobite na sedežu Športne zveze občine Kamnik, telefon 831-564! 23. NOVEMBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN 7 Srečanje s kamniškimi pesniki V sredo, 15. novembra, smo v Matični knjižnici Kamnik imeli priložnost prisluhniti prijetnemu literarnemu večeru s kamniškimi pesniki. S svojimi pesmimi so se predstavili: Andrej Rifel-Felan, Anže Peršin, Benjamin Žnidar-šič, Dušan Lipovec, Igor Grošelj, Nejka Drolec, Metka Tušar in Iztok Čebašek. V uvodnih besedah je Breda Podbrežnik, ravnateljica knjižnice, nanizala nekaj misli o kamniških muzah, ki imajo res dobro pašo. V to nas prepričuje naša pretekla in polpretekla zgodovina, ki nam je zapustila globoke sledi na vseh področjih umetnostnega snovanja. Prav je, da smo v tem smislu Kamničani samozavestni. Prav tako pa je še kako prav, da na različne načine spodbujamo svoje sodobnike, da podobo našega mesta lepšajo s svojim ustvarjanjem, je razmišljala ga. Podbrežnik. Prisrčne pesmi sta recitirali Branka Božič in Breda Podbrežnik. Glasbena skupina Arche je večer popestrila s skladbami s pravkar izdanega CD-ja Leni kralji. Slišali smo pesmi Andreja Ri-fla-Felana iz njegovega pesniškega prvenca Pepel in prepih. O svojem življenju in pesnjenju je spregovoril Benjamin Žnidar-šič, ki mu življenje ni prizanašalo, srečal se je z vsemi njegovimi pastmi. »Nositi v sebi upanje je sila, ki ti pomaga dajati in ne samo jemati. V svojih pesmih hočem podati drugim s svojo življenjsko izkušnjo, da bo vsak svoj križ mogel prenašati,« nam je toplo razlagal Benjamin. Njegova iskrena izpoved nam je vsem segla do srca. Z zanimanjem smo nato prisluhnili njegovim pesmim iz pesniške zbirke Ritem srca. Pesmi dajejo poseben občutek in življenjsko voljo. V večeru s kamniškimi pesniki smo slišali pesmi Anžeta Peršina iz Mengša iz njegovega prvenca Harmonikar. Slikar in likovni kritik Dušan Lipovec dokazuje, da zna tudi dobro pesniti. Sicer nas to ne preseneča, saj umetniki zaznavajo svet drugače kot ostali smrtniki, z drugačne perspektive in z drugačnim doživljanjem. Da je umetnost tudi družinska zadeva, dokazuje Igor Grošelj, nečak Dušana Lipovca. Precej pesmi je objavljal v literarnih revijah. Lepe spomine ima na sodelovanje v zborniku Tempora mutantur. Tipično žensko občutje smo spoznavali v pesmih Nejke Drolec. Njena poezija je zares lepa, svojska, s polnim pesniškim izrazom. Metka Tušar izhaja iz literarnih krogov mlajšega rodu. Za prozo je leta 1988 in 1989 prejela v Travniku Andričevo nagrado. Pripravlja novo zbirko in si želi, da bi na pot tej zbirki pomagal še kdo. Z izbrušenim pesniškim jezikom se je iz cikla Vegeta predstavil Iztok Čebašek. Te zanimive predstavitve naših pesnikov se je udeležil tudi slikar Polde Mihelič in s seboj prinesel dve svoji pesmi Ko spet bo maj in Kamniti križ. VERA MEJAČ Utrinek z večera, ki nas je prepričal, da v Kamniku živi veliko ustvarjalnih ljudi. Prisluhnili smo interpretacijam Branke Božič in Bredi Podbrežnik, ki si je ta večer zamislila in ga tudi povezovala. Kipar Miha Kač razstavlja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je ob pomoči občine Domžale v prostorih Kulturnega društva na Studencu pripravilo razstavo kiparskih del Kamni-čana Mihe Kača. Ob odprtju razstave, 18. novembra, so v kulturnem programu nastopili: pianist Igor Seme.sopranistka Ana Marija Ja-vornik in čelist Gal Faganel. Program je vodila Mojca Blažej-Ci-rej. Umetnikovo delo je predstavil dr. Mirko Juteršek: »Pod kamniškimi planinami, ob Kamniški Bistrici, kjer domuje kipar Miha Kač, je umetniška dedi- ščina in tudi še živa likovna dejavnost zelo bogata in vzorov torej ne manjka. Za resnejše kiparsko ustvarjanje pa je potrebno veliko časa in energije. Vsaj navidezno je mnogo hvaležnejše slikanje. Zato je Miha Kač v svojem kiparskem snovanju daleč naokoli precej osamljen likovni ustvarjalec. Poleg vsega si je izbral sicer privlačno, a zelo zahtevno ustvarjalno pot v že preizkušenem stilu realizma. To pomeni bolj ali manj strogo vezanost na modul, na predmet, ki naj bi bil neke vrste posnetek ali odlitek resnične predloge. K obnavljanju resničnosti, v realizem, ga po svoji namembnosti še posebej sili portretno kiparstvo, pri kate- Matična knjižnica Kamnik Vabimo vas na pravljične ure, ki so vsak četrtek ob 17. url. 23. novembra: Slovenska ljudska, Mojca Pokraculja 30. novembra: Afoers Hermann, Hugo in njegov bratec 7. decembra: Moe Priče, Čarobne sani (založba Didakta) 14. decembra: David McKee, Elmer (založba Epta) 21. decembra: BOŽIČNO PRESENEČENJE!! Za otroke pripravljamo tudi lutkovne igrice in sicer vsako delovno soboto ob 11. uri; 2. decembra: FIDL FADL, lutkovno gledališče TRI iz Kranja 16. decembra: RDEČA KAPICA, lutkovno gledališče FRU FRU, KUD France Prešeren iz Ljubljane V sredo, 6. decembra: LITERARNI VEČER s pisateljem, igralcem In režiserjem METODOM PEVCEM Pogovor bo vodil Lado Motnikar. VABLJENI! rem naj bi bita podobnost samo ena od likovnih postavk. Miha Kač je s svojim vztrajanjem pri portretu vseskozi zelo aktualen. Tudi če se ti v načinu upodobitve nekako ponavljajo, se pozornej-šemu opazovanju in kritični analizi značaja portretiranca le malokdo odpove. Kadar so upodobljena bolj ali manj vsem znane osebnosti, kot je to primer pri Kaču, toliko večje pozornosti s primerjavami so tedaj s strani javnosti deležni portreti in toliko večja je odgovornost kiparja. Ker se sodobne generacije kiparjev le redko ukvarjajo s portretiranjem, je za kiparja Miha Kača več vzpodbud v polpreteklosti, kot pa v sedanjosti, ki bi ga, vkolikor bi ji sledil, odpeljala od vsega kar ima rad in zdaj ceni in vsekakor od vsega v kar se predano poglablja in nam zdaj uspešno daje.« Lojze Adamlje je v zloženki zapisal, da je avtor v zadnjih letih ustvaril obsežen opus portretov znanih Slovencev, predvsem portretov svojih prijateljev iz vrst kamniških imetnikov zbranih okoli likovne skupine Nova, s katero pogosto razstavlja. Pretežno ustvarja v patini-ranem mavcu in žgani glini. Dušan Lipovec, slikar in likovni kritik, pa ugotavlja, da Miha Kač nadaljuje bogato tradicijo kamniških kiparjev Sonje Rauter-Ze-lenko, Leona Homarja in Janeza Klemena in da njegovo kiparsko delo zasluži največjo pozornost slovenske kritike in javnosti, saj je prvinsko in napolnjeno z umetniško nadarjenostjo, od katere lahko še veliko pričakujemo. Miha Kač se je rodil 24. 10. 1942 v Preserjah pri Radomljah. Z likovnim ustvarjanjem se je ukvarjal skozi celotno življenjsko obdobje, v zadnjih letih pa intenzivneje kipari in je ustvaril zajeten opus kiparskih del. Razstava je odprta do 27. novembra od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 17. ure. Vabljeni k ogledu! VERA MEJAČ Novost v Zavodu invalidne mladine V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so v prostorih srednje šole 9. novembra odprli učno firmo IZUM d.o.o. Zbrane je pozdravila Tatjana Majcen, dijakinja 3.d. oddelka upravne šole. Nato je goste in dijake pozdravil direktor ZUIM Davorin Dominkuš. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k izvedbi tega projekta. Za sodelovanje se je zahvalil tudi dijakom in jim zaželel veliko uspehov v učni firmi. Poudaril je pomen učne firme, ker ZUIM izobražuje najtežje telesno hendikepirane otroke in mladino, ki se morajo danes znajti v težkih pogojih tržnega gospodarstva in v konkurenci na trgu delovne sile. Kljub temu, da je Ministrstvo za šolstvo in šport za to pridobitev kamniškemu zavodu prispevalo relativno visok znesek denarnih sredstev, ta še zdaleč niso zadoščala. Vse enote v zavodu so z razumevanjem letošnja sredstva namenile predvsem za opremo učne firme. Z delom pa jim je pomagal Stol. O tako pomembnem dogodku - otvoritvi učne firme v prenovljenih šolskih prostorih, ki so bili slovesno odprti ravno v teh dneh pred letom dni, je razlagala vodja srednje šole ZUIM Kamnik Saša Mar-kovič. Povedala je, da si vsak po svojih močeh, sposobnostih in znanju prizadeva vnesti v šolski prostor spremembe, novosti, se prilagajali družbenim potrebam in stroki. Ko gre za telesno hendikepirane dijake, je to še toliko pomembneje. Rezultati raziskav kažejo, da imajo ti dijaki precejšnje težave pri uvajanju in prilagajanju na delovno mesto in zato že v samem izobraževalnem procesu potrebujejo več praktičnega dela in izkušenj. Soočeni s tem so iskali rešitve in ideje in pot jih je pripeljala v Maribor, kjer že nekaj časa deluje prva učna firma v Sloveniji v Srednji ekonomski šoli in kjer so Mali oglasi Mlad par z otrokom najame stanovanje ali hišo v Kamniku ali okolici. Tel.: 811-888. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Prodam malo rabljeno zamrzovalno skrinjo Gorenje, 2001, za 250 DEM. Tel.: 812-161, zvečer. Prodam novo posteljo z jogi-jem. Tel.: 811-689. Koliko različnih idej, misli, ljudi, usod, sporočil in avtorjev biva v vsaki knjižnici v popolnem sožitju! Vsa na videz nema sporočila se ponujajo našim bralcem, ki so različnih starosti, prepričanj, izobrazbe, socialnega stanu, veroizpovedi, politične opredeljenosti in nacionalne pripadnosti. Ob častitljivem Dostojevskem živi in se ponuja v lahkotnejše branje Utta Danella, ob mislih vzhodnjaških modrecev sobiva knjiga o slovenskih božjih poteh, kamor so se z molitvijo v srcu podajali naši predniki. Ob Spomenici Hribar brez besed stojijo Janševi Okopi in Premiki, na policah, kjer so vojaške zgodovinske knjige, so druga ob drugi dela, ki nam različno vrednotijo in opisujejo boje med 2. jim s strokovnimi napotki veliko pomagali. Dijaki v srednji šoli ZUIM so telesno hendikepirani mladostniki iz cele Slovenije, ki skupaj z vrstniki iz Kamnika in okolice obiskujejo različne srednješolske programe. Letos eksperimentalno uvajajo učno firmo v tretjem letniku upravnega tehnika, v prihodnjem šolskem letu pa bodo na podlagi letošnjih izkušenj nadaljevali z uvajanjem v programu podjetniškega poslovanja. Skozi to učno firmo naj bi se torej dijakom čimbolj približal delovni proces v manjšem podjetju, da bi si že v šoli pridobili praktične izkušnje in znanja. čevanje s pomočjo učne firme odpira nove možnosti in omogoča dijakom preverjanje znanja v praksi, samostojno reševanje problemov, povezovanje znanj z različnih področij in predmetov ter osebnostni razvoj in pozitivno samopodobo. Vsaka novost in sprememba se rodi in raste z voljo, hotenji in pripravljenostjo ljudi, ki za njo stojijo. Ga. Saša Markovič je izrazila prepričanje, da bo z dijaki in profesorji, ki jih imajo v srednji šoli ZUIM, učna firma obrodila sadove. Veliko zaslug za novo pridobitev imajo dijaki 3. D in požrtvovalna ekipa učiteljev; ga. prof. Alenka Kocbek, Dijakinji 3.d. upravne šole Irena Hribar in Nataša Pere sta v moderno opremljenih prostorih tajništva učne firme predstavili kadrovska in tajniška dela... Cilji, ki jih skušajo doseči, so predvsem naslednji: usposobiti dijake za obvladovanje raznovrstnih praktičnih opravil s področja administracije, tajniških poslov, komerciale in računovodstva; razvijati sposobnosti komuniciranja na področju izražanja, poslušanja, argumentacije, komuniciranja s poslovnimi partnerji v tujem jeziku; usposobiti dijake za dobro obvladovanje sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije... Lahko povzamemo, da pou- ga. Zvezdana Hribar-Rajh in g. Marko Slatinšek. Delo v učni firmi opravljajo dijaki 3.d. letnika upravne šole ob četrtkih po pet šolskih ur v dveh izmenah. Rado Suša, Tone Trobevšek in Natalija Brodar so ob pomoči drugih dijakov ob odprtju učne firme prisrčno zaigrali skeč »Kako so v učni firmi sprejemali novega računovodjo«. VERA MEJAČ Slađana Grdan, David Poravne in Karmen Piličekpa računovodska dela. Izšla je knjiga Sveti Primož nad Kamnikom - vodnik. Napisal jo je Ferdinand Šerbelj, založil pa Milan Šuštar. Matična knjižnica Kamnik Ob letu strpnosti svetovno vojno. K nam hodijo po branje starejše gospe, ki so redne bralke že dolga desetletja, študentje s posebnimi zahtevami in dolgimi seznami obvezne študijske literature, moški bralci v zrelih letih, ki imajo radi stvarno in zgodovinsko branje, deklice, ki si želijo romantičnih zgodb, ljudje, ki imajo zdravstvene težave, pa nas prosijo za knjige, s pomočjo katerih bi si radi sami pomagali... Nekateri se zanimajo za osebnostno rast, drugi le za računalništvo, morda gor-ništvo. Tretjim pomagamo poiskati sliko stenice, polha, lisice, nekdanjega Kamnika, barona Valvasorja... Ravno vse to in naši vsakdanji stiki z našimi bralci, pa tudi čedalje bolj pogosto iskanje po računalniških bazah, nas prepričuje v trditev, ki sem jo enkrat že zapisala: smo ena od najbolj obiskanih in pomembnih kulturnih ustanov. Tudi zato odpiramo vrata prireditvam z različnim značajem. Zlasti zadnja z naslovom Muze na paši, ki sem jo doživela kot zelo prijeten literarni večer, na katerem so se srečali različni avtorji z različnimi poetikami, estetskimi in nazorskimi usmeritvami, z različnimi življenjskimi usodami, je potrjevala str-pnostno in odprto usmerjenost naše knjižnice. Knjižnica naj bi bila namenjena vsem in za vse. Z našo dejavnostjo in zavestjo o pomenu znanja in branja na široko odpiramo vrata vsem našim uporabnikom tudi zaradi tega, ker je strpnost naše načelo ne le ob letu, ki je temu posvečeno. BREDA PODBREŽNIK VUKM1R 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 23. NOVEMBRA 1995 V gorah pod južnim nebom (5) Na svidenje, skrivnostno mesto. Divji kanjon Urubamba je bil že v globoki senci stebrastih vrhov, ko smo vstopali v obtolčeni vagon. Očitno vlak ni vsem Indijancem enako prijazen, zato ga kamenjajo. V vagonu nas je bilo sedem narodnosti in temperamentni Kostoričani so nas kmalu vse združili v eno pevsko društvo. Potem smo peli v štirih jezikih, glasno, veselo,preveč" lepo pa najbrž ne. V mesečini je vlak vijugal po samotnih pampah, na izsušenih travah pa so v hladnem večeru ležale črede živine. V daljavi smo že slutili večno mesto Indijancev Cusco, v katerem smo potem še dva dni, kot »kranjska naveza« štirih mušketirjev, spoznavali njegovo veTiko preteklost. In končno, pred nami je bilo ponovno dolgo potovanje v mesto Puno ob jezeru Titikaka. Dvanajst ur smo iz vlaka opazovali neskončna prostranstva pašnikov po štiri tisoč metrov visokem andskem višavju. To je edinstvena lepota sveta, po katerem se pasejo velike črede govedi, lam in alpak. Razen trave tu ne raste nič. Samotni domovi Indijancev so iz kamenja. Živijo revno, le hrane, mesa imajo dovolj. Hladno je, ker je zima, snega pa ni in paša je tačas slaba. Tem ljudem sem zavidal le bivanje v tem lepem gorskem paradižu, načina življenja pa ne. Oni so zadovoljni, ker imajo svojo, čeprav drugačno srečo. Maloprej je v naš vagon vstopila šarmantna Indijanka v najlepših damskih letih, najlepše indijansko oblečena, zapeljivega obraza in sploh full dobra... Fotomodel, da se ti odšteka. Moj foto je šklocnil, ona je skrila obraz, na posnetku pa so mi ostali samo njeni vranje črni lasje, spleteni v debelo kito. Cene se je potem zarezal, Pubi samo smehljal, Marjan pa me je korajžil: »Daj, poci-ljaj še enkrat.« Pa nisem, spomnil sem se le starega Indijanca, ki me je v avtobusu, od Huaraza do Lime glasbeno izobraževal z »maksi forte« akordi perujskih melodij iz svojega tranzistorja, dokler ni od utrujenosti zakinkal. Zdaj so Indijanci vodili že dva nič. Vlak je prihropel do višine štiri tisoč metrov. Dan je počasi ugašal, v meni pa se je prebudil spomin na davna dijaška leta, ko nam je profesorica zemljepisa, gospa Mihelčičeva, povedala, da visoko v gorah Andov leži veliko jezero Titikaka. Kako smešno se nam je zdelo to ime. V moje veliko zadoščenje je domišljija postajala resnica. Srebrni valovi veličastnega jezera so lesketali v soju zvezd in svetlobe luči mesta Puno. Sem res tu...? Mesto Puno Hladno je bilo, ko smo v poznih večernih urah tavali po neznanem mestu in tako kot povsod drugje iskali poceni prenočišče in hrano. Vedno in kjerkoli smo bili sami gospodinje, sobarice, perice, medicinske sestre, tajnice in še marsikaj. Eden od naših gospo- dov je zato nekoč šaljivo objokoval svoj stan: »Danes sem počela že vse mogoče, le na randi še nisem šla. Me bo kdo povabil, lepo prosim.« Seveda smo ga vzeli s sabo na potešitev lakote v restavracijo St. Pedro. Že prvi večer smo ugotovili, da je Puno mesto veselih Indijancev. Pri večerji nas je zabaval temperamentni ansambel z najlepšimi perujskimi melodijami za nekaj solov. Potem so odšli in takoj prišli drugi in ko so ti odšli, so prišli tretji. Vsi so imeli globoke klobuke za drobiž. Vsak uk nekaj stane. Preden so prišli četrti, smo vilo: »Pazi na rit in hrbet!« Turistka srednjih let iz Brazi-ije nam je na ulici zaupala svojo stisko: »Pravkar so me okradli, vzeli so mi vse.« Njena nesreča je bila za nas še ena injekcija za pazljivost. Srečali smo demonstrante, ki jih je nadzorovala oborožena vojska, v drugi ulici so otroci obeh spolov paradno korakali po mestu. Bili so v uniformah in otopelih pogledov udarjali z nogami ob tla. Pogled na vse to me je spominjal na totalitarizem. Škoda, v Punu so sicer naj lesi folklorni festivali Peruju. Jezero Titikaka Tudi ladjo, ki vozi domačine in turiste ob otokih in obalah jezera, sta ob odhdu iz Puna spremljala Srečanje z otroki na plavajočem otoku Vros na jezeru Titikaka. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje POPUSTI DO 20%, PRODAJA NA DO 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI * pralni stroji in sušilci perila * barvni TV Gorenje - promocija do vključno 25.11. * gospodinjski aparati Gorenje Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENfE! že dovolj poučeni odšli tudi mi. Puno je središče in pristanišče v centralnem andskem višavju, imenovanem Altiplano. Njegova zgodovina je stara skoraj šeststo let. Mesto leži na višini 3820 m, kot jaslice razprostrto po obrežni pampi ob jezeru Titikaka. Dvajseto julijsko jutro je bilo tako hladno, da smo lahko videli svojo izdihano sapo. Iz rahlega spanja nas je, ne vem, komu na čast, že zgodaj prebudila hrupna godba, ki je bila bogata razstava desetine vrst razglašenih inštrumentov. Puno slovi tudi po zgodnjih jutranjih bazarjih. Drema-sti in odeti v topla oblačila, so Indijanci glasno in vztrajno spreminjali ulice v tržnice. Predvsem hrane, ki je bogastvo vsakega naroda, je bilo v izobilju. Ker smo bili sami še izsušeni od driske, smo med njimi izgledali kakor zanikrne preklje, medtem ko so mnoge Indijanke lepo rejene in v številnih krilih, prijazno vabile na prigrizek pečenega in mastnega mesa. TU ne smeš jesti z očmi, ampak s pametjo. Vse je poceni, vseeno pa si marsikdo ne more nič privoščiti. Nekateri kradejo, zato tudi v tem mestu velja pra- Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi O poslanskih privilegijih 29. 9. 1995 smo v drugem dnevniku TV Slovenija imeli možnost videti, kako so se naši vrli poslanci spet znali postaviti v bran svojih privilegijev. Najbolj veleumni sta se mi zdeli izjavi dveh poslancev. Pa bi se najprej pomudil pri izjavi Miroslava Ger-žine, ki je globokoumno ugotovil, da ga po končanem poslanstvu nihče več ne bo hotel zaposliti. Gospod Geržina, povem vam, da mi je prav malo mar in verjetno prav tako tudi drugim davkoplačevalcem, ali vas še kdo mara ali ne. Ali ste se že kdaj vprašali, kako se počutimo mi, delavci v gospodarstvu, ki smo po 20 in več let delali pošteno, pa nas kljub temu ne mara nihče več, ne matične firme, kaj šele drugi. Kaj pa naj storimo mi, ko nas po 35. letu starosti nihče več noče zaposliti? Kaj si naj mi izmislimo, tisti, ki imamo komaj polovico delovne dobe, da bi si pridobili še drugo polovico in ki nas brez odpravnin mečejo na cesto. Omenil bi še izjavo našega poslanca iz Kamnika, gospoda Lavrinca, ki je ugotovil, da bo treba nekaj storiti. Citiram: »... da ne bi potem delali z njimi kot svinja z mehom!« Spoštovana oba gospoda, kaj pa sta vidva storila, da z nami ne bi delali »kot svinja z mehom«? Vlada in z njo vi, preljubi poslanci, niste niti s prstom mignili za delavske pravice. Zato se mi zdi kar prav, da bi po končanem mandatu tudi vi poslanci izkusili nekaj naše nove tipično slovenske demokracije na lastni koži. Še posebno zato, ker ves svoj mandat niste naredili niti ene dobre stvari za svoje volivce, celo nasprotno, vseskozi ste sprejemali zakone, pisane sebi in svojim somišljenikom na kožo. S tem ste samo dosegli, da imamo volivci občutek, kot da ste sami sebi namen. Kako gre že tisto: »Sita vrana lačni ne verjame.« Zavedam se, da bo to pisanje verjetno zaman, najbrž me tudi drugi bralci ne bodo podprli, pa čeprav bi si želel, da bi jih vzpodbudil, da se izkašljajo na podoben način. Kajti narod, ki mirno dopušča, da se dogajajo take stvari, si tudi ne zasluži boljših poslancev in boljše vlade. V.K. Spomin na 30. junij 1942 Da spomin res ne bi utonil v pozabo, želim osvetliti en dogodek v Kamniku iz dni okupacije, ki sem ga doživel, da bi mlajši bolje razumeli tisti čas. (Dopolnitev k članku v »KAMNIŠKEM OBČANU« gospoda Milana Windschnurerja, št. 19,9. november 1995) Predvsem in nikoli ne bom pozabil jutra 30.6.1942. Bil sem še trgovski vajenec, ki sem pešačil iz Godiča v trgovino na Šutni v Kamniku. Okupacijske oblasti so nam v tistem času že prepovedale voziti se s kolesi. Kot običajno sem šel skozi mesto in ko pridem na Grabnu do nekdanje pošte, sem zagledal osem visečih teles, zadrgnjenih za vrat. Korak mi je zastal in kot da bi želel pobegniti prizoru, sem se znašel v veži v nasproti stoječi »BREZALKOHOLNI«. Mukoma sem ponovno pogledal obešene žrtve, med katerimi sem spoznal, še danes komaj to pišem, mojega birmanskega botra Antona Balantiča iz Godiča. Kasneje sem zvedel, da je bil zajet v gozdu, ko je bil na delu kot gozdni delavec, pokazan in umorjen. Nemci pa so presojali, da je bil najhujši komunistični bandit. Tisti dan sem bil popolnoma nesposoben delati. Od tedaj sem gledal nemške gestapovce in naše raztrgance le še v »njihove lepe nove uniforme«, ki so nadaljevale z morijo in pobijanjem, da ima občina Kamnik še vedno na nepopolnem seznamu kar 824 njihovih žrtev. To pove vse. Pove koliko gorja, joka in ponižanja je povzročila okupacija, kako zasedeni so bili kamniški zapori, saj so obstajali tudi pomožni za mučenje in kako ter od koga so bili lahko spoštovani. Sleherna žrtev je imela svoj tragičen in drugačen konec. Kasneje sem bil tudi sam prisilno mobiliziran nemški vojak, bil sem tudi partizan V. PREKOMORSKE BRIGADE. Tok reke v tistih časih je bil tudi Kamničanom neizprosen, bila je »povodenj«! FRANC URŠIČ godba in obredni plesi Indijancev. Mi smo se na otoke odpeljali s čolnom, bilo je bolj domače in pristno. Tako slikovito zelene barve voda še nisem videl. Plitvo dno jezera je ob obali poraščeno s sinje zelenim rastjem, nad vodo pa se upogibajo obsežne poljane zelenih stebel trstja, ki spada med bogastvo jezera in prebivalce plavajočih otokov Uroš. Umazana čolnarja, ki sta ves čas med vožnjo hrustala nekakšne krompirju podobne gomolje, sta nas varno pripeljala do otokov. Na njih še danes menda živi dvanajst številnih družin plemena Uru iz rodbin Ajmarov in bojevitih Inkov. Otoki lebdijo na jezeru. So iz trstja, naloženega v več slojih. Medtem ko spodnji sloji trstja v vodi gnijejo, prebivalci zgoraj polagajo nove in nove sloje. Hoja po otokih je mehka in gugajoča, s kančkom strahu, da se ne bi pogreznil v vodo. Čolne, podobne kanujem, izdelujejo iz trstja, prav tako tudi kolibe, ki jih le deloma varujejo pred dežjem, mrazom in soncem. Pri njih je bila sedaj zima, vsi so bili toplo oblečeni, pa vseeno bosi. Prebivalci otokov so zelo revni, mogoče imajo dovolj samo hrane. Otoki so res turistična atrakcija, vse drugo pa je usmiljenja vredno. Nekoč so menda živeli od ribolova, sedaj je rib manj, ker je manj tudi trstja, kjer so se ribe drstile. Žene in dekleta so večinoma same z veliko otroki, ponujajo volnene spominke in čolničke iz trstja. Nerazumljivo je, kako so umazani, čeprav »stanujejo« na vodi, in razumljivo, ker je voda ledeno mrzla in zrak tudi. Otroci so od umazanije in smrklja prižasti po obrazih in rokah, zato pa so še bolj domači in pristni. Stegujejo roke in prosijo za karkoli. Sram me je bilo mojega početja, ko sem jim delil bonbone in piškote, še bolj pa potem, ko sem jih slikal. Vem, sam jih bom nosil večno v spominu, zanje pa sem ostal vreden samo nekaj bonbonov in solov. Moški so večinoma od doma, ribarijo, prodajajo, kupujejo, izkupiček pa največkrat zapijejo. Ženam očitno pogosto spočenjajo otroke in se resnično radi omamljajo z alkoholom. Revščina in pijača sta tudi tu v žalostnem sožitju. Zapustili smo otoke. Zibajoče sem hodil proti čolnu in tiste trenutke nisem bil ne njihov, ne svoj. Nisem razumel sreče med bedo in bliščem. Če bo svet kdaj umiral od veleumja, bodo ti ljudje tu gotovo najbolj srečni. CENE GRILJC (se nadaljuje) ISKRICE Manjka števec za sejnino Na lepi stenski uri, ki jo je svetnik Andrej Skodiar podaril občini in sedaj krasi občinsko sejno dvorano, so svetniki že prvi dan ugotovili pomanjkljivost. Pravijo, da ima hudo napako, ker nima vgrajenega števca za sejnino. Niso pa povedali, ali naj bo števec v tolarjih ali v markah. Predsednik občinskega sveta je dejal, da bodo to napako odpravili. Župan Smolnikar pa je pristavil, da on takega števca ne potrebuje. Verjetno ima dovolj enega - tistega za 10.000 obratov. SQ kroH ob avtocesti » Včeraj sem pri Konšku na Trojanah kupil krofe z nalepko SO (slovenska kakovost). Ob avtocesti pa krofov s tako nalepko ne bo več,« je ob obravnavi posledic nove avtoceste v okolju dejal svetnik Rudi Meršak. Gotovo ima o tem zanesljive podatke, saj je sekretar Zelenih Slovenije. Vsak svojo cesto Ob predlogu svetnika Igorja Podbrežnika, da bi ob sedaj zaprti Kolodvorski ulici zgradili dodatno obvoznico po desnem bregu Kamniške Bistrice mimo klavnice in Alpremaje bilo med svetniki slišati komentarje: »Ali sedaj še ti hočeš svojo cesto, ker ima župan Šutno.« Kot kaže, nam idej za obvoznice v Kamniku res ne manjka, manjka nam samo tolarčkov, da bi jih uresničili. Asfaltirana vaška cesta V slovenskih cestnih kartah je cesta odLočiceprek Tuhinjske doline, Kamnika, Most do Vodic označena kot regionalna cesta št. 366. Svetnica Marjeta Humarpaje dejala, daje to asfaltirana vaška cesta, ki naj bi sedaj prevzela mednarodni promet od Kijeva do Trsta. Pravima. Zadnja (še sveža) novica Pod tem naslovom je kamniški mesečnik 20. nov. v okviru obja vil, daje pomočnik ministra v Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije v petek, 17. novembra, sprejel predstavnike kamniške, domžalske in mengeške občine in da je na precej vročem pogovoru sodeloval tudi direktor Direkcije republike Slovenije za ceste Anton Šajna. Vendar ne o prvem ne o drugem na sestanku v Kamniku, za katerega sta dala pobudo kamniški župan in domžalska županja, ni bilo ne duha ne sluha. Kot kaže novinar (urednik?) ni gledal niti petkove TV Kronike v hiši, kije izdaja omenjeni mesečnik. Samo vabilo ni dovolj za (svežo?) novico... (je) ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sobota, 25. novembra, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik PREDSTAVITEV TREH NOVIH KNJIG ZALOŽBE HARLEKIN V programu predstavitve je tudi razstava ilustracij Marije PRELOG in Nejke SELIŠNIK, nastop lajnarja in igralca Rastka TEPINE in čarodeja SATURNA. Vstop prost. Sobota, 25. novembra, ob 19.30 Kulturni dom, Srednja vas SOZVOČJA: KONCERT MEPZ MAVRICA SREDNJA VAS ob 5. obletnici delovanja zbora v mešani zasedbi Zborovodja: Lojze Kolar Vstopnina 300,00 SIT Sreda, 29. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: JASLICE p. VVolfganga Ko- glerja Razstava je posvečena mednarodnemu letu boja proti nestrpnosti in 70-letnici skavtstva in gozdovništva v Kamniku. Odprta bo do 6. decembra 1995 vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Sobota, 2. decembra, ob 21. uri » Velika dvorana kina DOM, Kamnik PO MAGRITTU - gledališka predstava Psihološka komedija na osnovi kriminalne zgodbe v izvedbi gledališke skupine iz Kamnika. Režija: Goran Završnik Petek, 8. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE REGIJSKE RAZSTAVE: FOTO GORENJSKE Razstava bo odprta do 19. decembra. RAZPIS MAŽORETNA SKUPINA VERONIKA vabi k sodelovanju nove članice - dekleta, ki imajo smisel za ritmiko in veselje do plesno ritmičnega izražanja v tovrstni dejavnosti. Prijave bo zbirala mentorica NATAŠA HRIBAR v preddverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2, v Kamniku v PETEK, 24. novembra, od 18. do 21. ure in v SOBOTO, 25. novembra, od 9. do 12. ure Informacije dobite po tel. št. 841-094 (Nataša Hribar, zvečer) in na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel. 831-612. VABLJENI! 23. NOVEMBRA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Kaj prinaša nov zakon o društvih? Zakon o društvih, ki ga je sprejel državni zbor dne 5. 10. 1995, ni vzbudil večje pozornosti, kljub temu je vendarle prav, da spregovorim nekaj besed o praktičnih posledicah, ki jih bo povzročilo njegovo izvajanje. Razlog več za kratko predstavitev zakona pa je tudi dejstvo, da je v občini Kamnik registriranih kar 180 društev, v katera je včlanjenih preko 20.000 naših občanov. Prevladujejo športna (43), gasilska (23), kulturno-pro-svetna (18), sledijo jim društva Rdečega križa, strokovna, strelska itd. Hkrati ne gre zanemariti političnega in kulturnega poslanstva društev v družbenem življenju. Če k temu dodam še pomemben podatek, da imamo v Kamniku registrirano najstarejše pevsko društvo - Lira in da so pre-nekatera društva slavila že stoletnico svojega obstoja.je predstavitev novega zakona potrebna tudi z vidika pričakovane kontinuitete društvenega življenja, pomembnega gibala družbenih odnosov v naši občini. Področje združevanja v društva je urejal Zakon o društvih iz leta 1974, ki razen valorizacije kazenskih sankcij in črtanje 3. člena ni doživel večjih sprememb. Potrebno ga je bilo torej uskladiti z novo ustavo in s številnimi spremembami v družbi. Njegova šibkost in nekonsistentnost se je odražala v številnih segmentih, saj je zakon temeljil med drugim na dejstvu, da se v društva združujejo občani zaradi uresničevanja svojih osebnih interesov, kar pa je družbena stvarnost že davno presegla. Iz podobnih razlogov se je postavilo tudi vprašanje ustreznosti normiranja le družbenih organizacij, ki so lahko pridobivale lastninske pravice na družbenem premoženju in so tudi sicer imele poseben položaj v družbi (lovci, ribiči, Rdeči križ itd.) Glede na široko paleto oblik, v katerih občani in njihove organizacije uresničujejo svoje interese, je bilo potrebno pripraviti zakon, ki bo dopuščal ustanavljanje in delovanje društev skladno le z vsebino ustavne pravice do združevanja (42. člen Ustave RS). Le tako bo možno tudi učinkovito delovanje državnih organov, ki morajo skrbeti za varovanje pravnega reda. Ne nazadnje pa pomeni ustrezna pravna ureditev na področju društev tudi prispevek h krepitvi pravnega reda in hkrati harmonizaciji predpisov, ki jih je sprejela Evropska skupnost. Omeniti velja zlasti Konvencijo o priznavanju pravne osebnosti mednarodnim nevladnim organizacijam, ki jo je RS ratificirala in je 1.1.1994 začela veljati v naši državi. Ker prejšnji zakon ni urejal področja mednarodnih društev, je bilo potrebno zakon spremeniti tudi iz teh razlogov. Zakonodajalec je že v 1. členu postavil definicijo društva s tem, da je določil, da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb... Tako je v bistvu samo podkrepil temeljna načela, na katerih temelji zakon, in sicer: načelo prostovoljnosti, načelo samostojnosti, načelo ne-pridobitnosti in načelo javnosti. Iz že omenjenih razlogov se je tudi izognil terminu »osebnih interesov«, ki ga je nadomestil z besedami: »skupno določenih interesov«. Društvo se ne sme ustanavljati oz. ne sme opravljati pridobitne (gospodarske) dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Praksa je namreč pokazala, da se za registracijo društva in s tem pridobitev pravne subjektivitete vse pogosteje skriva opravljanje gospodarske dejavnosti, ki s pravico do združevanja nima nikakršne zveze. S takšnim ovinkarjenjem pa se je na trgu pojavila tudi nelojalna konkurenca. Dopustnost opravljanja gospodarske dejavnosti v društvih je bila tudi sicer skozi vse tri faze zakonodajnega odločanja predmet številnih nasprotujočih si mnenj in argumentov. Kljub številnim amandmajem pa je bila sprejeta rešitev, ki je glede na stanje stvari v društvih po mojem mnenju najoptimalnejša. Tako zakon dopušča opravljanje pridobitne dejavnosti, ki jih za opravljanje dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu (statutu, pravilniku ipd.) in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje. Kljub nekaterim nedoločenim pravnim pojmom pa je zakonodajalec s tem rešil obstoj marsikaterega druživa. Tako se bo npr. planinsko društvo oz. planinska postojanka lahko ukvarjala z gostinsko dejavnostjo, saj je ta potrebna za namene in naloge takšnega društva. Poleg tega pa tudi Zakon o gostinstvu dovoljuje, da se društva ukvarjajo s takšno dejavnostjo. Da ne bi prihajalo do zlorab, je zakonodajalec vgradil dodatne varovalke glede na načelo nepridobitnosti. Določil je, da mora društvo presežek prihodkov nad odhodki uporabljati le za doseganje namenov in nalog društva Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Drug sklop vprašanj, ki so se v državnem zboru izredno problematizirala, zadevajo lastninska razmerja in druga pravna upravičenja društev na tej lastnini. Gre predvsem za družbene organizacije, ki so imele priznan status s posebnimi zakoni in so bile upravičene do družbenih sredstev. Ker so te organizacije pridobivale sredstva za svoje delo tudi s članarino, prispevki članov in z opravljanjem pridobitne dejavnosti, je nujno, da se lastninsko preoblikuje le družbena lastnina, s katero so razpolagala posamezna društva. Premoženje, ki so ga društva pridobila odplačno oziroma na podlagi drugega veljavnega pravnega posla in je bilo vpisano v zemljiško knjigo kot premoženje društva, ne more biti predmet lastninskega preoblikovanja. Glede na to, da gre za premoženjsko pravna razmerja, ki jih ni mogoče urediti drugače, kot so oziroma bodo urejena z drugimi predpisi s področja lastninskih razmerij, je zakonodajalec določil, da se do sprejema teh zakonov lastninska razmerja ne morejo spreminjati. Ob tem je državni zbor naložil vladi, da mu v treh mesecih predloži zakone, ki bodo urejali področje preoblikovanja družbene lastnine v društvih. Pri tem se sicer postavlja vprašanje, če je vlada pripravljena to storiti v tako kratkem času, vendar pa so lastninska razmerja v marsikaterih društvih že urejena, npr. v gasilskih društvih in društvih Rdečega križa. Pomembno novost zakona, na katero je vredno opozoriti, predstavljajo določbe o imenu društva. Pozitivna sprememba je zaščita imena društva, saj predvideva zakon celo postopek v primeru, če bi se pojavljala ista imena, kar v praksi ni redkost, po drugi strani pa gre tudi za varstvo tretjih oseb, ki stopajo v pravna razmerja z društvi. Podobne rešitve so tudi v Zakonu o zavodih, Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o ustanovah. Zakon ne vsebuje bistvenih sprememb pri pogojih za ustanovitev društva. Še vedno je potrebno 10 ustanoviteljev - polnoletnih občanov. Izhajajoč iz načela prostovoljnosti, ni mogoče nikogar prisiljevati k združevanju z drugimi, niti ni dopustno predvideti kakršnegakoli administrativnega združevanja na podlagi določenih lastnosti posameznikov ali pa postavljati posebne (različne) pogoje v smislu omejevanja pravice do združevanja. Povsem nove pa so določbe glede mednarodnih društev in zvez, ki jim je na podlagi mednarodnih pogodb v Sloveniji priznan status pravne osebnosti (Konvencija o priznavanju pravne subjektivitete mednarodnim nevladnim organizacijam). Mednarodno društvo in zveze mednarodnih društev, ki so bile ustanovljene po tujem pravu, razen navedenih, pa bodo morale za delovanje na območju Republike Slovenije pridobiti dovoljenje Vlade RS. Novost predstavlja tudi sam registrski organ, kajti po novem bodo morala biti registrirana vsa društva na upravnih enotah, na območju katerih imajo sedež. Ministrstvo za notranje zadeve ostaja pristojen registrski organ za društva, ki so ustanovljena po tujem pravu in delujejo na območju RS, tuja društva in mednarodne nevladne organizacije. Naša društva, ki so bila ustanovljena po Zakono o društvih iz leta 1974, velja še posebej opozoriti, da morajo svoje temeljne akte in delovanje v primeru neskladnosti z novim zakonom uskladiti najkasneje v roku dveh let, pristojnemu organu, t. j. Upravni enoti Kamnik, pa predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime zastopnika društva. Nova je tudi določba, ki omogoča društvom, katerih delovanje je v javnem interesu in njihovo delovanje presega interese članov, pridobitev posebnega statusa. Ta status podeli društvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom pridobitve, ki se določijo s posebnimi predpisi. Takšno rešitev je že predvidel Zakon o gasilstvu. Upam, da bo državni zbor kmalu sprejel tudi zakone na drugih področjih, saj bo le na ta način možno pridobiti sredstva iz državnega proračuna. Na koncu tega prispevka naj omenim še Zakon o davku od dobička pravnih oseb, ki omogoča podjetjem, ki namenjajo donacije društvom, znižanje osnove za obdavčitev dobička do zneska 0,3 odstotka ustvarjenih prihodkov. Donacije je mogoče nameniti za človekoljubne, kulturne, zdravstvene, vzgojno-izo-braževalne, športne, ekološke in religiozne namene in velja kot davčna olajšava, če je bila vplačana osebam (društvom), ki so v skladu s posebnimi predpisi registrirana za opravljanje naštetih dejavnosti. Nedvomno bo pravo vrednost Zakona o društvih pokazala implementacija zakona v praksi. Šele takrat bo mogoče postavljati vrednostne sodbe o kvaliteti in strokovnosti zakona. Prepričan pa sem.da je zakonodajalec sledil potrebam časa in pri tem ni zanemaril tradicije in potrebne kontinuitete društvenega življenja. VINKO POLIČNIK Leto 1945. (2) Po spominih zapisal Milan VVindschnurer Kamnik svoboden Na evropskem prizorišču so se takrat odvijali dogodki z bliskovito naglico. Angloameričke, francoske in sovjetske divizije so prodrle do samega središča nacizma - Berlina. Nacistična Nemčija je bila poražena do tal in 8. maja je delegacija nemškega vrhovnega poveljstva podpisala v Berlinu brezpogojno kapitulacijo. Ta je začela veljati 8. maja 1945. ob 24. uri. 9. maja je bila osvobojena Ljubljana. In v Kamniku? 9. maja so gasilci želeli njihovo začasno vzdrževanje javnega reda, varovanje zapuščenega javnega in zasebnega premoženja čimprej prenesti na bodočo domačo oblast. O tem, da je Kamnik osvobojen vseh nemških in domobranskih sil, so sklenili takoj obvestiti partizane. To so storili, ne nazadnje tudi na predlog še takratnega, sicer od Nemcev postavljenega, kamniškega župana, barona Rec-hbacha. Ta je prebival še od predvojnih let sem v graščini na Zapričah, stari posesti njegove rodbine. Rechbach, sicer nemškega rodu, je s svojo družino ostal v Kamniku, tudi po odhodu Nemcev, še pred tem pa naj bi pri njih izposloval, da niso spustili v zrak smodnišnice in obeh mostov čez Bistrico. Dopoldne 9. maja so kamniški gasilci poslali svoje sle v Kamniško Bistrico, Tuhinjsko dolino,... Do Šmartna seje s kolesom s sogasilcem odpeljal Dušan Slatinšek. Tam sta sporočilo o izpraznjenem Kamniku posredovala nekemu partizanu. V bistriški dolini naj bi obvestil partizane Roman Nerima. Kamnik, 9. maja popoldne - v pričakovanju prihoda partizanov. Ljudje so se v velikem številu zbrali na Glavnem trgu. Stranjam so krenili partizanom naproti s konjskimi vpregami z okrašenimi vozovi. V dolini Kamniške Bistrice so se srečali s skupino par- VE R O N I KI N GALA PLES KAMNIK, 26 DECIMBER 1995 na Dan slovenske samostojnosti, v torek, 26. decembra '95 v Športni dvorani v Kamniku. Plesnim korakom bo ritme od dunajskih valčkov do glasbe Glenna Millerja in številnih drugih avtorjev odmerjal REVIJSKI ORKESTER RTV SLOVENIJA »LIGHT SUMMER ORCHESTRA« pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. V programu bodo sodelovali eminentni gostje, solisti, pevci in instrumentalisti, plesne skupine, izdelovalci tekstila prestižnih znamk z modno revijo itd... K primernemu vzdušju na gala prireditvi bosta pripomogli tudi odlična kulinarična ponudba in izboren asortiman pijač. Udeležba bo mogoča izključno ob mizah (za 4, 6, 8,10 oseb) ter z obvezno VEČERJO - GALA IMENUJEM: Gostišče Uršič VREDNI STE IZJEMNEGA DOŽIVETJA! Rezervacija vstopnic, pojasnila in dodatne informacije: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, tel.: 831-612, od 9. do 15. ure (ga. Zorman). tizanov. Ji so odklonili ponujen prevoz in raje peš korakali dalje proti Kamniku rekoč: »Celo vojno smo hodili peš, tudi to zadnjo pot bomo opravili z nogami!« Partizanom naproti se je v dolino Kamniške Bistrice pripeljal s svojim motociklom tudi znani kamniški mesar (s sedanjega liga svobode) Možek Pepe. Ta je imel več sreče in s seboj v Kamnik je odpeljal partizana De-metra Sadnikarja (sedaj upokojenega živinozdravnika). Ko so ostali bistriški partizani v gosjem redu korakali ob zidu smodnišnice, jim je naproti prišlo že nekaj Kamničanov. Pri njih in kot je bilo moč opaziti, preko nekega svojega sla so partizani preverjali dejanski položaj v Kamniku. Pred mestom so se razdelili in potem z raznih strani ob bučnem pozdravljanju množice prispeli v samo mestno središče. To seje zgodilo še podnevi, v zgodnjih večernih urah. Partizane je pozdravil tudi župan Rechbach. Ker partizanov iz Tuhinjske doline še ni bilo, sta šla 9. maja popoldne po njih še gasilec Adolf Kregar s svojim avtom in poveljnik gasilcev Tomaž Homar. Zvečer nato so štirje partizani iz Tuhinjske doline prišli v Kamnik, z naperjenim orožjem po Veliki ulici (Maistrovi) in se podali v sedanjo zgradbo sedeža občine. Skupina partizanov je v Tuhinjski dolini zadržala poveljnika kamniških gasilcev Homarja kot talca. Ko so ugotovili, da je Kamnik zares brez sovražnega vojaštva, so ga izpustili. Nato je v mesto prispelo še več partizanov iz Tuhinjske doline; nekateri so vedeli povedati, da so to »ta politični«. Kasneje zvečer so, na splošno željo, priredili po kamniških ulicah svečan mimohod vsehprišlih borcev za svobodo proti Nemcem. Zbrana množica je partizane navdušeno pozdravljala. Ves Kamnik je bil v državnih, jugoslovanskih zastavah. Z oken so otroci in odrasli mahali z doma izdelanimi papirnatimi zastavicami. Nastopil je tudi pevski zbor iz Kamnika. Tega je, po nalogu kasnejšega prvega občinskega tajnika, partizana Mirana Keršmanca, na hitro spravil skupaj g. Ciril Vrem-šak (predvojni in takoj povojni pevovodja »Lire«). Proslavljanje svobode se je nadaljevalo pozno v noč. Razumljivo veselje, ki je pomenilo za civilno prebivalstvo konec nemške okupacije, za partizanske borce pa konec nenehnih odrekanj, pomanjkanja, konec vsakdanjih nevarnosti, za marsikoga celo najsrečnejši dan v njegovem življenju. Prvi dnevi svobode Po podpisu brezpogojne kapitulacije Nemčije so se po Evropi pričele vdajati nemške enote. To polaganje orožja pa je marsikje zamujalo, predvsem tam, kjer so se nemške oborožene sile skušale izogniti predaji Rusom oz. partizanskim enotam. To se je dogajalo npr. v Češkoslovaški, severovzhodni in vzhodni Avstriji pa tudi na tleh nekdanje prve Jugoslavije in še posebej Slovenije. 9. maja se je znašla na begu iz bivših jugoslovanskih dežel množica predvsem nemških vojakov in tudi četnikov, ustašev, skupaj s spremljajočimi jih civilnimi begunci. Vsi ti so se želeli prebiti do jugozahodne Avstrije, da bi se tam predali angleškim zasedbe-nim silam. Vse te umikajoče vojake z begunci vred je v Sloveniji obkolila jugoslovanska partizanska vojska in general Lo-ehr je moral 10. maja podpisati vdajo svojih 300.000mož nemške skupine armad E. Zajetje preko 70.000 ustašev, četnikov z begunci pa je bilo v Sloveniji, predvsem na področju Dravograda in v Mežiški dolini zaključeno, tudi deloma z boji, 15. maja. Že 10. maja so peš iz Ljubljane prispele v Kamnik številnejše enote partizanske vojske. Bila je to slovenska 15. brigada 15. divizije. Utaborila seje ob Kamniški Bistrici na prostoru sedanje avtobusne postaje. 11. maja je prišla glavnina 14. hercegovske brigade. Taje našla svoje bivališče v nadstropjih osnovne šole (sedanji pošti) v centru mesta. Nekoliko kasneje so na kamniško področje prišle še druge enote jugoslovanske partizanske vojske. Po pripovedih so bili to predvsem vojaki črnogorske proletar-ske brigade. Ti na*bi bili nastanjeni po raznih kmetijah od Podgorja pa tja do Žej. Kot sežejo spomini, vedo ljudje povedati, da so bili ostali pripadniki partizanske vojske takrat nastanjeni delno v barakah ob spodnji železniški postaji, pa tudi v takrat še nedokončanih stanovanjskih zgradbah na sedanji Kajuhovi ulici. V teh so bili pred koncem vojne pod streho že tudi nemški vojaki - Vlasovci (Rusi). Že okrog 10. maja seje v javnosti pojavilo geslo. »Gremo zasesti našo Koroško!« Tudi v povezavi s tem, je nova partizanska oblast že 11. maja razglasila splošno mobilizacijo za moške, vse od 18. leta naprej. Mobilizirana so se morali javiti naborni komisiji v zgradbi današnje OŠ T. Brejca. Na tem naboru so bili izključeni, po predhodnem izpraševanju in preverjanju, vsi tisti, ki so prej sodelovali, bodisi prisilno bodisi prostovoljno, v kakršnikoli nemški vojaški ali polvojaški enoti (npr. pri Selbstschutzu, We-hrmansehaftu...). Te so kot nevo-jake razporedili k raznim ostalim civilnim delom in dela je bilo, razumljivo, vsepovsod čez glavo. Poprejšnja okupacijska oblast se je sesula. Potrebno je bilo takoj vzpostaviti novo učinkovito upravo, ki naj bi poleg javnega reda in miru zagotavljala tudi najnujnejšo oskrbo prebivalstva. V tistih dneh je bil v ta namen ustanovljen mestni odbor OF (Osvobodilne fronte). Ta odbor je vodil sekretar Miran Keršmanc, njegov namestnik je bil France Brem-šak. V odboru so bih' še tajnica Lea Brandšteterjeva, Alojz Be-šter, Helenca Bervarjeva, Franc Zabrezovnik (Nagrot), Melanija Žargi in Davorin Hočevar. Skoraj istočasno s prihodom omenjenih večjih enot partizanske vojske so se v Kamnik, kot kraj ob poti na njihovem begu proti Avstriji, začele zgrinjati več-tisočglave množice drugih mimoidočih. To so bili predvsem umikajoči se nemški vojaki - ujetniki. Bilo jih je vse polno. Na primer: veliki prostor ob mostu pri Bistrici na koncu Grabna (Medvedove ulice) je bil natrpan z njimi. Ob takrat razumljivem splošnem pomanjkanju hrane, so bili ti ujetniki skoraj brez hrane. Od teh sestradanih ljudi si je takrat pre-nekateri zveda v fantič - domačin za nekaj malega hrane, ob večinoma dobrohotni strogosti partizanskih stražarjev, mogel priba-rantati ročno ali žepno uro, kar je takrat pomenilo mnogo večjo vrednost kot danes. V Kamniku in na kamniškem področju pa so se takrat pojavili še novi begunci, po nekaterih ocenah okrog 8.000. Vsi ti so bili na begu v obljubljeno Avstrijo - bili so vojaki (četniki, ustaši) in civilisti predvsem iz Srbije in Hrvaške in poleg teh je bežalo tudi kar nekaj naših rojakov. (se nadaljuje) STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 23. NOVEMBRA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XLII Votlina pod Rzenikom Zijalka v vznožju severne stene Rzenika (1833 m) z manjšim oknom, nmv 1400 m. Zelo zanimiva gora je tudi Rzenik. Nekje je bilo zaslediti tudi ime Petelinjek. Tudi to ime je povsem smiselno, saj je gora v profilu taka kot petelin, ki se po- stavlja in šopiri na gnoju. A tudi Rzenik, na starih zemljevidih napisano tudi Ersenik, je povsem smiselno ime, saj se gora razi, kolje. To posebno dobro vidimo, kadar hodimo po robu severne ali severozahodne stene, kjer so tudi po meter široke in tudi več deset metrov globoke razpoke. Vzrok je verjetno tudi v tem, da V vznožju mogočne severne stene Rzenika je votlina. Foto: R POLLAK je kamnina na dnu stene slabše nasilnosti in se zato počasi drobi pod težo zgornjih skladov. Tej hipotezi v prid govori tudi dejstvo, da je stena v spodnjem in srednjem delu izjemno krušljiva, v zgornjem delu pa bistveno manj. Poleg razpok na zgornjem robu stene je v steni tudi več zijalk in votlin, preduhov. Tako je v smeri Peklenska pomaranča zanimiva votlina z oknom, velikim dober kvadratni meter, slab raztezaj pred izstopom. V smeri Andromeda je kamin, ki preide v preduh in ta se razširi v votlino, ki ima okno in dimnik, po katerem smer pride spet na svetlo. V zgornjem delu Jakove smeri, v levi izstopni varianti, je tudi nekaj metrov dolg preduh. TUdi Kamniška smer se konča z oknom. Manjše in večje zijalke in leve so tudi v drugih smereh, vendar so tudi te dostopne samo alpinistom in plezalcem. Votlina v vznožju stene pa je dostopna tudi drugim obiskovalcem. Mogočna Rzenikova stena ima približno na stiku med severno in severozahodno steno svoja »vrata«. Vsaj tako se vidi od daleč. To je večja votlina z vhodom kvadratne oblike, velikim približno deset krat deset metrov. Vhodni prostor je precej velik, visok skoraj 10 metrov, širok 15 do 20 metrov in dolg približno 10 do 15 metrov. Dno je precej nagnjeno. Ko stopimo pod kamnit obok, se v levem delu votline odpre teman, nizek vhod.Ta vodi v manjši prostor, velik približno 8 krat 9 metrov in visok do 4 metre. TU tudi stalno kaplja voda. V levem kotu je krajši rov. Nadaljevanje tega rova do sedaj še ni bilo najdeno. V desnem delu vhodnega prostora glavne votline se dno precej dvigne in nadaljuje v poševnem rovu. Na koncu tega rova je še ena posebnost te votline. To je okno. V desnem delu je v stropu, pravzaprav v bočni steni, skoraj okrogla odprtina, ki ima približno 2 metra premera. Do okna pridemo iz votline po vlažnem, ilovnatovem rovu. Iz okna naprej ni več nadaljevanja, ker je stena preveč navpična, krušljiva in težko preplezljiva. Prostor v votlini pred oknom je precej raven, a tudi razčlenjen v levo in desno nišo. Obe sta približno enako veliki, okoli 5 metrov dolgi, kakšna 2 do 3 metre visoki in tudi približno toliko široki. Vhodno votlino običajno uporabljajo alpinisti za bivak, kadar se odpravijo plezat v steno. Zato je tam tudi na mestu, ki je najbolj suho, narejena nekakšna polica, ki služi kot ležišče. V levem delu pa je Pavle Kemperle med nemško okupacijo (1941-45) shranil arhiv kamniškega planinskega društva in ga tako rešil pred uničenjem. DOSTOP: Od mosta čez Kamniško Belo po označeni poti, ki vodi čez Presedljaj na Korošico. Tej poti sledimo vse do velike grape, ki pride izpod Rzenika. V grapo in po njej navzgor, dokler se povsem ne zoži in pride med rušja.Tu desno po širši grapi, me-lišču in desno na grebenček. Najprej po njem, nato pa po melišču do votline, ki je doro vidna. Od Predbele približno dve uri in pol. Ker zgornji del poti teče po brezpotju, je priporočljivo imeti s seboj primernega vodnika (B, C). Ta je nujen (C), če bi hoteli nadaljevati pot proti Presedljaju in se nam ne da spustiti nazaj po melišču in grapi na označeno pot, ampak bi radi prečili pobočja približno po izohipsi do označene poti. Tam namreč ni nobene poti, zato je potrebno poiskati posamezne prehode skozi rušje in čez grape, da lahko pridemo na označeno pot nekje pri lesenem križu, postavljenim v spomin na oskrbnika Kocbekovega doma na Koroški, Ernesta Dergenca, ki je 19. decembra 1950 v bližini umrl pod snežnim plazom. B. POLLAK KAVA BAR MONTONA, Steletova 25 (MARLBORO) V DECEMBRU PRESENEČA!! Vsak zapitek nad 500 SIT sodeluje v žrebanju, ki bo 30. decembra. Bogate nagrade! Kava bar Montona med drugim ponuja • dobro kavo • vročo čokolado • toast... Pohod na Kamniško sedlo AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure JESENSKA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - jabolka 50 SIT/kg - na zalogi sončnice in proso za ptičjo hrano - VSE ZA KOLINE (čreva, začimbe, prosena kaša, ješprenj) Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. (doživljajski spis) Bil je lep, sončen četrtek, ko smo šli na Kamniško sedlo, kjer sem že bil, toda takrat sem imel komaj tri leta. Zato se tega ne spominjam prav dobro. O pol osmih smo se zbrali pri tovarni Alprem. Z nami so šli štirje možje iz gorskega društva. Z avtobusom smo se sedmi in osmi razredi peljali do Kamniške Bistrice, nato pa smo šli naprej peš. Do sedla je tri ure in pol hoda. Malo me je skrbelo, kako bom prišel tja. toda govoril sem si, da sem iz Češke koče do Ledin prehodil veliko težjo pot in če sem prišel tja, bom prišel tudi na sedlo. Najprej je pot nekoliko strma. Šli smo mimo tovorne žičnice, kjer so včasih gozdni delavci tovorih les izpod Klina do Jer-mance. Od tam naprej pa so vozili tovornjaki, ker je steza zelo ozka in nevarna, vse tja do Kamniške Bistrice. Med potjo smo malicali, da smo lažje hodili. Nato je bila pot nekoliko bolj položna. Po dveh urah in pol smo si oddahnili na Pastircih. Od tam naprej, je bilo še uro hoda. Bil sem že malo utrujen in sem si govoril: »Še malo, samo še malo.« Tam je bila pot najbolj zahtevna. Čisto na koncu, ko sem že videl Dom na sedlu, sem si oddahnil in rekel: »Pa sem končno prišel.« Hitro sem se preoblekel in odšel jest. Na sedlu je bilo sončno, malo vetrovno, a vseeno lepo. Levo od Doma, če ga gledaš spredaj, je Brana, desno pa Planjava. Iz vrha se lepo vidi Logarska dolina s svojimi bližnjimi kraji. Ob pol enih smo odšli nazaj. Hitreje smo prišli v dolino, toda pot se mi je zdela nekoliko težja, ker je drselo, še posebej pa se je to poznalo, če nisi imel planinske obutve. Domov smo prišli po drugi poti, čez Jermanco, kjer je lažje hoditi. V Kamniško Bistrico smo prišli utrujeni in smo komaj čakali, da pridemo domov. Ta športni dan mi je bil zelo všeč in upam, da bodo tudi naslednji temu podobni. BORISKERN7.Č OŠ MARIJE VERE DUPLICA MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 vabi z ugodno ponudbo - čokolada mlečna (100 g) 86 SIT - čokolada lešnik (100 g) 86 SIT - Jaffa keksi 135 SIT - ananas kompot 151 SIT - maslo, surovo 160 SIT - prešana šunka (1 kg) 890 SIT - pizza šunka (1 kg) 754 SIT - sir gauda (1 kg) 755 SIT - čokolešnlk 158 SIT Pripravljamo narezke po vaših željah! Prva planinska šola na Slovenskem (2) Napotili so se v Konec in po uhojeni lovski poti čez plazove (v smeri današnje planinske poti) pod Brano do Klina in prispeli do stare planine Na stanu (današnje ravnice Pri pastirjih). Planina je bila prvič omenjena že leta 1499 kot planina »Vsedli na Brani«, ki je bila kamniška last. Najkasneje v prvi polovici 18. stoletja so jo najemali kmetje iz Solčave in priganjali trope ovac čez Klemenškovo planino, Škarje, povprek pod vrhom Pla-nja ve in po plan j a vskih zelenicah do planine Na Molzini (tudi Na Movznem; tamkaj so molzli ovce in so še danes vidni sledovi pastirskega stanu) in potem po grapi Za Vratom (Za Vrati) navzdol do Macesnovca in planine Na stanu. Po tej pastirski stezi sta Hohenwarta vodnika peljala navzgor. Posebno hudih težav m bilo. Vseeno pa sta ga poučila, da so dobri čevlji prvi pogoj za uspešno hojo, daje vkreber treba hoditi počasi in enakomerno, in mu pokazala, kako naj si pomaga s palico, in celo, kako naj stopa v derezah. Spruk mu je spotoma razkazoval vrhove in pripovedoval o lovskih doživljajih. Hohenwarth se je zavedal, da so bili lovci in pastirji na tem vrhu že davno pred njim, da so pogosto prihajali na vršni greben, kjer so se v vročih poletnih dneh hladile tudi ovce. Vendar je doživel veliko zanimivega, izpopolnil je svoj herbarij in zbirko polžev. Bil je vesel, da je prišel na vrh kot prvi turist: »Pod takim vodstvom se mi je zdelo plezanje lahka stvar. Pod njihovim vodstvom in z njihovo skrbno pomočjo sem z lahkoto premagal vse ovire...« Na Zoisovo vabilo seje 23. julija istega leta odpravil na Storžič nabirat rastline. Spremljala sta ga Zoisov vrtnar Ried z Brda in Andrej Legat iz Stare Fužine. Prvi turist na tem vrbuje bil leta 1758 botanik Anton Scopoli, kije leto kasneje kot prvi stal tudi na Grintovcu, za njim pa še botanik Franc Ksaver Wulfen. Leta 1794 je naš »čvrsti hribo-lazec« z nekim divjim lovcem kot prvi turist priplezal na vrh Man-grta v Julijskih Alpah. To izredno turo je čez dve leti še ponovil skupaj z Wulfenom in sorodnikom Sigism udom, generalnim vikarjem iz Celovca. Zadnji je kasneje med prvimi prišel tudi na vrh Grossglockneria, postal pa je celo škof na vzhodnem Tirolskem. Hohenwartje nato z Legatom obiskal Stol v Karavankah. Leta 1795gaje na Zoisovo prošnjo Valentin Vodnik spremljal na poti proti Triglavu. Dosegli so Mali Triglav. Zois se je nato zahvalil Vodniku: »Grof Hohenwart in Pinhak sta prišla domov kakor pijana od veselja! Neskončno sta vam h valežna in ne najdeta besed za to... Gore, narava in prijateljstvo so res vsemogočne stvari!« Franc Hohenvvart je tako postal najboljši gorolezec med prvimi turisti v tedanjem času. Kasneje gaje prekosil Valentin Stanič, ki še danes slovi po vsem svetu kot prvi alpinist sploh. V naslednjih letih se je grof zresnil in se posvetil popotovanjem, naravoslovju in muzeal-stvu. Vendar na svoje mladostno veselje ni pozabil. Se v visoki starosti, ko ni mogel več hoditi, se je dal na kripici pripeljati v Vrata pod Triglavom, da bi lahko še enkrat videl čar gora. Prav je, da ga imamo za svojega in da ga ne pozabimo. Lepo in prav je tudi, da ne pozabimo, kako so domačini pod vod- stvom gorskega vodnika Spruka na Naravnem mostu izšolali prvega pravega gornika. Še danes jih lahko samo občudujemo, kako načrtno, na kakšen način in kako temeljito so to opravili. Vddemsejihje vse življenje spominjal z veliko hvaležnostjo. Spruk je prvi znani gorski vodnik v Kamniških in Savinjskih Alpah. Njegovo ime se žal ni ohramlo, njegovo zgledno opravljeno delo pa bo ostalo za vedno zapisano v naši kulturni zgodovini. Zanimivo je, daje tudi nadvojvodo Karla leta 1564 na poti v Bistrico spremljal lovec Lenart Spruk. To pa je že druga zanimiva zgodba, ki nam jo je v 11. številki Kamniškega zbornika povedal pokojni profesor Ivan Zika. Starodavna pastirska pot čez Macesnovec in po grapi Za Vra-tam, po kateri se je pred dvestod-verna letoma Hohen v/artpovzpel na Planjavo, seje že povsem zarasla inje skoraj izginila. Le najbolj FRANC HOHENrVART vztrajnim in trmastim planinskim gošarjem je še mogoče priti po njej navzgor. Še vedno pa velja, da je pozimi tod najlažji dostop na Planjavo. TUdi Knežje mize pri Prčda-slju že davno m več. Jezero, ki je nastalo konec prejšnjega stoletja v Prčdaslju, je odteklo. Tako je izginil slap, ki se je imenoval Na skoku v Prčdaslju. Mostičkiin balkoni za turistične sprehajalce so propadli. Naravni most se je malo pogreznil. Celo ime samega kraja se je spremenilo. Vedno manj domačinov uporablja starejšo in bolj pravilno obliko Prčdaselj s poudarkom na prvem zlogu (kot na primer pri kraju Prčdoslje pri Kranju). Starejši opisovalci so uporabljali obhko Predoselj, žal je bila vedno zapisana brez naglasa. Skoraj povsem seje razširila ravninskim ušesom bližja turistična oblika Prediselj s poudarkom na drugem zlogu. In kaj naj bi ime pomenilo? Po mnenju Rudolfa Badjure je izraz prčdoselj oziroma prčdaselj v ljudskem izrazju občno ime za naravni most in je še ohranjeno v Kamniški Bistrici, pri Kranju in pod Obirjem. Prčdaselj je torej ime naravnega mostu, preneslo pa seje tudi na kanjonska korita. Ali ni tudi stara oblika tega imena dragocena zanimivost? Prav bi bilo, da bi jo ohranili. (Glej tudi knjigo Bojana Pollaka Naravne znamenitosti Ka-mmškosavinjskih Alp na kamniškem območju, Kamnik, 1995, št. 32, Predaselj - Predoselj, Veliki in Mali; št. 21, Okna Na Movzini) FRANCE MALESIČ Štampfljke in vizitke v Kamniku Izdelujemo kvalitetne gumijaste ŠTAMP1UKE vseh vrst In VIZITKE v več barvah. Nadvse ugodne cene! Prepričajte se! TAKOJ zapišite našo telefonsko številko, čeprav nas ta hip ne potrebujete. INFORMACIJE tel.: 831-524 alf pri ivančič, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK, vsak dan od 9. do 21 ure. 23. NOVEMBRA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 Ivkov memorial V soboto, 14. oktobra, smo se ob 8. uri zjutraj izpred osnovne šole Marije Vera na Duplici odpravili v Ljubljano na tradicionalno taborniško tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Rod Dobre volje. Tega tekmovanja se Kamniški taborniki radi udeležimo, saj smo dosegli tudi že nekaj uspehov: nekaj prvih mest, pa drugih in tretjih. Bistvo tega tekmovanja ni bilo le v tekmovanju med seboj in v dokazovanju, temveč, kakor vsaka druga taborniška akcija, tudi v druženju, spoznavanju, izmenjavanju izkušenj in tako dalje. Naša ekipa je štela 6 tekmovalk: Petra, Martina, Polona, Suzana, Živa ter kot najmlajša Sanja. Nastopale smo v kategoriji gozdov-nic, kjer je bilo prijavljenih še 8 ekip.To je bilo naše prvo tekmovanje, na katerega smo šle, zato smo hotele dati vse od sebe. Tekmovale smo v košarki, v ciljanju, v spre-tnostnem tekmovanju, v vozlih, na koncu pa smo reševale še šaljivi ta- zlih. Ker do sedaj nismo imele veliko sestankov, smo se šele pred odhodom v Ljubljano na tekmovanje naučile nekaj osnovnih vozlov: ambulantnega, vrznega, kavbojskega, mrtvega, napenjalnega, osmico ter skrajševalnega. To nam je šlo kar hitro od rok in po besedah našega vodnika smo se res izjemno izkazale. Dobile smo 10 točk pri tej panogi - za razliko od nekaterih ekip, ki so zabeležile ničlo. Samo 2 vozla sta bila narobe zavozlana, drugače pa napak ni bilo. Šaljivi taborniški test nas je spravil v dobro voljo, zato ga tudi nismo vzele preveč resno. Pri tem smo dobile zelo malo točk, kar pa še ni bilo odločilno za končni vrstni red. Naslednja panoga je bila ciljanje. Na steni je bila narisana tarča (taka kot pri lokostrelstvu), vsaka od nas pa je dobila dve žogici: eno poskusno in eno za rezultat. V tej panogi smo zbrale 80 točk in smo bile med vsemi najboljše. Tudi v spretnostnem tekmova- la Ivkovem memorialu smo morali pokazati veliko spretnosti. Občinska košarkarska liga -Kamnik 95 V Kamniku že peto leto zapored pod okriljem Športne zveze občine Kamnik poteka občinska košarkarska liga. V letošnji sezoni, ki se je začela že v aprilu, sodeluje 16 moštev. Ekipe so bile razvrščene v dve ligi po 8 moštev. Po končanem spomladanskem delu (april, maj) se je pred kratkim končal tudi jesenski del prvenstva (september, oktober); pred nami pa so še zaključni boji. Sistem tekmovanja, ki je do potankosti razdelan, predvideva razigravanje od 1. do 8. mesta, prav tako pa bodo tudi slabše ekipe odigrale Še po tri tekme za razvrstitev od 9. do 16. mesta. Po tekmah rednega dela prvenstva (vse so bile odigrane v športni dvorani Kamnik) sta lestvici naslednji: LUGA 1, Zlatarstvo Banič - Mengros, 2. Kavarna Veronika - Zlatarstvo Dragulj, 3. Hram Lužar 4. Tekont, S. Proline - Premiera, 6. Fal sport - AB, 7. SKB Banka, 8. ŠD Policist. ILLIGA t. Biro Balia, 2, Pietiljstvo Petrovčič - Zalog, 3. Baron Bar -Tesnila,4. Hram Gorjaa, 5. Garden - Novi trg ml., 6. Marka, 7. Novi trg, 8. Ribice Team. V razigravanju od 1. do 8. mesta se bodo torej pomerile naslednje ekipe: Zlatarstvo Banič - Mengros, Kavarna Veronika - Zlatarstvo Dragulj, Hram Lužar, Tekont, Proline - Premiera, Fal sport - AB, Biro Balia, Pietiljstvo PetrovfiČ - Zalog. Za razvrstitve od 9, do 16, mesta pa: SKB Banka, ŠD Policist, Baron bar - Tesnila, Hram Gorjan, Garden - Novi trg ral., Marka, Novi trg, Ribice Team. V tekmah za razvrstitve od 1. do 8. mesta se igrajo tudi povratne tekme, tako da so pari naslednji: Zlatarstvo Banič - Mengros : Pietiljstvo Petrovčič - Zalog, Kavarna Veronika - Zlatarstvo Dragulj: Fal sport - AB, Hram Lužar: Proline -Premiera, Biro Balia: Tekont, Tekme se igrajo ob petkih in sobotah ali nedeljah. Celoten sistem tekmovanja se bo zaključil IS. decembra s finalnimi tekmami in s podelitvijo priznanj. ■;:'■■', OLAF GRBEC < Mladi za Pokal Kamnika Kamniški odbojkarski klub je pripravil enega od več načrtovanih turnirjev v sklopu Pokala Kamnika. Tokrat so se za Čim višja mesta potegovali osnovnošolci vseh petih šol. Udeležba več kot stotih igralcev kaže na to, da je odbojka ena od najbolj gojenih športnih panog na osnovnih šolah in da jo mladi radi igrajo. Sistem igranja je bil vsak z vsakim, tako da so se lahko šole primerjale med seboj pred občinskim prvenstvom. Na turnirju so bili prav vsi igralci, ki bodo zastopali svoje šole. Po pričakovanju je bila na začetku najboljša ekipa Marije Vere, ki je zlahka premagovala vse nasprotnike, skoraj pa bi izgubila proti Stranjam, ki v letošnji sezoni niso tako močni kot lani. Najbolj prijetno presenečenje pa je daleč najmlajša ekipa Toma Brejca, ki je imela do zadnje tekme še lažje delo, saj je z naprotniki hitro končala svoje tekme. Spet pa so imeli največ dela s Stranjami. V zadnji tekmi pa sta se pomerili šoli Toma Brejca in Marije Vere, boljši pa so bili starejši igralci Marije Vere. Za ekipo Toma Brejca so nastopali v glavnem šesti razredi, ki bodo letos najbrž pometli z nasprotniki v mini odbojki, veliko igralcev pa tudi že trenira v klubu. OŠ Marije Vere je zasluženo osvojila prvi turnir pred igralci Toma Brejca, Komende-Moste, Stranj in Frana Albrehta. Strokovni svet trenerjev pa je izbral tudi šest najboljši igralcev: Aljoša Jemec (TB), Rok Jeglič (ST), Simon Zlatnar (MV), Anže Urh (TB), Bruno Brun (MV) in Matic Zupan (KM). V tem tednu bodo odbojkarji pripravili še podoben turnir za dekleta. V prejšnji številki sem pozabil omeniti, da smo v klubu prejeli dve opravičili za neudeležbo na skupščini OK Kamnik. Prizadetim se opravičujemo. CICO 1. v bistvu štafetna panoga in smo morale kar se da najhitreje preteči progo, ki je bila polna postavljenih ovir: slalom med drevesi, skoki čez napete vrvi... In na koncu seveda za nas najljubša... košarka. Rade igramo košarko in vse jo tudi redno treniramo, zato ni bilo težav z nobeno ekipo. Igrale smo 5 tekem. Najvišja zmaga je bila 26 proti 2, v finalu pa smo bile že zelo utrujene, zato smo igrale predvsem na rezultat. Vendar pa ni bilo nobenih težav. S finalom se je tekmovanje v naši kategoriji tudi končalo. Ostala je samo še razglasitev zmagovalnih ekip posameznih kategorij. Vedele smo, da lahko računamo na eno od prvih treh mest, vendar pa prav na prvo mesto nismo niti pomislile. Naš vodnik nam je povedal, da smo prve, z majhno prednostjo sicer, vendar to nas ni motilo. Še bolj vesele smo bile, ko so razglasili zmagovalno ekipo naše kategorije in ko je Živa odšla po diplomo, ki smo si jo prislužile. Organizacija tekmovanja ni bila ravno na najvišji ravni, saj smo za 5.000 SIT prijavnine na ekipo dobile le našitek tekmovanja. Vendar pa je prišlo veliko različnih ekip iz različnih slovenskih krajev, tako da smo z njimi tudi navezale stike. Po končanem tekmovanju smo se vesele vračale v Kamnik, trdno odločene, da se bomo vsakega taborniškega tekmovanja z veseljem udeležile. Pa en lep taborniški pozdrav. Živa, Petra, Martina, Suzana, Polona, Sanja iz voda Nevidnih kril Kamniške odbojkarice proti vrhu Kot smo že napovedali, se bodo kamniške odbojkarice, kot kaže, v letošnji sezoni borile za sam vrh lestvice v tretji ligi vzhod. V dosedanjih šestih kolih so še neporažene. Vendar moramo povedati, da so bile zaradi izstopa dveh ekip že dvakrat proste, enkrat pa gostje niso prišle na tekmo. V prvem kolu so bile Kamničanke proste, v drugem pa so že imele enega od derbi-jev lige na domačem terenu. Njihov nasprotnik je bila ekipa In-fonda Branika, ki je še lansko leto uspešno igrala v drugi ligi, letos pa so dale prednost mlajšim igralkam. Vendar to ni motilo kamniških igralk, da ne bi pred polno dvorano popolnoma zasenčile tekmice iz Maribora in zasluženo osvojile zmago 3:0. Na tej tekmi gre pohvaliti prav vse igralke, k lepi igri pa so prispevali tudi gledalci, ki so bučno navijali celo tekmo. V tretji tekmi so Kamničanke gostovale pri lanskoletnih drugoligašinjah v Črni na Koroškem. Kamničanke so bile veskozi v prednosti, a so se za zmago morale boriti še v tirne breaku. Šele v tem setu pa so Kamničanke zaigrale kot znajo in gostom prepustile samo 4 točke, kar le potrjuje kakovostno ra- Natančni pristanki jadralnih padalcev Tekmovanja v točnosti pristajanja so se zadnje čase med jadralnimi padalci dobro prijela, čeprav imajo manjšo športno vrednost kot recimo dolžinski preleti. Letos je »štartal« tudi slovenski pokal, to je sklop šestih tekmovanj za jadralne padalce, ki tudi tekmujejo v disciplini točnost pristajanja, kjer se ovrednoti predvsem preciznost pri pristanku. Četrto letošnje tekmovanje iz tega sklopa je organiziral kamniški klub POLET in sicer so jadralni padalci vzletali s pobočja Krvavca, pristajali pa so v Gradu pri Cerkljah. Tekmovanja, ki je bilo v drugi polovici oktobra, se je udeležilo kar 170 tekmovalcev iz dvajsetih slovenskih klubov in gostje iz Avstrije, natančneje iz Borovelj. Čeprav je bilo oblačno, je bilo ozračje mirno, ni bilo kakšnih posebnih vetrov, kar je dovoljevalo zelo natančne pristanke. Na koncu se je izkazalo, da kar štirje tekmovalci delijo 1. mesto, vsi štirje pa so pristali natančno v center, velik 5 cm. Lep uspeh je zabeležila tričlanska prva ekipa POLETA, ki je z naskokom več kot meter osvojila prvo mesto, kar nam je uspelo prvič. Velja poudariti, da je ekipa POLETA tudi na tretji letošnji tekmi za slovenski pokal, ki se je odvijala na Rahtelu nad Slovenj Gradcem, dosegla lep uspeh. Ekipa je osvojila 2. mesto, med posamezniki pa je Igor Podmiljšak ravno tako osvojil drugo mesto. Čeprav nismo sodelovali na vseh letošnjih tekmovanjih, smo s temi rezultati trenutno uvrščeni na tretje mesto med klubi, do konca leta pa bosta še dve tekmovanji, na Vrhniki in v Bovcu. Po vseh rezultatih sodeč, tako v LIGI in DP, kot tudi na ostalih tekmovanjih, se letos obeta kamniškemu POLETU res uspešna sezona, daleč najboljša doslej, poleg tega pa so dobri obeti tudi za naprej, saj je v klubu cel kup obetavnih mladih pilotov, ki so se že dokazali tudi na letošnjih tekmovanjih. Rezultati tekmovanja KRVAVEC 95: Posamezniki: 1. do 4. mesto Šetina - Kanja, Dol. Toplice, 0 cm, Kosič -Metulj, Rim. Toplice, 0 cm, Gorišek - Vrhnika, 0 cm, Kaluža - Kmfly, 0 cm, 5. mesto Kodrun - Čuk, SI. Gradec, 1 cm, 6. Rus - Vrhnika, 4 cm, 7. Ferarič - Čuk, SI. Gradec, 5 cm, 8. Mavri - Viharnik, 6 cm, 9. Skerelj - Volta Divača, 7 cm, 10. Orehe£ -Polet Kamnik 10 cm. EKIPNI REZULTATI: 1. mesto POLET Kamnik 99 cm, 2. IKAR SI. Gradec 126 cm, 3. KIMFLY Vodice, 207 cm, 4. De-dal Legen, 294 cm, 5. VRHNIKA, 417 cm. V ekipni razvrstitvi je bilo uvrščenih 17 klubov jadralnih padalcev. Seveda pa tako velika prireditev ne more miniti brez pokroviteljev, ki so v našem primeru prispevali bogate praktične nagrade. To so bili: MIP - GALJOT Stahovica, URKO Kamnik, ALP SPORT Kamnik, FALL SPORT Domžale, KI-MLFY Vodice, FUN FLY Ljubljana, MACO Idrija, OPTIKA MARETIČ Škofja Loka, SALOMONOV OGLASNIK Ljubljana, ŠUPO Kamnik in ROD Radomlje. ______________________-do- Frenk Petek na Križu Eden najbolj branih slovenskih pisateljev, Ivan Sivec, rojen v naši občim, v Mostah pri Komendi, je pravkar izdal novo knjigo z naslovom Netopir brez kril. To je njegova štiriindvajseta knjiga, izšla pa je pri največji slovenski založbi Mladinska knjiga. Knjiga je posvečena svetovnemu prvaku v skokih Frenku Petku, prikazuje pa zakulisje smučarskih skokov v Planici in okolici. Franci je kot prvi bralec zapisal: »Ejga, tole je pa ena super knjiga! Mlade bo prav gotovo spodbudila k športni dejavnosti. Vesel sem, da sem jaz kar v prvi knjigi. Prepričan sem, da so temne sence medtem že izginile s Planice...« Knjigo bo avtor predstavil v nedeljo, 26. novembra, ob 15. uri na Križu pri Komendi v Brezni-kovem domu. Na Križ pa bo prišel tudi svetovni prvak Franci Petek, tako da se boste lahko z nji pogovorili stari in mladi, rad pa bo podpisal tudi v Sivčevo knjigo. Za prijetno glasbeno ozračje pa bodo poskrbeli člani priljubljenega zabavnega ansambla Obvezna smer, ki igrajo Sivčeve uspešnice Srce je popotnik, Čez praznike spet bom doma, Komaj ti je sedemnajst let, Maj itn. Ker se obeta lep kulturni in športni dogodek, seveda ne smete zamuditi prijetnega popoldneva v kriškem Breznikovem domu. IVAN HLADE zliko med ekipama. V četrtem kolu so bile Kamničanke zopet proste, v petem pa so gostovale Murski Soboti in zabeležile še eno zmago. Tokrat so premagale vrstnice iz tega mesta s 3:1. En izgubljen set pa je pravzaprav izid preveč ležerne igre v drugem setu, v tretjem pa so Kamničanke zmagale celo na l.Tudi tu igra ni bila preveč bleščeča, saj je bil nasprotnik le za odtenek boljši kot Črna. V šestem kolu pa bi morale Kamničanke igrati drugič doma proti ekipi Celja 2. Na tekmo pa je prispela le ena igralka in tako je bila polna dvorana gledalcev prikrajšana še za en odbojkarski užitek.Tekmo bodo Kamničanke dobile za zeleno mizo s 3:0. V naslednjih kolih pa igrajo Kamni- čanke najprej v gosteh pri Granitu, nato 25. 11. 1995 ob 17.00 doma z ekipo DRAVOGRADA (derbi), zunaj z četrto ekipo In-fonda, nato doma 9. 12. 1995 z ekipo Mežice (derbi) in še zunaj z ekipo Benedikta. Po razporedu se vidi, da imajo Kamničanke najtežje nasprotnike prav na koncu in te tekme bodo tudi odločale o tem, kdo bo naslednje leto igral za eno stopnjo višje. Sicer pa bodo Kamničanke prvič zaigrale tudi v POKALU Slovenije. V drugem kolu bodo igrale s prvoligaško ekipo LIK TILIE iz Kočevja. Prvo tekmo bodo igrale v gosteh, drugo pa 29. 11. 1995 ob 20.00 doma. Na tekmovanja pa se pripravljajo tudi že kadeti-nje, ki branijo lanskoletno četrto mesto, in mladinke, ki ciljajo višje kot lani. Vse te tekme omogočajo sponzorji: Ask, Enervit, Avtohiša Real, 3 A, Caffe Prestige, 3 S šport. CICO 1. Uspešen začetek sezone Jokostrelcev V soboto, 11. novembra, se je v škofjeloški športni dvorani Poden odvijalo prvo lokostrelsko dvoransko tekmovanje v sezoni 95/96, Prijavljenih je bilo 179 tekmovalcev, tako da se je moralo tekmovanje odvijati v deh skupinah. Člani LD MAMUT so streljali v popoldanski skupini. Dosegli so odlične rezultate, saj so skoraj v Vseh skupinah pri olimpijskem in instinktivnem slogu dosegli prva ali eno izmed prvih treh mest. V skupini mladinke prosto je prvo mesto s 537 krogi dosegla TEJA MAKOTER; v skupini kadetinje prosto je prvo mesto z 520 krogi pripadlo TAM ARI SHEIKHA v instinktivnem slogu pa je pri mladinkah prvo mesto z 280 krogi dosegla TINA BRE-P&. ' Pri članih prosto je prvo mesto s 575 krogi pristreljal MATEJ KRUMPESTAR, kar je bil hkrati tudi najboljši rezultat na tekmovanju; v skupini kadeti prosto je s 490 krogi tretje mesto pripadlo SANDUU SHEIKHA, pri dečkih prosto pa je prvo mesto dosegel ROK JESENŠEK s 507 krogi. V instinktivnem slogu pa je pri članih tekmoval tudi BORIS JEMEC in s 470 krogi zasedel 6. mesto. Prvi rezultati nam torej napovedujejo uspešno sezono LD MAMUT, Skupaj pa jim lahko zaželimo Se veliko uspehov na njihovi začrtani poti. :,::.' ,■; PETRA UDOVČ Odbojkarji na polovici prvenstva Prva ekipa Kamnika, še vedno brez poškodovanega Gašperja Ribiča, je slabše nadaljevala prvenstvo. Sicer so v Mariboru prikazali dobro igro, vseeno pa niso imeli možnosti za uspeh. Na koncu je igro Kamničanov pohvalil trener Mariborčanov, ki je hkrati tudi trener slovenske reprezentance. V četrtem krogu je imela favorizirana ekipa Olimpije z mladimi Kamničani precej dela. V prvem setu so zlahka zaključevali akcije predvsem zaradi slabega sprejema domačinov. V drugem setu je trener gostov spremenil postavo, kar so Kamničani izrabili. Z dobrim sprejemom Žagarja so popravili napad in razvila se je ogorčena borba za vsako točko. Pri rezultatu 11:12 se je gostom ustavilo in gostitelji so na veliko veselje več kot 400 gledalcev uspeli zaključiti set v svojo korist. V tretjem setu so Kamničani močno popustili, kar so gostje spretno izrabili. V končnici četrtega seta so gostje po vodstvu 11:8 popustili, misleč, da je tekma že dobljena. Kamničani pa se niso dali. Zaigrali so napa- dalno ter izenačili na 14:14. Samo neizkušenosti mladih Kamničanov se imajo gostje zahvaliti za dobljeni set in s tem tudi tekma Slabšo igro so prikazali v Novem mestu, saj so gladko izgubili. Imajo pa tudi malce smole, ker so naleteli na težjega nasprotnika, kot je kazalo, saj je pri Krki zaigral Bruno Maric, ki je prišel iz ekipe Vigros Pomurje.Tako okrepljena ekipa Krke lahko posega v sam vrh. Najslabše do sedaj pa so zaigrali na Bledu, kjer so proti neposrednim tekmecem gladko izgubili. Blejci so prikazali precej drugačno igro kot v Kamniku in so zlahka prehajali kamniški blok. V vrstah Kamničanov sta povsem odpovedala Gregor Lah in Gregor Orel, trener Hribar pa nima ustrezne zamenjave, saj ima na voljo le 6 igralcev za prvo ligo. Vsekakor privlačna odbojka se nam obeta 25. novembra ob 19.30, ko v Kamnik prihaja prvouvrščena ekipa Marles Maribor z večino slovenske reprezentance. Upajmo, da bodo Kamničani nudili podoben odpor kot na tekmi proti Olim- JOŽEJANKOVIĆ Smučarski klub Kamnik Sekcija strokovnih kadrov vabi na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v avli Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik v soboto, 2. decembra, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 3. decembra, od 9. do 13. ure. 12 KAMNIŠKI OBČAN iz zgodovine - kronika - zanimivosti 23. NOVEMBRA 1995 Kdo je dal ime Nevljica (2) Del razbremenilnika na Pšati med cestama Moste-Komenda in Moste-Brnik so delavci"vodnogospodarskega podjetja očistili grmovja in naplavin. Sedaj so stroje odpeljali. Menda na ostali del struge proti Zijam in Suhadolam niso pozabili? Kako nam v urbanih naseljih primanjkuje urejenih parkirišč, nam dovolj zgovorno pove tudi pogled na površino pred vrtcem na Klavčičevi ulici na Bakovniku. Koliko časa bo treba še čakati, da bo ta predel končno urejen v skladu z zazidalnim načrtom? Pra-, pred-, proto-... Vsekakor je treba vsaj nekaj rtif'ega reči tudi o terminih predslovanski, protoslovan-ski itn., ki jih nekateri uporabljajo. (M. Grošelj, kot to navaja Bezlaj v SVIJe ime Nevlje uvrstil med predslovenska.) Po mojem ti termini niso posrečeni. (Bolj zavajajo,kot pa pojasnjujejo!) Za pravo predstavo stvari, za pravo predočbo, so nujni ustrezni, natančni (nedvosmiselni) izrazi! Sicer pa - kdo pa je tista »sarža«, ki lahko odredi mejo (letnico), od katere bi šteli: od kdaj je »prej« in od kdaj »po«. Noben jezik ni nastal v enem dnevu! Slovani niso .prilezli iz zemlje' v enem letu! Na ozemlju današnje Slovenije se ni ,kar naenkrat, začelo govoriti slovensko! (Sploh pa ne tako, kot govorimo danes!) Dolgo časa so ljudje tod (po raznih krajih) .tolkli' jezik, ki ga današnji jezikoslovci ne bi mogli razvrstiti (po današnjih merilih), oz. bi se o tem prepirali . In tu se lahko vprašamo takole: kaj je bil otrok, ki ga je rodila »Predslovenka«, če je bil oče pridošli Slovenec? (Po kakšnih kriterijih Slovenec, če še ni govoril današnje slovenščine? Ali je otrok govoril materinščino ali očetščino? Ali je bil Primož Trubar (že) Slovenec, če je bil oče Srb (uskok), mati pa potomka ^predslovenskih« Dolenjcev? Kaj bi strokovnjaki lahko povedali o priimkih: Trobentar, Trobec, Trubar, Trubač... ? Zgodovinska slika Gornja slika je nastala daljnega leta 1912 na Kužni pri Kamniku. Na sliki so kamniški meščani -čebelarji. Starejši občani bodo lahko prepoznali znane Kamničanke in Kamničane takratne generacije. Tu so, med ostalimi, predsednik čebelarskega društva g. Virjant (Kužnar), Bnančni uradnik glavarstva Kamnik g. Kratnar, kasnejši župan Kamnika dr. Alojz Kraut in župnik Rihar iz Mekinj. Zaslugo, daje ta slika prišla v javnost, ima g. dr. Niko Sadnikar. Našel jo je v arhivu svoje pokojne mame, kije bila čebelarka in je tudi na sliki. Staro sliko, ki jo je posnel znani fotograf g. Aparnik, je obnovil in povečal na 30x40 cm »Foto Grohar« (nasproti Metalke). Slika je lepa in razločna. Okvirje delo g. Janeza Repanška iz Kolodvorske ulice. Oba mojstra sta delo opravila res lepo in brezplačno. 1a zgodovinski dokument kamniških čebelarjev bo krasil dom čebelarjev na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Vsem, ki so sodelovali pri nastanku te slike, najlepša hvala. Za čebelarsko družino Kamnik JANEZ PRIMC Glava in rep Če se štrene ne lotiš dobro (pazljivo) - a etimologija je skorajda najbolj zapletena »štrena« - je polomija (večja ali manjša) neizbežna. K temu - kot sem omenil na začetku - veliko pripomore nikoli dovolj celovito napisana (!) razlaga. (Vsega se pač ne da povedati v enem dahu!) Da tokrat ne bi bilo prevelikega nesporazuma, je o besedi navja treba reči vsaj še tole: v tistem času, ko je bila v teh krajih v rabi ta beseda, je bila v rabi tudi beseda -plava. (Beseda pa se je naglašala plava in je pomenila isto, kot še danes!) Zdi pa se, da je tistikrat (pred tisočletji) bila bolj v rabi za plavanje po nebu (zraku) , na kar pa smo zdaj skorajda »pozabili« (V sedanjem načinu razmišljanja se je plavanje prevesilo bolj k vodi!) Zato pa oblaki še vedno plavajo! Tudi luna priplava! Zrakoplov plove! (Hrvatje imajo celo zračno luko. - Kakšna polomija!) Sicer pa imamo zdaj kar vsi (t.i. indoevropejci) kozmične ladje! (In vse to brez vode!) Pa tudi naša letala letajo, pa niso ptiči! Pa tudi ljudje letajo....in to kar z nogami! Pa tečejo tudi, čeprav niso tekočina! Govorica je ena čudna »reč«! (Če se kje nismo razumeli, se torej ne čudite.) Pri etimologiji (in še marsikje) je tako: težko je ugotoviti (in še težje dokazovati), kaj je glava in kaj rep! Pa bo nek nadebudni znanstvenik rekel, da to sploh ni pomembno... ker je rep pač podaljšek glave! Taka modrost je seveda sumljiva... Če smo natančni in pošteni, je treba priznati: razlika je vsaj tolikšna, kolikršna je razdalja med glavo in repom! Je pa ta razdalja včasih nedopovedljivo velika! 5 Zanimivo je, da so tiste stvari, ki se dogode daleč (npr. nastajanje angleščine v Britaniji), povsem razjasnjene, a tisto, kar se je dogajalo na našem pragu ali celo v hiši, pa je »megleno«! 6 Nemci, kot mešanci nekdanjih lovskih in ribiških plemen (kasneje pa tudi drugih), so to besedo (teh, drugih) »razumeli« po svoje... poistovetili so jo z barvo neba oz. vode (blau)! Mi pa imam za ta pojma kar dve besedi: modra in sinja. (Seveda pa bi se tudi o tem moralo še marsikaj reči. Tudi o besedi - barva!) Nemci si besedo blau lastijo ,na dolgo in široko' (Duden Etymologie). Je pa vse tisto »dokazovanje« en velik bla-bla! Sicer pa je tudi termin ,indo-germanski' (Nemci ga na vse kriplje povsod vsiljujejo) smiselno povsem zgrešen (deplasiran), je za lase privlečen! - Žal tega tu ne morem podrobneje obrazložiti. MARIJAN SLEVEC Oddajam v najem (zakup) prodajni prostor na Šutni v Kamniku. Podrobne informacije za resne ponudnike; tel.: 99 385 01 6113 863, zastopnik tel.: 061 264 384. TRGOVINA MOJCA Medvedova 16, Kamnik tel.: 817-381 Ob nakupu nad 5.000 SIT priznamo 7% MIKLAVŽEV POPUST. Upokojence vabimo zadnjega, prvega in drugega v mesecu k nakupu s 7% popustom. Nakup tudi z odloženim plačilom. Otroke, ki kupujete v Mojci bo Miklavž obdaril v srednješolskem centru v nedeljo, 3. decembra, ob 16.30. Pridite, pripravili smo vam pestro ponudbo po ugodnih cenah! Gantar Šivanje iz usnja in tekstila Križ 23lc, Komenda S 841-321 kreacija GcinTor V DECEMBRU 10-40% POPUST! Usnjene jakne s krznenim ovratnikom, parke s kapuco, telovniki, bermude, hlače... Šivamo tudi po meri iz usnja in tekstila. Obiščite nas vsak delovni dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 18. ure. - Hvala za zaupanje! p v--------------------------- Zanemarjena kamniška cvetlična korita Po kamniških ulicah stojijo v glavnem kar razmetana »cvetlična« korita. Opazili smo, da je rastel v skoraj vseh med viškom »turistične« sezone v Ka- Kako malo bi bilo potrebno za ureditev teh in še precej drugih nerednosti v mestu. Nekoč je kamniško Turistično društvo s posebno komisijo ugotavljalo drobne pomanjkljivosti v mestu (teh pa je kar nekaj). O svojih ugotovitvah je poročalo občini, mniku namesto pestrega cvetja plevel in pusto ter neugledno grmičevje. V teh koritih pa je bilo tudi odlagališče cigaretnih ogorkov. Častni izjemi sta bila nasada lepo negovanega cvetja okrog vrta bifeja podjetja Emone in ob Kočninem diskontu na Perovem. Tudi nekaj zasebnih bifejev je okrasilo svoje okolje s cvetjem. Kamnik se ponaša s svojo dolgoletno turistično tradicijo, zato bi bilo prav, da med sezono prav vsak kotiček poživlja cvetje. V zelo žalostnem stanju je osmerokotna fontana v spomin padlim borcem na trgu pred samopostrežno trgovino Emone. Enako je s fontano na Glavnem trgu. Obe sta bili vse leto brez vode. ki je poskrbela, da se je odpravilo vsaj nekaj nereda. Ob novi izredno prijetni poti na Žale smo odkrili staro častitljivo lipovo drevo (na sliki), v starosti med 200 in 250 leti. Pod tem drevesom je bila nekoč vrtna hišica, v katero so prihajali na meditacijo in branje brevirja sosednji frančiškani, lastniki travnika okrog navedenega drevesa. Lipa naj bi postala kamniški kulturni spomenik, potrebno pa bi jo bilo strokovno sanirati in napraviti okrog nje prijetno okolje. O vsem tem sem se mimogrede pogovarjala z dr. Sveto-zarjem Frantarjem. VERA MEJAČ Tekstilna trgovina LANEN CVET iz Most pri Komendi vam za hladne dni nudi * volneno metrsko blago za kostime in plašče, bogato izbiro potiskanega in enobarvnega Jerseja In termovelurja, šiviljski pribor, sukanci, zadrge, oblečeni gumbi... * velika Izbira toplih otroških, ženskih In moških bund, telovnikov, pižam, spodnjega perila, trenirk, jeans hlač (otroške tudi podložene) In še mnogo drugih lepih, dobrih In poceni stvari- * za najmlajše pestra izbira igrač Pridite v trgovino LANEN CVET, kjer vas pričakujemo vsak dan od St do ■&, ob sobotah od & do W. n AVTO DETR d.0.0." ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., fax.: 061/737-313 tel. 061/737-041 LADA Nudimo ugodne kreditne pogojej 23. NOVEMBRA 1995 od tu in tam KAMNIŠKI OBČAN 13 Tudi to se je zgodilo v oktobru V enem dnevu devet nesreč na »Tuhinjki« 2.10. V bližini Tunjic je bil najden nasad konoplje. Policisti so sadike uničili, ugotavljajo pa še, kdo je bil »sejalec«. 5. 10. V noči s srede na četrtek je bilo vlomljeno v trgovino Metka na Maistrovi ulici. Pri tem je bilo odnesenih več različnih prodajnih artiklov ter naročilnice. Po večdnevnem iskanju je bil storilec, občan iz Kamnika, odkrit. V vmesnem času je z naročilnicami kupoval sadje po Sloveniji. 6.10. Občanka je sporočila na PP, da ji grozi bivši fant ter da jo bo ustrelil. Policisti so po večur-nem iskanju izsledili M. F., ki je doma iz okolice Lukovice, ter mu zasegli plinsko pištolo z naboji. Predlagan bo sodniku za prekrške. Občan iz Kamnika je zvečer sporočil na PP, da je domov prišla mladoletna hči, ki naj bi bila pretepena na plesu na srednji šoli. Na kraju so policisti ugotovili, da je bila omenjena odpeljana v klinični center in da je bila pod vplivom alkohola in mamil, ne pa pretepena. 7. 10. Tega dne je bila opravljena gorska reševalna akcija. Starejši občan je zdrsnil na lovski poti med Sv. Primožem in Kisov-cem ter se pri tem poškodoval. Gorski reševalci so ga prenesli do naselja Prapretno, od koder so ga prepeljali v Klinični center. 10. 10. Ob 12.45 so policisti na Koželjevi ulici v Kamniku izsledili dva tujca, državljana Nizozemske, ki sta prodajala posodo. O tem je bila obveščena tržna inšpekcija, ki pa zoper njiju ni ukrepala, tako da so jim policisti posodo zasegli ter jo poslali v carinarnico. 12.10. Občan iz Kamnika je našel plastični ovitek, v katerem je bilo 89.000 tolarjev ter ga prinesel na PP. V istem trenutku je na PP prišel tudi občan, ki je ta denar izgubil. Presrečni lastnik je najditelja seveda nagradil. V Lazah v Tuhinju je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena občan in občanka iz okoliških vasi. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika D. V, ki je imel med drugim tudi 2,83 g/kg alkohola v izdihanem zraku. 14. 10. Ob 21.15 je skupino mladoletnikov v bližini železniške postaje fizično napadla druga mimoidoča skupina ter pri tem enega izmed fantov telesno poškodovala, tako da je moral poiskati zdravniško pomoč. Policisti so skupino nasilnežev v naslednjih dneh izsledili. 16. 10. Policisti so skupaj s kriminalisti obravnavali dva občana, ki sta se ukvarjala s preprodajo mamil. Za Š. D. je preiskovalni sodnik po zbranih obvestilih odredil pripor. Iz lokala v okolici Kamnika so sporočili, da so tjakaj prišli trije državljani BiH ter želeli prenočiti. Policisti so ugotovili, da so omenjeni ilegalno prestopili mejo in sicer sta jih »čez« prepeljala C. M. iz Radomelj in Z. D. iz Špitaliča, za kar sta bila bogato nagrajena. Policisti so vse tri državljane BiH odpeljali k sodniku za prekrške, nato pa nazaj na hrvaško mejo. C. M. je bil izročen preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor zaradi utemeljenega suma storitve KD organiziranja ilegalnega prehoda čez državno mejo. Z. D.-ja pa je sodnik po zaslišanju odslovil. 18. 10. V večernih urah je bil ustavljen voznik tovornega avtomobila, ki je vozil pod vplivom al- kohola in brez vozniškega dovoljenja. Ker je šlo za K. M., sicer državljana BiH in večkratnega kršitelja CPP, mu je bila odvzeta prostost, naslednjega dne pa je bil izročen sodniku za prekrške v kaznovanje. 19. 10. Gorska reševalna služba je s pomočjo helikopterja izvedla reševanje pod Kamniškim sedlom, kjer je onemogel starejši občan. 26. 10. V dopoldanskih urah je prišlo do prve večje zgostitve prometa na cesti skozi Tuhinj, in sicer zaradi začasne zapore magistralne ceste Ljubljana-Celje. Počasi premikajoča se kolona je bila dolga približno 10 kilometrov -od Smarce do Srednje vasi. Policisti so začasno urejali promet s fizičnim usmerjanjem. Okoli poldruge ure se je promet ponovno vsaj približno normalno odvijal. 30.10. V naselju Soteska je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Pri tem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Tega dne seje sicer pripetilo 11 prometnih nesreč, od tega pa kar devet na cesti skozi Tuhinj. 31. 10. V zgodnjih jutranjih urah so neznanci vlomili v osebni avtomobil znamke jugo, parkiran na ulici Matije Blejca na Duplici. Pri tem so s seboj odnesli dva zvočnika »alpine«. DGV JSTOtUKU V oktobru so se poročili: - SCHWARZBARTL Peter Rihard, študent iz Domžal, in POHLIN Nuška, absolventka pedagoške fakultete iz Kamnika - SODNIK Jožef, kurir iz Viševce-Kranj, in KROPIVNIK Helena, slaščičarka iz Pšate - KADUNC Lado, kmet iz Raven pri Šmartnem, in SUŠNIK Fanči, šivilja iz Studenca - RIFEL Janez, delavec s Križa, in ROBAR Ani, ekonomski tehnik iz Podgorja - ČIČ Franc, ključavničar iz Ihana, in TRAVEN Marjetka, korespondent s Tunjiške Mlake - OREHEK Stanislav, operater na stružn. z Brega pri Komendi, in DELAVEC Simona, krojilka obutve iz Štefanje gore V oktobru so umrli. - BERGANT Slavko, upokojenec iz Podgorja št. 101, star 61 let - ERJAVŠEK Ivan, upokojenec z Županjih Njiv 26, star 62 let - BEVC Jožef, upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 63, star 57 let - BENKOVIC Karol, upokojenec iz Kamnika, Novi trg 41, star 83 let - SLEVEC Jože, kovač iz Volčjega Potoka, nazadnje stanujoč v Nemčiji, star 65 let - HRIBERNIK Katarina, km. upokojenka iz Motnika št. 55, stara 86 let - KODRA Ljudmila, gospodinja iz Kamnika, Mlakarjeva 3/a, stara 67 let - SERŠA Janez, upokojenec iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 12, star 62 let - ŠPENKO Jožef, upokojenec iz Sel pri Vodicah št. 27, star 90 let - PIRŠ Jernej, šofer iz Zg.Tuhinja št. 9, star 41 let JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. PLANIRNE DESKE TIP 360° in TIP 35° vseh širin za vse tipe traktorjev na zalogi po ugodnih predsezonskih cenah. Kovaštvo Mušič Andrej, Loka Mengeš, Testenova 47, tel.: (061) 738-619. Bližajo se božični in novoletni prazniki Verjetno že razmišljate, kako bi se poslovnim partnerjem in strankam zahvaliti ter jim zaželeli vse dobro v prihodnjem letu. Preprosto — s čestitko v Kamniškem občanu. ■....... i '.: ::•;;■; NA FARMI DUPLICA PRI KAMNIKU SMO ODPRLI PRENOVLJENO TRGOVINO S KRMILI ZA VSE DOMAČE ŽIVALI. NUDIMO VAM BOGAT ASORTIMAN KRMIL, MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV IN MLEČNIH NADOMESTKOV PO UGODNIH CENAH. kOcna PRI NAKUPU Z IZJAVO SO CENE KRMIL ŠE UGODNEJŠEI TRGOVINA JE ODPRTA: VSAK DAN OD 7. DO 17. URE V SOBOTO OD 7. DO 12. URE JATA REJA, Prodajalna Duplica, telefon: 061 814 105 PREDPRAZNIČNA AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN DISKONTU! - pralni prašek Ava, 3 kg 738,00 SIT - moka posebna bela, 75,00 SIT - vino laški rizling, 1 I 199,00 SIT - čokolada mlečna - vino grajsko črno, 1 I 189,00 SIT Trapa, 100 g 85,00 SIT - vino šipon, 0,75 I 273,00 SIT - čokolada milky way - sok riva C, 1 I 84,00 SIT sandvvich 34,00 SIT - olje rastlinsko - čokolada Božiček, 9,2 g 32,10 SIT Cekin, 11 179,00 SIT - adventnl koledar 217,00 SIT MIKLAVŽ KUPUJE V KOČNI SLADKARIJE, IGRAČE, ŠOLSKE POTREBŠČINE, OBLAČILA ZA VSE NAMENE IN STAROSTI... V ELEKTROŠPORTU na Fužinah 5, (tel. 831-436) IZREDNO UGODNE CENE AKUSTIKE PHILIPS do 2. 1Z In PROGRAMA GORENJE do 15. 1£ z možnostjo obročnega odplačevanja! V SALONU POHIŠTVA na Kranjski cesti, (tel. 816-296) PRODAJNA AKCIJA V DECEMBRU po Izjemnih pogojih: - 5% polog - možnost kredita na 18 mesecev Obiščite nas ter se prepričajte o naših ugodnostih! V SADNI DREVESNICI na Ekslerjevi 6, (tel. 813-352) POSEBEN IZBOR SADNIH SADIK vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Ob nakupu vam bomo tudi strokovno svetovali! DEŽURSTVO: v NOVEMBRU sta ob SOBOTAH od 7. do 19. ure dežurni ZAPRICE (816-061) In MOSTE (841-138), ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa ZAPRICE. - v DECEMBRU bosta dežurni ob SOBOTAH od 7. do 19. ure BAKOVNIK (811-500) In STRANJE (825-422), ob NEDELJAH od 8 do 11. ure pa BAKOVNIK. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 23. NOVEMBRA 1995 Pred prazniki V METALKO v za sterilne izdelke! • POPISU DO 10% ¥ OKUKI MMIOT BOKOV pri plazil« v gotovini • Možnost odplačevanja $ čeki-00 S OBROKOt; POSOtfllO-1>0 mil. Uit &RVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 Zazidljivo parcelo v Bistričici ugodno prodam. Tel.: 831-011, int. 225 (dopoldne) ali 826-285 (po 15. uri). METALKA TMOVIHA BLAGOVNICA KAMNIK Šutna37,teJ:061/81 METALKA TRGOVINA d. 0.0. Suhadole 13, Komenda varstvo pri delu video snemanja Tel. 711-875. ^A:Si ' Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodni plačilni pogoji do konca leta! - 13% gotovinski popust - 8% popust na dva ali tri enake obroke - 5% popust na 4 ali 5 enakih obrokov - 6, 7, 8 in 9 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12 in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrtipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. In od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. | - Ariel 4 kg 1.099 SIT , - Dash 4,5 kg 1.499 SIT ; \ - olja - razna 175 SIT i - kava barcaffe (100 g) 140 SIT i i - kava Minas (100 g) 130 SIT ' - sladkor 1/1 120 SIT i \ - vino Veseli Martin 160 SIT ! I - laški rizling, šipon (0,75 I) 260 SIT ; » - plenice Pampers 1.600 SIT I vigros ** DELNIŠKA DRUŽBA DISKONT KAMNIK DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK - 8.00 - 20.00 SOBOTA -8.00-17.00 >- „ NEDELJE IN PRAZNIKI -8.00-12.00 j NAHAJAMO SE NA LJUBLJANSKI CESTI 21 a, STAVBA HIP NA BAKOVNIKU. SPOŠTOVANI KUPCU VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V DISKONTU SADJA IN ZELENJAVE, PIJAČ VSEH VRST, TER PREHRAMBENIH IZDELKOV, KOT SO VSAK DAN SVEŽ PRIMORSKI KRUH, MLEKO, MOKA, MESNI TRAJNI IZDELKI POLEG TEGA VAM NUDIMO TUDI PRALNE PRAŠKE, ČISTILNA SREDSTVA, TOALETNI PAPIR ... tew**.«ft« j PRESENETILI VAS BOMO Z UGODNIMI CENAMI! &m ^ POSEBNO OBVESTIL HALO - NAROČILA PO TELEFONU ZA NAKUP NAD 2000 SIT IN BREZPLAČNA DOSTAVA VSEH ARTIKLOV NA DOM. ENOSTAVNO POKLIČITE NA TEL: 814-039 iN SPREJELI BOMO VAŠE NAROČILO. • KAR NAROČITE DO 11.00 URE VAM DOSTAVIMO DO 13.00 URE. • KAR NAROČITE POPOLDAN DO 17.00 URE VAM DOSTAVIMO DO 20.00 URE (RAZEN NEDEUE). • OB VSAKEM NAROČILU GRATIS KAVA BARCAFFE 100g m HE OKLEVAJTE M NAS POKLIČITE! Z VESELJEM VAS BOMO OBlSULll MOŽNOST PLAČILA S ČEKOM M 15 DHll Odprto od 8. do 20. ure, ob sobotah od & do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. MHRKET mana AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 1kg = 1399SIT ~NAD3kg = 1250 SIT V^^15I = 110s1t /ffi*6X1.51 = 600 SIT 1 kg _ 190 SIT ~NAD3kg«150Slf~ -žgF83 SIT zaboj 20~štekl.l660 SIT 300 g - ODLIČNA KVALITETA ■^žF*" 170 SIT 1 kg = 80 SIT "NADTkg'- ebsTf" "S^95SIT 1korn= 82 SIT SX = 390 SIT 8/1 =272 SIT 2X_*S00 SIT ^^99 SIT 1500 SIT /kg 4 l = 427 SIT 2X = 799 Slf~ ^M 95 SIT 1 kg = 150 SIT NAD 3 kg = 100 SIT KARTON 20 kg = 1900 Srr 3 kg SAMO 620 SIT _________ !NAKUP NAD: :5000ŠlT = 5%! : 10000 srr=10%: _^_r ^^ NOVEMBER 1995 I POPUST DOBITE i l S PRINOSOM KUPONČKA i ■ I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB CEN IN POGOJEV BREZ PREDHODNE NAJAVEI 23. NOVEMBRA1995 zahvale ~ oglasi KAMNIŠKI OBČAN 15 Kamnik, Matije Blejca 5 (pri pošti Bakovnik) Cenjene kupce vabimo k BOŽIČNO-NOVOLETNI NAGRADNI AKCIJI! Pri gotovinskem nakupu nad 1.500 SIT prejmete kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju 28. decembra ob 16. uri. nagrade: * barvni TV Goldstar * gorsko kolo * žensko kolo * in še veliko praktičnih nagrad BOGATA MIKLAVŽEVA PONUDBA IGRAČ, SLADKARIJ... Obiščite nas od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure. NOTRANJA OPREMA PROSTOROV OBNOVA — STILNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL — TEPIHl, 1TISON TAPETNIŠTVO — DEKORACIJE SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951, 61241 KAMNIK d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! Vrba 7 61225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita, - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8.-15.30 OBRTNIKI! Zaščitne delovne kombinezone z možnostjo tiskanja vašega zaščitnega znaka izdelujemo. Hamberger & Co. d.n.o. Lavričeva S, Mengeš, tel.: 737-614. ¥7¥ W7K^JT9?đ^ CJ7»I/FC ^ Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel, 831-058 POPRAVILO r pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - pooblaščeni serviser bojlerjev TIKI - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij OdSla si tiho brez slovesa, mimo spis in čakaS nas, imela težko si življenje, nikoli več ne čaka le trpljenje. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta NEŽA PIRŠ iz Zg. Tuhinja 9 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala osebju ZD Kamnik. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikom za besede slovesa, praporščakom ZB Tuhinj in drugim ter pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Lepa hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni November 1995 Dolgost življenja naSegaje kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, stric in tast TINE KEMPERL z Županjih Njiv 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala patronažni sestri Miji Gorjup za vso pomoč, stranjskim pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi November 1995 V naSih srcih ti tivis, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spis. A lučka vedno li gori, nihče ne ve, kako holi. ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Nenadoma nas je v 52. letu življenja za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, dedi, botrček in zet STANISLAV PODBEVSEK iz Zg. Tuhinja 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju za pomoč v njegovih težkih trenutkih. Hvala gasilcem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zg. Tuhinj, Stebljevck, Loke v Tuhinju. Stara Sela, november 1995 CVETLIČARNA NUDIMO VAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic rezano cvetje Cvetličarna na Bakovniku fpoleg menjalnice Tropical in Ljubljanske bankeJ tel.: 061 813 559 Božično-novoletna ponudba! Odprto vsak dan od 7.30 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 13.00 Se priporočamo! ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice . AMALIJE ZORE roj. Drolc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo k njenemu zadnjemu počivališču. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev v Kamniku za nesebično pomoč in lajšanje težav v zadnjih mesecih njenega življenja. Iskrena hvala pevcem Lire in g. Janiju Krtu za zaigrano Larino pesem ter g. župniku Jožetu Drolcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Vsi njeni Kamnik, november 1995 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, v srcih naSih boš ostal. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj smo v 20. letu starosti izgubili našega ljubega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in strica MARIJANA GRADIŠKA s Kregarjcvega 14 v Stahovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem Marijanovim sošolcem za izrečeno sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi Marijanovim sovojakom, učiteljem iz OŠ Stranje, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za darovane sv. maše in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen obred, g. Stanetu Gradišku in g. Janezu Juhantu za somaševanje in vsem pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi za ganljive besede slovesa slovenski vojski. Žalujoči: mama, ata, stara mama, brat Janez z družino, sestra Marija z družino, brat Franci in sestra Urša ter drugo sorodstvo Krcgarjevo, Županje Njive, Sv. Lenart, Duplica, november 1995 Življenje nase zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuSi. ZAHVALA V 63. letu življenja, napolnjenega z ustvarjalnim delom in ljubeznijo, nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj za vedno zapustil predragi mož, oče, sin in stari oče JOŽE SPENKO iz Suhadol 3/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu in s tako globokim sočustvovanjem pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala njegovi zdravnici dr. Jani Plavc in patronažni sestri Ncvenki Hribar za pomoč. Hvala gasilcem G D Moste za ganljive besede slovesa. Lepa hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Suhadole, november 1995 16 KAMNIŠKI OBČAN 23. NOVEMBRA 1995 NAPREDEK Da bodo otroci in vsi, ki verjamejo v zimske pravljice in tradicionalna izročila kar najlepše doživeli decembrska obdarovanja MIKLAVŽ V BLAGOVNICI VELE * Tradicionalni Miklavžev sejem 1., 2., 4. in 5. decembra od 10. do 19.30 * Velik ognjemet in obisk Miklavža v soboto, 2, decembra, ob 18. uri * Prireditev z obiskom Miklavža v dvorani Komunalnega centra 4. in 5. decembra ob 17. uri. Prireditev organizira Kulturno umetniško društvo Miran Jarc Škocjan * Obisk Miklavža v Napredkovih trgovinah 1., 4. in 5. decembra od 16. ure dalje. * V blagovnici Vele na oddelku igrač vas caka 3.000 različnih vrst igrač. Z NAPREDKOM BO NAJLEPŠI PRAZNIK SE LEP NAPREDEK SVOJIM KUPCEM • V decembru bodo vse trgovine Napredka ob sobotah odprte do 17 ure. • Blagovnica Vele bo decembra ob sobotah odprta od 730 do 19. ure. V blagovnici Vele že teče tradicionalna božična prodaja — na oddelku papir. • Konec novembra odpiramo prenovljena oddelka drogerije in cvetličarne. Bogata ponudba, akcijske cene. • Še teče ugodna prodaja konfekcije: 10% gotovinski popust, 7% popust pri plačilu s plačilno kartico. • v petek, 15. decembra, organiziramo akcijo Napredek svojim kupcem. Ta dan bodo v vseh Napredkovih trgovinah ugodne prodaje. Pred blagovnico Vele bodo organizirane akcije Napredkovih dobaviteljev, popoldne bo nastopila godba na pihala, ob 19.30 pa bo v dvorani Komunalnega centra zabavna prireditev z žrebanjem nagrad. • Preberite nov Napredkov prodajni katalog. Fasado kapelice na Malem gradu bodo obnovili Občina Kamnik je z mojstrom Francem Pelkom z Bleda sklenila pogodbo za obnovo fasade malograjske kapelice. Dela bosta financirali občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo R Slovenije. Pri strokovni izvedbi del bo sodeloval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Na sliki: Te dni so delavci že očistili rastlinje in drevje, kije obraslo malograjsko obzidje. (F. S.) V NAPREDKU VEDNO NEKAJ NOVEGA, VEDNO NEKAJ VEČ. OBIŠČITE NAS! IlA/J%š£ ■ Fo6etona ponudba: JEANS CLUB jeans, oblačila za prosti čas modne tkanine, pozamenterija Kavbojke za hladnejše dni (dehin)in hlače model qateby- v več barvah Zelo kvalitetni termovelurji in volneni velurji iz uvoza Fužin« 6, Kamnik n 332-994 BOGATA PONUDBA, ZMERNE CENE, 9.00-12.00 in 15,30-19.00 sobota 9.00-13.00 PLAČILO NA VEČ OBROKOV fZR£DA/A M/KlAI/Z£(fA* POA/t/DBA SWUCU\AUl\A \75Q.- \I00 TOLM tam, ^rVpraNft n S h\u\ 31fc%-\>\N0 VMOU \U U&ft 0(S\ fcfe.90 market ANJA Klavčičeva 11, Kamnik markef GAŠPER Srednja vas market KOLIČEVO Količevo 67 VSI OTROCI STE VABLJENI NA OBISK IN OBDARITEV SV. MIKLAVŽA V TOREK 5.12.95 * V marketu GAŠPER ob 16. uri V marketu KOLIČEVO ob IZ uri V marketu ANJA ob 18. uri