w Ust sloTenskih delavcev v Ameriki« (Tho only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday) Stev. 37. NEW YORK, 26. marca 1903- Razočarani bosi. Casniski vslužbenci zmagali. San Francisco, Cal., 2C. marea Tukajšnji organizirani časniški po ročevalci in uredniki so z ozirom na svoje zahteve sijajno zmagali. Pred par meseci so namreč vs ta novi t i ..Newspaper Writers Unijo", na kar so zahtevali, da se določi minimalna plača. Oni so dokazali, da dobivajo le neznatno plačo, ktera jt daleč za ono stavcev m tiskarjev, da-siravno se od njih z ozirom na delti mnogo več zahteva, nego «*1 ostalihča-HniŠkih vslužbeneev. t Jedva, dn so stavili svoje zahteve, že so jim h"~i naznanili, da jih bodo odslovili, ako ne Vstopijo od uniji' Ivtr s«- pa na to ni nihče oziral, pri-čeii so jih Lastniki odslavljati. Poročevalce in urednike so odslovili in jih zahilježili na takozvano črno polo. radi če* ar ni*o zamogl i nikjer do-biti dela. Na to jim je priskočila International Tvpograhieal Unia na pomoč, ktera je bosom naznanila, da ne bodo pri«"-eli stavci le samo v San Fran ciseu štrajkati, temveč da bodo pri čeli 7. odslovljenci zajedno izdajati posebni dnevnik, v kterem bodo oži-gosali lastnike kapitalističnega časopisja. Od kar je v San Francisco delavski mayor, je tukajšnje časopisje na videz največji prijatelj delavstva, d očim lastniki listov svoje vslužben-t najslabeje plačajo. Zgoraj navedene grožnje so se pa lastniki časnikov vstrašili t**r takoj »>pet nastavili vse odslovljene vsluž brnee in jim dali zahtevano plačo. Skrbna soproga. Z Llovdovim parnikom „Koeln" dospel je minoli torek zvečer Čeh Stanislav B&caka vNcw York. Seboj je dovedel tudi dvoje otrok v starosti treh oziroma jednega leta. Očeta in otroke so na Ellis Islandu naravno strogo izprašali. Raeaka je dejal, da je bil v Evropi vedno bolan in da so mu zdravniki svetovali, naj se preseli v Ameriko. Kadi tega je naj preje poslal v Ameriko svojo soprogo, ktera je z marljivostjo v kratkem prislužila toliko de narja, da si je v Webster, Mass., vsta novila svoj dom in kupila vozni liste k za moža in otroke. Xaselniski uradniki mu prvotno vsega tega niso hoteli verovati, toda potom uradnib poizvedovanj se je dognalo, da je < eh govoril resnico, radi česar so mu dovolili Ellis Island ostaviti in odpotovati k svojej soprogi. lin slaboumnega. Mizar Wolf Bro>vic, Brooklyn Borough v New Yorku, je v skrbeh, da njegova soproga in šestero otrok ne umrje lakote, zblarnil in včeraj skušal soprogo in otroke z nožem zakla-ti. Iv sreči sta prišla na lice mesta pravočasno dva policaja, ktera st? rodbino obvarovala gotove smrli Dan pop reje je nesrečnež ves dan govoril o osodi, ktera zasleduje njega in njegove. Pri sodišču*je dejal nesrečni mož, da mu je Bog nakazal ženo in otroke pomoriti in jih tako rešiti smrti lakote. Poslali ga both najbrže v umobolnico. Po vod nji. Saratoga, X. Y., 25. marca. Radi naraščujoče vode reke Hudson je vsa tukajšnja okolica preplavljena. Reka Mohawk pričela je padati. Glen Falls, X. Y., 25. marea. Ile-ka lin d soil še vedno narašča. Pse nižave so preplavljene. Voda teče čez nasi]). Memphis, Tenn., 25. marea. Pri postaji Gavin od Frisco železnice se je j>otopiI čoln, v kterem so bili štirje potniki ter dva veslača. Vseh šest osob je vtonilo. Voda še vedno ni upadla. Nezgode na morju. Vineyard Haven, Mass., 25. marca. Velika Jadranka „Mary L. Morse", ktera je bila namenjena iz Port Royal, S. C., v New York, se je zadela ob parni k „Partian" in se potopila. Nesreča se je pripetila v torek zjutraj, ko je morje ]>okrivala gosta megla. Mornarji ]»otopijene Jadranke so se rešili na parnik „Partliian", kteri je le neznatno poškodovan. Trust za meso inkorpo-riran. Glavnica $15,000.000. Trenton. X. J., 25. marca. Minolo sredo so v tukajšnjem mestu na skrivaj inkorporirali Xational Packing Company ali trust za meso, čegar avtorizirana delniška glavnica šteje $15,(MN UK)0. Inkorporacijo so skrivali kolikor mogoče in county clerk je dotične listine tako skril, da so jih še le po daljšem iskanju zoj>et našli. Inkorporacija trusta je istotako napravljena, kakor ona druzih trustov. Delavci bodo poslo-vjanje trusta kmalu občutili. V trustu so združene sledeče tvrdke: Omaha Packing Co., Hammond Packing Co., O. H. Hammond Packing Co., Hutchinson Packing Co., Anglo-American Pro vision Co., Cnited States Beef Co. in Fowler Packing Co. Trustovi ravnatelji so: J. P. Lyman, J. Og-den Armour. G. F. Swift, Edward Morris, P. A. Valentine, Arthur Meeker, L. F. Swift, E. F. Swift, Ira Morris, James D. Standish, Kenneth K. McLaren. Ženska osveta. Weston, \Y. Va., 25. marca. Jessie Waggie, hčerka premožnega farmorja "William Waggieja, je včeraj na svojega nezvestega ljubimca Ralph McDonalda na ulici dvakrat ustrelila in ga smrtno ranila. McDonald, ki je bil dijak, se je namreč svoje drape naveličal, radi česar ga je ogoljufana zaročenka pred letom dni tožila na plačilo zneska £5000 za „raztrgano srce". Sodišče jej je prisodilo $2000, toda kljub temu se je deklica sklenila osvetiti. Pričakovala je nezvestnega na ulici ter ga ustrelila. Skrajna brutalnost. Columbus, Ohio, 25. marca. Za kozami oboleli Zamortc H. Murphy je v tukajšnje j bolnici necega dru-zega bolnika napadel z vilicami ter ga ranil. Radi tega je ravnatelj dr. Reibel obsodil bolnika v 25 udarcev z bičem. Zamorca so privezali k drogu, na kar ga je gospod ravnatelj lastnoročno pretepel. Povečanje plaee. Mount Vernon, X. Y., 26. marca. Semkaj se poroča, da bode New York Telephone Company svojim 3000 dekletam centralnih postaj v Manhattan in Bronx Borough, New York, v nadalje dajala po $10 na teden. Operatorji dobe j>o 820 na teden. Dekleta so sedaj dobivala po do £9 na teden. Družba je storila ta korak prostovoljno, ker se je bala, da dekleta ne ustanove svoje organizacije. Baltimore, Md., 26. marca. Tukajšnja Consolidated Coal Co. je sklenila svojim premogarjem povišati plačo za 18 odstotkov. Tudi razne druge premogove družbe v okrajih George's Creek in Myers-dale so sklenile delavcem povečati plačo. Pristopnina $10. Wilkesbarre, Pa., 26. marca. Glavni stan premogarske unije naznanja, da bode od 1. aprila nadalje plačevati po $10 unijske pristopnine. Črne redovnice. Švicarski misijonar Stroebele, dobil je od kardinala Gibbonsa dovoljenje na otoku St. Andrea vstanoviti red ameriških redovnic. Tri redovnice reda „Oblate", kterega glavni sedež je v Baltimore, bodo tamkaj pričele s svojim ,.delovanjem". Redovnice so zamorke in so izvrstne učiteljice ter strežnice bolnikov. Nadalje bodo na istem otoku zgra-dili tudi dom za stare duhovne, za kterega zgradbo bodo nabirali denar v Ameriki in Evropi. Iz delavskih krogov. Pretep med štrajkarji in čuvaji. Syracuse, N. Y., 24. marca. Med štrajkujočimi služabniki tukajšnje American Bridce Company in dru žbenimi čuvaji prišlo je včeraj do pretepa, radi česar mora sedaj še-rifovo možtvo čuvati skabe. Pittsburg, Pa., 24. marca, Ame rican Bridge Compauy še vedno ni dobila dovoljno število skabov, d;i bi zamogla pričeti z delom na mo stti Wabash. Kraj ladije, na kterej so nastanjeni skabje, vsidrali so štrajkarji svojo ladijo, na kterej so unijski stražarji. Ime „scab4< prepovedano. Lancaster, Pa., 24. marca. Sod nik Landis izdal je sodno povelje proti tukajšnjim štrajkujočim mod larjem, kterim pod strogo kaznijo zabranjnje, da delavce, kteri so zavzeli štrajkarska mesta, ne smejo imenovati „skabe". Boj med meliikanskimi In japonskimi delavci. Oxnard, Cal., 24. marca. Med meliikanskimi ter japonskimi de lavci sladkorjevih nasadov v okolici prišlo je do krvavega boja, pri kterem se je naravno živahno streljalo. Dva Mehikanca sta smrtno ranjena. Sedaj je postalo sovražtvo med obema strankama še večje, tako da je pričakovati nadaljnih bojev. V nasadili in tovarnah dela kacih r>00 Japoncev in 400 Mehikancev. ZahteTajo povišanje plače. Brockton, Mass., 25. marca. Tu kajšnji vslužbenci poulične železnice zahtevajo povečanje plače in pripoznanje unije. V to svrho so včeraj zborovali ter glasovali in pri tem najbrže sklenili pričeti s štraj kom. Lawrence, Mass., 26. marca. Tukajšnji tkalci zahtevajo po vzgledu tovarišev v Lowell lOodstotno povišanje plače. Generalni štraj k v Lowellu. Lowell, Mass., 25. marca. Prihodnji ponedeljek pričelo bode Štrajkati vseh 18.000 delavcev tukajšnjih tkalnic. Skabje štrajkajo. Pittsburg, Pa., 25. marea. American Bridge Company, ktere delavci štrajkajo in ktera je nekaj dni poslovala s skabmi, ima s slednjimi sedaj mnogo opraviti. Vseh 16 skabov — več jih namreč ni zamogla dobiti — pričelo je štrajkati, ker je delovodja necega skaba odslovil. Radi tega je družba poslala svojega agenta v Philadelphijo, da tamkaj nabere potrebne skabe. Štrajkarji so povsem mirni. Natakarji — temperenčniki. Indianapolis, Ind., 25. marca. Natakarji mesta Terre Haute so ustanovili unijo in sedaj pričakujejo, da bodo vsi natakarji pristopili k njihove j organizaciji. Namen unije je napraviti iz natakarjev — temperenčnike, radi česar krčmarji svoje vslužbence silijo, da pristopijo k uniji. Natakarji so izjavili, da je neobhodno potrebno, da so ljudje „za baro" trezni, kar je v mnozih slučajih zel6 težavno, kajti pivci jim čestokrat plačajo pijačo. Jersey City, N. J., 25. marca. Unija tukajšnjih natakarjev je danes v Schlitzovej dvorani na Newark Avenue zborovala in sprejela resolucijo, vsled ktere natakarji v nadalje pri delu ne bodo pili opojnih pijač. Priznal krivdo. Naročajte in priporočajte „Glas Naroda". t ... t . ' d 5 / General MacDonald se je vstrelil. London, 26. marca. Generalmajor Sir Hector MacDonald, poveljnik angleškega vojaštva na Ceylonu, se je včeraj v Parizu vstrelil. MacDonald je potoval nazaj na Ceylon, kjer bi se moral, kakor poručano uied evropejskimi vestmi, zagovarjati radi zločina, kteri je bil sličen onemu Kruppa. Samomor je izvršil v hotelu ltegina v Parizu. Pariz, 26. marca. General MacDonald prišel je koncem minolega tedna semkaj in se je nastanil v hotelu Regina, kjer se je vknjižil s polnim imenom. Tu je marljivo či-tal angleško časopisje. Ko je prišel včeraj zjutraj v bralno sobo, čital je svojo lastno obtožbo, česar se je tako prestrašil, da mu je časnik padel na tla. Vendar ga je pa zopet pobral in dotični članek prečital do konca. Nato je odšel mirno v svojo sobo. Dve uri kasneje je neka slu-žbenica odprla sobo in našla generala ležati na tleh z revolverjem v roki. Vstrelil se je v sence in bil brezdvomno na mestu mrtev. V sobi so našli dve pismi, kterih vsebino pa ne bodo objavili. Njegovo truplo bodo najbrže prepeljali domov na Škotsko. MacDonald je bil sin ubozega ribiča. V svojej mladosti je bil pastir, dočim je kasneje kot prostak in desetnik služil pri vojakih. Vendar je pa radi svojih sposobnosti potem hitro avanziral in postal general še pred svojim 50. letom. Bil je v vojski v Sudanu v južne j A tri k", ob Nilu, pri Suakinu, Tokaru, Dongoli, Abuhamed, Atbari in Kartumu. Ckicaski Ghetto. CHicago, III., 26. marca. Tukajšnji premožnji Zidovi so ustanovili družbo, ktere namen bode Zidove iz tukajšnjega „Ghetto" v druzih mestnih delih naseliti. Družba se imenuje „Chicago Removal Industrial Society" ter bode poslovala na isti način, kakor newyorska tozadevna družba. Pred vsem bode družba skušala Zidove iz židovskih okrajev mesta naseliti v druzih manjih obrtnih mestih zapada. Tukajšnji „Ghetto" je že sedaj prenapolnjen insocijalni položaj ljudstva je skrajno žalosten. Postaja za premog na Cubi. Guantanamo, Cuba, 25. marca. Tajnik vojne mornarice Zjedinje-nih držav je določil, da bode tukaj šnje mesto glavna postaja ameriške vojne mornarice v zapadnjeindij-skem vodovju. V to svrho bodo kupile Z jedi njene države 20 štirijaških milj veliko zemljišče, ktero se nahaja na obeh straneh dolenjega zaliva. Kakor hitro vlada izda tozadevni zakon, pričeli bodo z gradenjem vojašnic, pomola in utrdb. Prijatelji Panamskega prekopa. % Panama, Colombia, 25. marca. Poslanec Lasso de la Vega je danes objavil sledeči jednoglasni sklep njegovih poslanskih tovarišev: „Z ozirom na veliko važnost, ktero ima oba oceana spajajoči prekop, kteri jamči Colombiji, zlasti pa Pa namskej zemskej ožini najboljši razvoj, apelujemo tem potom na patrijotičnost ljudstva, da o priliki prihodnjega zasedanja kongresa ukrene vse potrebno." Dr. Juan B. Perez Soto je bil izvoljen tretjim senatorjem departe-menta Panama. Tudi senatorja Jose Augustin Arrango in Obaldia sta prijatelja prekopa. Iz notranjih krajev republike se pa poroča, da ljudstvo prekopu ni naklonjeno. Zasedanje kongresa se vrši v maju. Južna vročekrvnost. Vstaje in izgredi. San Domingo, San Domingo, 24. marca. Vstaši So zasedli mesto San Dortiingo ter osvojili vladine brzt javne urade in žice. Minister ino-stranih del, Sanchez, je pribežal v konzulat Zjedinjenih držav. Boji se nadaljujejo. Pomožni governer Echenique in poveljnik vladinega vojaštva general Pena sta bila usmrtena. Pričakovati je, da vladi no vojaštvo mesto zopet napade in prepodi vstaše. Poveljnik vstašev je general \Yos v Gil. v Število usmrtenih in ranjenih ni znano, toda na obeh straneh je bilo mnogo usmrtenih. Vstaški general Pepin je s svojim možtvom napadel trdnjavo včeraj popoludne in oprostil politične kaznjence. Na ulicah je bilo več osob usmrtenih in ranjenih. Prodajalne so zaprte in trgovina popolnoma počiva. Posadka trdnjave San Carlos, dve milji daleč od mesta, je pristopila k vstašem. Predsednik Vas-quez je v notranjih pokrajinah re publike. Managua, Nicaragua, 24. marca. Predvčerajšnjem popoln dni pričela se je tukaj vstaja. Vlada je razglasila obsedno stanje ter zapleni vsako poročilo o vstaji. Podrobnosti o vstaji, ktero potrjuje tudi predsednik Zelaya, niso znane. Radi stroge cenzure ni mogoče zvedeti novic. Kingston, St. Vincent, 24. marca. Iz I'or t of Spain, Trinidad, se poroča o velikih izgredih. Ljudstvo je nameravalo sežgati vladino pa lačo, radi česar je policija pričela streljati na izgrednike, kterih je par usmrtenih in več ranjenih. Angleška vojna ladija „Pallas" izkrcala je tamkaj svoje možtvo. A" mestu vlada izredno razburjenje. Panama, Colombi24. marca. Iz republike Honduras se poroča via San Salvador, da so vstaši pod vodstvom generala Davilja, zaveznika Bonilje, zasedli mesto San Antonio, osemnajst milj daleč od glavnega mesta Tegucigalpa. Paris, 2."». marca. Ministerstvo inostranih del dobilo je iz San Domingo brzojav, kteri potrjuje, da so vesti o vstaji v tamošujej republiki resnične. Predsednik Vasquez je moral bežati. Vstaši so porezali vse brzojavne žice. O vstaji v republiki >.icaragui se ne poroča. San Domingo, 25 marca. Tukaj vsidrane vojne ladije so napravile zopet red. Vojni minister, senjor Picliardo, se je vdal vstašem, dočim je minister pošte in brzojavov pribežal v ameriški konzulat. Prebivalstvo okolice tukajšnjega mesta se je pridružilo vstašem. Pri La Vega vršili so se krvavi boji neznanega iz s da. Managua, Nicaragua, 25. marca. Vstaja v N caragui ie posledica prijateljstva predsednika Zelaya z bivšim predsednikom Sierra republike Honduras. Vstaja je bila previdno pripravljena in predsednik Zelaya h l se je ložje ubranil, ako bi se preveč ne zanimal za sosedne republike. New Orleans, La., 25. marca. Ameriški beguni, kteri so dospeli semkaj iz Honduras, javljajo, daje položaj imenovane republike obupen. Trgovina je uničena in ino-zemci so v neprestanej nevarnosti. Vladina topničarka „Tamtumbla" je nedavno bombardirala mesto Tela, ne da bi preje o tem obve stila prebivalstvo. Vstaši so napadli nasade banan blizo San Pedro Jula, umorili necega telegrafista \z Pa- Leto XI« chuca, ker je vladi pošiljal brzo-jave. Vojska predsednika Sierra je vedno manjša, kajti vojaki kar trn-moma pristopajo k vstašem. Panama, Colombia, 25. marca. Vesti o vstaji v Nicaragui se potrjujejo. Več departeinentov v Nicaragui je nemirnih, toda natančnih poročil radi stroge cenzure ni do, biti. Središče vstaje je departement ( bon tales. Vstaši so baje zasedli Bluetields. Vlada republike Nicara-gue je neda\ no kupila chilensko križarko .. Presidente Pinto". Port of Spain, Trinidad, 26. mar-'•a. Tukajšnja trgovinska komora je sklenila kolonijalnega tajnika < 'hamberlaina brzojavno prositi,naj od]»oklice tukajšnjega governerja Sir Maloneya in ostale uradnike, kterim ljudstvo več ne zaupa ter zadevo koniisijelno preišče. Tekom nemirov je bilo 12 mož usmrtenih, ktere so včeraj pokopali. Ljudstvo je požgalo vladino poslopje. Sedaj je prišlo semkaj 200 vojakov iz otočja Barbados. Castro preklical svoj odstop. Caracas, Venezuela, 26. marca. Predsednik Castro je svoj odstop od predsedništva republike Venezuele preklical. Tem povodom je Castro izjavil, da je hotel odstopiti, da izposluje v republiki mir. „Ako danes odstopim", nadaljuje Castro, „ne bode domovina s tem ničesar zgubila, pač pa d bila in iz tega bode vsakdo uvidel, da so moje žrtve bile vselej namenjene blagrn republike. Kongres neče sprejeti moje resignacije in zahteva, da ostanem, kar moram storiti." Ljudstvo je priredilo Castru tem povodom burne ovacije. Gledišče zgorelo. Toronto, Ont., Canada, 26. marca. Gledišče Toronto Opera House je zgorelo. Škoda znaša $150.000. Viljem zopet blamiran. Washington, 26. marca. Nedavno je nemški Viljem naznanil predsedniku Rooseveltu, da bi bil on (Viljem) zelo vesel, ako bi ameriško vojno brodovje, ktero križari po evropskih vodah, prišlo v Kiel na obisk. Roosevelt pa v to ni privolil in je raje sklenil, da brodovje sploh ne pošlje na sever, marveč na Azore, ktero otočje spada k Afriki. Ako bi brodovje odpljulo v Evropo, bi Vi-1 jemo vej prošnji skoraj moral ugoditi. Brodovje odpljuje v juniju in se vrne v avgustu, na kar se vrše ob atlantskem obrežju vaje zajedno z vojaštvom, kakor lani. Celi milijon za želodec. Toliko ponuja petrolejski kralj J, D. Rockefeller onemu, kteri mu že-lotlec ozdravi. Človek zna ceniti zdravje navadno še le takrat, ko je prepozno. Ako bi začel takoj, ko se bolezen pokaže, piti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ne potrebuje kasneje denar trošiti za drage medicine, ktere tudi ne napravijo novejya želodca. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jedino zdravilo, ktero mnogokrat tudi zastarale bolezni ozdravi. Ako želodec pravilno deluje, je doseženo vse, kar je za zdravje potrebno. Slaba zdravila provzročijo jedno bolezen za dru£o in si mnogo ljudi š takšnimi še bolj pokvari zdravje. Tako se je zgodilo tudi milijonarju J. D. Rockefeller ju, kteri ne more uživati nobenih jedil. Trinerjevo zdravilno grenko vino nima nikakoršnih prida tkov, kteri slabo na želodeo vplivajo ampak je čisto, najbolje, naravno vino, spojeno 3 sokovi zdravilnih zelišč in zato v prvi vrsti deluje na želodec, ojača živce in kri. Ravno tako deluje proti revmatizmu in splošno celi človeški sestav okrepča: Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So, Ashland Ave., Chicago, HL Entered January 13, 1902, as se-cond-class matter, Post Office atNew York, N. Y.t Act of Congress of March 3d, 1879. „Gla$ Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAGO SLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City Na leto velja list za Ameriko . .$3—■ „ pol leta............1.50. Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50. „ pol leta . . gld. 3.75 „ „ „ četrt leta . gld. l.St V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. .Glas Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto. „GLAS NARODA" (»Voice of the People") be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plač 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnos* se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p< Money Order. Pri spremembi kraja naročnikoA prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdeni' naslovnika. Dopisom in pošiljatvam narediti naslov: „GLAS NARODA4, 109 Greenwich St., New York, Cit> — Telefon 3795 Cortlandt. — Odlok premogove komisije. Med poročili o preiskovanju komi sije o vzrokih premogarskega štraj ka, smo čeatokrat omenili, da komi sija po svojej naravi nikoli ne bod< zamogla stvar v delavsko zadovolj stvo razsoditi, temveč da bode v naj ugodnejšem slučaju dosegla med delavci in delodajalci nekak kompro mis. Od komisije smo toraj ves ča* pričakovali le malo, toda sedaj mo ramo odkrito priznati, da je komisi ja premogarjem prisodila mnog« več, nego smo prvotno pričakovali. Cenjenim čitateljem je odlok na slovne komisije dovolj znan radi Česar ne smatramo umestnim baviti s« s podrobnostmi odloka. Z ozirom na zahtevano povečanje plače, je komi sija ugodila le polovično zahtevam zjedinjenih premogarjev. Mogoče ima pa Mitchell tudi prav, ko je v Detroit, Mich., trdil, da je s pomočjo premakljive plačilne lestvice mogoče tudi 20 odstotno povišanje plačedose-- či. Ako to vpoštevamo, potem je to naravno velik vspeh. lato velja tudi o skrajšanju delavnega časa, kajti komisija je premo garjem dovolila deveturno dnevnt delo, tako da zamoremo pričakovati da bodo dninarji in premogarji do segli s časom tudi osemurno dnevno delo. Neugodna je pa rešitev z ozirom na računanje plače po teži, kar ji radi tega važno, ker je dosedanji zi-stem podpiral goljufijo podjetnikov. Tako bode ostalo tudi v nadalje in na ta način je vse mogoče, da je ba radi nepravilnega tehtanja mogočt povišano plačo zopet znižati. Komisija je sicer navidezno skušala priti temu v okom s tem, da je določila, da mora biti sedanja količina na vozovih naloženega premoga merodajna za izračunanje plače. Toda vse to ni nič* druzega nego pesek v oči, kajti bašpri tehtanju premoga so podjetnikom zagotovljeni največji dobički. Vendar se imamo pa komisiji zahvaliti, ker je baš ona dokazala, da podjetniki plačo svojih delavcev na ta način pomanjšajo, da povečajo količino premoga, kterega mora premogar nakopati. Komisija bi pa morala poskrbeti za to, da bi bilo v bodoče kaj tace-ga nemogoče. Ker pa kaj tacega ni storila, smo prepričani, da bodo podjetniki z ozirom na količino premoga tudi v bodoče tako postopali, kakoT pred štrajkom. V tej točki se komisija toraj ni ozirala na želje premogarjev — čemu tega ni storila, to sama najbolje ve. Končno komisija tudi ni hotela pripoznati unijo premogarjev, kar so slednji odločno zahtevali. Toda tudi to smo že v naprej pričakovali, tako da nas ta korak komisije ni iznena-dil. V ostalem je pa tudi vse jedno: je li unija formelno pripoznana ali ne. Mitchell naravno pri vsem tem ni mogel drugače, nego besedičiti o vzajemnosti in končanem štrajku — na kteri način se je sodniku Grayu poklonil. Toda vse to mu oprostimo in sicer radi jedne besede, ktero je izustil z ozirom na nepripoznanje uuije: „da unija formelno m pripoznana, je malopomebno, kajti ona je svojo moč s svojim vpljivom dokazala, kar morajo vsi vdeleženci pripoznati." To ip bil izvrsten izraz, kaj-! ii brez vpljiva unije bi se glasil od- j lok komisije povsem dugače, nego { sedaj. V ostalem pa izrek komisije za prihodnost ne bode merodajen, temveč merodajna bode edino le moč unije, ktera bode čuvala, da se po izreku iomisije tudi ravna in da se tekom •asa pridobe nove ugodnosti za pre-nogarje ali člane unije. Glavni vzrok, da komisija ni pri-poznala unije je brezdvomno ta, da na ta način komisija omogoči podjetnikom poslovanje s skabmi. Bač v ej točki bode pa prišlo prej ali slej •copet do boja med delodajalci in delavci, in baš v tej točki bode morala unija pokazati svojo moč. Stalno razsodišče, čegar vstanovi-rev komisija v svojem izreku priporoča, je le malopomebno. Razsodišč«) naj sestoji iz treh zastopnikov delav-;ev in treh zastopnikov podjetnikov. \.ko bi se to sodišče ne zamoglo zje-Jiniti in skleniti kaj po večini, potem naj stvar razsodi okrožni sodnik tretjega okraja, kteri mora biti nepristranski" in čegar razsodba je merodajna. Iver pa tako razsodišče državno ni pripoznano, potem je njega izrek naravno le od obeh prepirujočih se strank odvisen. Michell je naravno s tem predlogom zadovoljen, kajti. „uam se ni ničesar bati, kajti poštenost sodnika Graya je vsakomu poznana." V splošnem pogledu pa moramo biti z dobljenimi vspehi zadovoljni, v kolikor smatrajo premogarji seda-aji položaj za premirje, ktero morajo vporabiti v to, da svoje orožje pripravijo za neizogibni bodoči boj. Nadaljne kolonije? Kadar se prične v „divjih deželah" vojska, ktera se v toliko razširi, da it- ljudstvo dalj časa za njo zanima, potem se ves svethočeš nočeš" uči iemljepisja in zgodovine, ali pa saj uno ponovi, kar se je ^nekdaj učil iz Leli predmetov. Brez boerske vojske bi brezdvomno niti naši čitatelji, niti mi sami, ne poznali južne Afrike Lako, kakor je poznamo sedaj. Tudi jedva končana venezuelska afera je naše zemljepisno znanje izdatno pomnožila. Sedaj pa prihaja popolnoma nepričakovano poročilo iz republike San Domingo, da so vstaši (del ta-mošnjega ljudstva, je vedno vstaške-ga mišljenja), zasedli trdnjave glavnega mesta in toraj tudi glavno mesto, dočim je moral sedanji predsednik Belasquez bežati. Ker je pa republika San Domingo dala ameriškim kapitalistom dragocene privilegije, so koristi Američanov radi vstaje v nevarnosti, radi česar zamore priti med sandominsko in washingtonsko vlado do neprilik. Baš radi tega so pa vojna poročila iz južnih republik tudi za nas zanimiva, radi česar naj na t'>m mestu objavimo nekoliko zgo-govius! ili podatkov in imen, ktera so naši cenjeni čitatelji morda tudi že preje čuli. Republika San Domingo je del prvotno llayti imenovanega otoka kterega je odkril Kolumb dne 6. de-cemba 1 -i'J2 in kjer so Spanci vstano vili prvo naselbino v Ameriki. Takrat je na otoku živelo nad milijon Indijancev, ktere so pa Španci tekom petdesetih let — v čast krščanstva pomorili in zatrli. Med tem so pa oni isti pobožni Spanci dovedli na otok vse polno zamorskih sužnjev in vsta-novili nektera mesta, med drugimi tudi glavno mesto San Domingo, po kterem se je kasneje tudi ves otok imenoval. V druge j polovici 17. stoletja bil je San Domingo glavni star. zveze morskih roparjev ali „Flibu-stierjev" (iz francoščine „Flibots". lahke ladije), kteri so bili večinomu Francozje, ki so se skoraj neprestano bojevali s Spanci, v kterih bojih so jih čestokrat podpirali tudi Francozje in Angleži. Oni so napadali sosedne otoke Zapadne Indije, dočim so doma na San Domir-go lovili po divjano živino, ktere meso so sušili ter prodajali meso in kože. Radi že-nitve Flibustirov s zamorkami, postajalo je število Mulatov vedno večje. Mulatje so bili sicer prosti, toda v socijalnem smislu niso bili z belimi ravnopravni. Ko se je pričela v Franciji leta 1791 revolucija, so se tudi Mulatje uprli in s pomočjo zamorcev prepodili Francoze. Kdor od belih ni bežal, je bil usmrten. Leta 1795 prišlo je pa na otok francosko vojaštvo, ktero je osvojilo še zadnji del španske posesti na otoku. Leta 1797 imenovala je francoska vlada zamorca Toussaint L'Ouverture vrhovnim generalom vojaštva na Hay-ti; zamorec je pa skušal postati ne odvisen, radi češar so ga vjeli in poslali v Francijo. Pod vodstvom zamorca Dessalines, so pa zamorci zopet vprizorili vstajo in pregnali Francoze. Slednji so skušali otok kasneje zopet pridobiti, kar se jim pa ni posrečilo. Dessalines pustil se je pod imenom Jakob I. proglasiti ce- sarjem, toda že leta 1S06 so ga v vstaši umorili. Od onega časa nadalje so se pričeli pa Mulatje in zamorci prepirati in ta prepir je še dandanašnji vzrok tamošnjim revolucijam ter bojem mod mulatsko republiko San Domingo in zamorsko republiko Hayti, kteri sta otok razdelili. Uprav nemocroče je nam opisati neštevilne v? aj. na imenovanem otoku, ktere so se dosedaj tamkaj vršile. Otok, kteri je bil za časa francoskega gospodarstva zelo rodoviten in obrten, je dandanašnji opustošen in v pravem pomenu besede razdejan. V republiki llayti je sedaj 960.000 prebivalcev, kteri so izimši 10 odstotkov Mulatov in par belih, sami zamorci. Dominikanska republika pa ima nekaj nad pol milijona prebivalcev, večinoma Mulatje in Creoli. Glavna vera je riinokatoliška. Nepopisno naravno bogastvo bi državljanom Zjed. držav naravno dobro do-Šlo, toda za sedaj ima naša republika dovolj opraviti s Cubo, Puerto Rico in Filipini. Kadar pa pride čas za anektiranje zamorsko-mulatskih republik, potem bodo v Washingtonu našli vzroke, na podlagi kterih bodo zamogli „oprostiti" San Domingo in Hayti ter iz njih napraviti nove kolonije. Iz naših kolonij. Vojaki zmagali vstaše. Manila, 25. marca. Vojaki so odvzeli mestece Surigao vstašem. Suri gao, na severoistočnem delu otokr Mindanao, so minolo nedeljo vstaši zasedli, ne da bi inozemcem kaj storili. Inšpektor Clarke je bil pri pr vem naskoku usmrten. Na to so Američani bežali v vladino poslopje, kjer je bil poveljnik „Yellowstone" Kelly, bivši indijanski scout. Na ta način se jim je posrečilo ubraniti se vstašem. dokler slednje vojaki niso prepodili. Danes odšle so tri sotnije v Suri-gao. Manila, 25. marca. Vstaš, imenom Concepeion, kteri je nedavno z 20 drugimi jetniki všel iz ječe, je bil vodja napada na mestece Surigao Vstaši so vplenili osemdeset pušk. Se le, ko je prišlo lojalnim" meščanom vojaštvo na poin?č, so vstaši neznano kam bežali. Od konstablerjev kteri so povodom vstaškega napada bežali, se dosedaj še nihče javil. Včeraj popoludne prišla je vojaška pomoč iz Tagbilirama, Cebu, Duma-guete, Negros Orientales in Higana Mestece Surigao ima 6000 prebivalcev, kteri se bavijo z nabiranjem biserov. Washington, 25. marca. Vlada je dovolila $3,000.000 v svrho nakupa srebra za kovanje filipinskega denarja. Dopisi. Ekspediciji na Južno ledeno morje. Aukland, New Sealand. Avstralija 26. marca. Parnik ,,Morning", kterega je zemljepisna družba poslala parniku Discovery" na Južno ledeno morje na pomoč, dospel je v Littleton, 8 milj daleč od Christ cliur-cha in poroča, da se na ..Discovery* lobro počutijo. Slednje imenovani parnik so našli Ine 23. januarja v zalivu McMurdo Victoria Land. ..Discovery" je prišla Ine 23. dee. 1901 v led in tako dospela leto kasneje do Cap Dare. Dne 22. januarja so dospeli do Cap Crozier na kar so dne 3. februarja izpustili v zrak zrakoplav Na to so potovali s sanmi na gorovje .Crebus in Terror, 'ijer so ostali čez zimo. Najnižja temperatura je bila tamkaj 62 stopinj pod ničlo. Končno so poginili vsi psi in mornarji so morali sami voziti sa-ai. V Victoria Land so našli 10.000 lo 12.000 čevljev visoke gore in z la /o pokrita zemljišča. ..Discovery" je prišla južnemu te 'aju bližje, nego li kterakoli druga ladija pred njo, namreč do 82. stopi-lje južne širine. Mont Soufrifcre. Kingston, St. Vincent, 25. marc? Mont Sonfriere bode najbrže pričel zopet bljuvati kakor lani. Ognje ni k je obdan z velikanskimi-oblaki ter parom. Mesto Georgetown še ni poškodovano, dasiravno pada na mesto gost pesek in malo kamenje Temvišje kdo svojo glavo nosi, tem ložje ga je za nos voditi. Letni čas in ženske. Spomlad v deželo sili, Zima vzela je slovo; Ženske sezajo po svili, In po klobuku zre oko. Tako menjajo se časi, Imaš pa tudi denar ? To postranske so le misli V račun ne vzame se nikdar. Ženske pravijo, da je kras, Da pa žep zelo olajša Jej je žal le špas, Saj s 1 ujo lepoto se ona mlajša. Claridge, Pa., 24. marca. Rojakom po • širne j Ameriki imam naznaniti, da smo pri nas ustanovili slovensko katol. podporno društvo sv. Arliangelja Mihaela. Takoj ob ustanovitvi dne 1. marca je pristopilo k mlademu društvu nad 20 rojakov, a ker je v naši okolici precejšnje število Slovencev, upamo, da i ti pristopijo. Naše društvo je tudi pristopilo k Jugoslovanski katol. Jednoti in ima številko 40. Sklenili smo tudi, da bo-Jemo ob velikonočnem času povabili bližnjega slovenskega duhovna v naš kraj in v tukajšnjej cerkvi opravili velikonočno spoved. Ker so podporna društva tako velike važn^oti nam delavcem, posebno pa še zavarovanje proti nezgodam in smrti pri J. S. K. Jednoti, opozoru-jem rojake iz okolice, da pristopijo k našemu društvu. Tem močneje bode naše društvo, tem večjo podporo bode lahko dajalo in isto velja pri J. S. K. Jednoti. Toraj ne premišljevati in odlašati, tim preje ko pristopite, tim bolje za vse. Srčni pozdrav rojakom. Frank Matko. Cleveland, 0., 24. marca. Kakor se vidi zadnji čas, n^če mej tukajšnjimi Slovenci prenehati smri kositi izbranih žrtev, kajti zopet nam je ugrabila dne 17. t. m. rojaka mladeniča. Antona Pueelj, rodom iz Illebčega pri Velicih Luščah v starosti 37 let. Pokojnik bival je tu 9 let ter je bil ameriški državljan in dolgoleten naročnik „Glas Naroda". Pri napornem Jelu in izvanredno hudem mrazu si je v tej zimi nakopal kal bolezni, ki y,a je položila v. postelj in čez več lednov potem v prezgodnji hladni S rob. Oskrbo in postrežbo mej boleznijo preskrbel mu je vzgledno in uprav samaritansko njegov 0žji roj ."k g. Anton Brodnik s svojo soprogo, kterima bodi na tem mestu od pokojnikovih prijateljev in znancev izrečena najsrčnejša zahvala. Zamrli bil je ud društva Srca Jezusovega, ktero mu je preskrbele prav lep pogreb. Na njegovo rakev položen je bil od njegovega sorodnika t. Zakrajška lep venec s trakovi. Kako je, bil ranjki tu kot blags duša pri svojih rojakih priljubljen pokazalo se je pri pogrebu, kterega se je vdeležilo nebroj njegovih znancev in prijateljev, kteri mu tudi postavijo na pokopališču primeren spomenik. V stari domovini žalujeta za pokojnikom njegov že osivel oče ter sestra, tu v Clevelandu pa njegovi znanci, kteri mu ohranijo kot blagemu značaju trajen spomin s željo, da mu bodi lahka žemljica v drugi domovini, daleč od svojih roditeljev in da uživa nad zvezdami večno življenje pri Vsemogočnem. Mir in pokoj njegovi duši. Rojaki. Chisliolm, >Iinn., 21. marca. Čitateljem „Glas Naroda", kakor tudi vsem prijateljem in znancem, imam poročati žalustno vest o smrti rojaka Sebastijana Sega, rodom iz Zamosteca pri Sodražici. Pokojnik je delal že drugo leto v rudokopu Chi-sholm Mine, kjer se je dne 16. marca utrgalo na njega skalovje ter ga zasulo, tako da je bil v par minutah mrtev. Bil je ud društva sv. Barbaro ter J. S. K. J. Tukaj ostavlja dva žalujoča brata, v stari domovini stari-Še, brata in sestro. Bil je še samski. 27 let star ter obče priljubljen iti spoštovan pri vseli ljudeh. Vsem prijateljem in znancem ga priporočam v trajen spomin. L'ahka tru bodi žemljica! Alojzij Andoljšek. Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo sv® Barbare v Forest City Pennsylvania. Inkorporirano 31. januarja 1902 t PennsylvanjjL Odborniki: Jonx Žnidaksič, predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. Joio Telban, I. tajnik. Anton Teelc, IL tajnik. Mah tin Muhič^ blagajnik. Gospodarski in računski odbor: Anton Germotšek, Martin Gerčman, Josip Gorenc, Josip Zalar. Dopisi naj sc poVMiajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest Ciy, Pennsylv iu" Glasilo ,,GLAS X AR OBA". Povodom odhoda v staro domovino kličem rojakom in znancem osobito pa ektnom društva sv. Jožefa v Pueblo, Colo., iskreni Z BOGOM! X. Y. 25. marca 1903. Josip Babič Povodom odhoda v staro domovino kličem rojakom in znancem osobito pa članom društva sv. Trojice iskrerri Z BOGOM! Jakob Ribarič. Povodom odhoda v staro domovino kličem rojakom in znancem v Zejd. državah osobito v Pueblo, Colo., srčni Z BOGOM! X. Y. 25. marca, 1003. Matija Cesar. Odhajajoč v staro domovino kličem vsem rojakom v Ameriki iskreni Z BOGOM! in prosim Ivana Logarja in Mihael Serbelja, doma iz Brihovo občina Ribnik, da se glede njunih zadev pismeno oglasita pri g. Fr. Saksej-ju 109 Greenwich St., New York in da povrneta posojeni denar. N. T., 25. marca, 1903. Marko Stazinski GOTOVE denarje najceneje ku piš pri f. SAKSEIUU 109 Greenwich St., New York. Evropejske in druge vesti Bremen, 23. marca. Severonemški Moyd je kljub temu, da je zatrdil, da ni odslovil ni jednejra svojih delavcev, sedaj zopet več delavcev odslovil. Xezadovoljstvo med delavstvom narašča, tembolj, ko Lloyd namerava sedaj razne organizatorje odsloviti. Muenster, Westfalsko, 23. marca V rovu „Graf Moltke" pri Glad-beeku podrla se je plast premoga in zasula šest delavcev, kteri so bili na mestu vsmrteni. Tnnger, Maroko, 24. marca. Maro kanski sultan je odslovil svoje neregularne vojake in uradoma naznanil, .la je vstaja končana. Pretendent Bu ITamara jo še vedno svoboden in vlada se niti ne upa kaznovati vstaške rod 3ve. Petrofrrad, 24. marca. Poluradno se zatrjuje, da je Rusija „podarila" Srbiji 1il za oficijelno vdeležitev na svetovnej razstavi v St. Louisu. Petrograd, 25. marca. Ruska vlada je uvidela, ^ da ima ljudstvo v Rusiji preveč praznikov in oblasti se pri* pravljajo, da število vedno množečih se praznikov po možnosti omeji. Pred vsem želi minister poljedelstva zmanjšati število praznikov, kterih imajo v raznih gubernijah po 140 na leto; 77 praznikov je v poletju, v najvažnejšem času za poljedelce Mnogo praznikov celo ni od cerkve noirjenih. V to svrho boae sv. sinod %reč praznikov razveljavil. Soo svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". NAZNANILO. Društvam spadajoeim J. S. K. Jednote naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev priobčimo v glasilu. Na svidanje dne 5. julija v Omalii, Neb.! Josip Agnič, I. tajnik. j V Hrušici je poneveril neki Ivan i Posadil, 25 let star, iz Viknanice na ' Češkem 260 kron in je pobegnil. Izpred sodišča. Kazenske obravna-; ve pri ljubljanskem dež. sodišču: 1. ; Martin Maslač, delavec, rojen v Sto-{lacu je petim sodelavcem v kamnolomu na Jesenicah ukradel obleke v |vrednosti 57 K, potem pa pobegnil; . obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 2. Anton Gagliardi, laški delavec je I dne 15. sušca t. 1. v Škofjiloki grozil s tem, da je vzel iz svoje postelje ve-]lik nož in rekel na to svojemu tovari-;šu, da naj mu prinese 1 kilo žganja, da bo šel potem Karola Gerbeca za-Iklat, kterega je imel na sumu, da ga i je težko telesno poškodoval, obsojen je bil na S mesecev^ tržke ječe. 3. Fr Triller, delavec iz Skofjeloke je grozil svoji sorodnici vdovi Mariji Zu pančič, da bo jo zaklal, ker mu ni hotela zaradi njegovega zanikrnega življenja kajže izročiti, ko pa je ta hišo Mariji Kopač le prodala je zopet tej grozil z besedami: „Tebe bodo k pogrebu nesli, mene bodo pa v ječo gnali. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 4. Zaradi tatvine že večkrat kaznovani Franc Pindur, delavec iz Rakovice je v mestnem logu v tatinski družbi vzel drateno mrežo in 1 kramp, ktere reči je potem prodal, denar pa je v družbi svojega tovariša na žganju zapil. Obsojen jt bil na 2 mesece težke ječe. 5. Janez Vozel, posestnikov sin v Borji je dn< 18. avgusta m. 1. v Senožeti z nožem napadel Štefana Ocepka in ga težk< ranil. Obsojen je bil na 5 mesecem težke ječe.. Pet obtožencev je pa bilo oproščenih, ker se ni moglo dognati če so sploh ti 10 avgusta 1. I v Šent-lampcrtn napadli Franceta Ivrhlikar-ja in ga težko ranili. Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 11. marca ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 205 osob in dne 10. marca luO Hrvatov, 70 Srbov in 43 Slovencev. Samomor duhovnika. Dne 9. marca zjutraj na-li so sprehajalci v tivolskem gozdu na pešpoti rezervoarja v Ljubljani truplo nekega duhovnika in poleg njega ležati revolver. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Illner je konstatiral, da se je izvršil samomor in da je moralo truplo že čez noč ležati na poti. Pri raziskavi obleke se je našlo 128 K 51 vin., srebrno uro z zlato verižico, zlat in več drobnarij. Tr^iplo se je preneslo v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer sta ga dve usmiljeni sestri iz Leoninuma agnoscirali. Samomorih <• je vpokojeni kapelan Ivan Mavri'-, rojen leta 1»47. v Metliki. Imel je srčno napako in je v zadnjem času bival v Leoniuumu. Dne 8. marca ob 5 uri j«- odšel iz Leoninuma iu se ni več vrnil. Ustrelil se je najbrže i< istega dne zvečer, ker je bilo truplo že vse trdo. Smrtna rana se nahaja na desnem sencu. Samomor majorja Daniela Basta-ja. V svojem stanovanju na Sv. Petra cesti št. 20 v Ljubljani se je ustrelil dne 10. marca ponoči krajevni poveljnik ljubljanski major Daniel Ba-staja. rojen leta 1843. v Katinovacu, občina Vranovina v zagrebškem ■okraju. V mraku je prišel domov in. se zaklenil v svoje stanovanje. Ker so ga zjutraj dolgo časa pričakovali n sobe, je njegova gospodinja mislila da j«1 bolan in ga šla klicat na vrata in ker se vzlie trkanju in klicanju n' oglasil, poslala je po ključarja, da vrata odprl. Xašli so ga mrtvega le £ati na tleh in poleg njega vojaški revolver. Ustrelil se je v srce iu bil takoj mrtev. Vzrok samomoru znan, najbrže pa >?a je prnala v smri bolezen. < Umrl je v Idriji v starosti 70 let g. Franc Didič, posestnik in zadružnik. ni nai V Celju je umrl eden izmed največjih nasprotnikov našega naroda, trgovec Lojze VValland. Bil je rojen Slovenec z Dolenjskeg in nikdar do svoje smrti ni znal pravilno nemški govoriti, govoril je celjsko t aim i nemščino. Prišel je v Celje brez premoženja in začel svojo trgovino, s ktero je tako obogatel — od Slovencev. Bil je kakor njegov somišljenik sedanji župan Rakuseh neizprosen zatiralec vsega slovenskega. Ko bi bil ostal zvest svojemu narodu in za istega delal z ono žilavostjo in neizprosno odločnostjo, kakor je delal v nasprot-niškem taboru zoper svoje rojake Slovence, bi bil lahko mnogo hvalevred nega in koristnega dosegel. pravo. Končno pa je policija izvedela, da se tatica piše Ana Mrežar in da je doma v Suhadolu, občina Loka pri Zidanem mostu. Nedavno pa je nekdo zapazil Ano Mrežar v Bau-mannovem hotelu v Poličanah in jo spoznal, dasi je bila tudi tamkaj pod nepravim imenom v službi. O tem je izvedela tudi policija, ki je to sporočila deželnemu sodišču, ktero je dalo Ano Mrežarjevo takoj aretovati. Ani Mrežar, ki je stara še le 24 let, je prav navihana tatica in je bila tudi že večkrat zaradi tatvine kaznovana. Konec drznega tatu. Iz Novega mesta se piše* Na kranjskem imamo kakor drugod, nekaj virtuozov-tatov. Eden teh je Odlazek. V litijskem okraju je doma. To je drzen, zvit in silovit tat konj in volov. Mali človek ali močan in jako premeten. Če je enkrat prost, se ga dolgo ne more dobiti. Na Dolenjskem se je najraje klatil ob gorjaiiskik hostah ali pa tu-■ li v Dobrovi pri Brežicah. Bil je v Mariboru zaprt. Lneli so ga prve dni tega ni( seča zaslišati v neki stvari pri sodišču. (Dotični sodnik bi ga bil lahko zaslišal v jetnišnici.) — Na potu iz jetiušnice k sodišču je Odlazek ušel. Našli so blizu Maribora njegovo jetniško obleko. Dobil je torej še v Mariboru drugo obleko, ali mu jo je prijatelj preskrbel. Ko smo na Dolenjskem zvedeli, da je Odlazek zopet prost, slutili smo, da bo kmalu kje v svojem revirju okolo Novega mesta in Sv. Jerneja. Najbrže je ob iskal semenj v Skocijanu, kjer ljudje so videli Odlazku podobnega kupo-*^ valca konj. Na glavni cesti je Odlazek vprašal poetiljoiia, ako ima revolver. Tega še ni imel. Brez njega pa ni lahko bil. Dne 8. marca na ve-'er so ga orožniki zaslutili v otoški hosti in potem pri ciganih ob cesti. Hotel je pobegniti ali orožnik mu je • rs i prest relil. Še živi, a težko, da »krova. Z njim umrje tatinska cele-briteta, človek kojemu je bil šport, la se norčuje iz oblasti. Prijet slepar. Dne 2. marca prijeli so blizo Kranja orožniki nekega Ivana Topolovškega, kteri je poneveril pečat deželnega predsedstva in ga pritisnil na neko potrdilo, s kterim s? -pričuj«1, da je pogorelec in je s to lisi ino potem beračil po deželi okoli. Izvabil je ljudem precejšnjo svoto denarja. Tako se govori, da mu je knez Windisehgraetz dal nad 200 K. Ko je bežal pred orožniki, vrgel je v Savo neko knjigo, v kteri je imel zapisu ne vse osobe, ktere so mu kaj dale in koliko. Pri sodniji je priznal, da je ukradel v Ljubljani zlato uro, 2 srebrni uri in štiri zlate. Topolovšek ki je rojen na Sladki gori v celjskem okraju in tjekaj pristojen, je bil že zaradi hudodelstva goljufije in prestopka tatvine kaznovan. Sedaj so nahaja v zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. Navihana tatir-a. I>ne 4. novembra ni. 1. je ukradla neka brezposelna natakarica Ana Resser, čevljarjevi ženi Frančiški Železnikarjevi, pri kteri je stanovala, zlato uro, zlato verižico z zlatim priveskom, zlat prstan in star petak. Tatica je po tatvini pobegnila in dolgo je ni bilo moči izslediti. Pri-dajevala si je v službah neprava imena in. tudi ime Ana Resser ni bilo!K 84 vin. Dva tatova prijeta. Blizo Kranja so prijeli dne 7. marca orožniki 32 let starega čevljarja Franca Tomšiča in 23 let starega dninarja Ivana Tom-šiča iz Ilotiča, ktera sta v noči od 11. na 12. novembra m. 1. ušla iz zaporov pri okrajnem sodišču v Litiji in sta še isto noč ulomila v hišo Fr. Novice. Nemška hranilnica v Pragi naznanja, da ima še 54 milijonov kron na razpolago, tudi če se vse vloge v znesku 200 mil. kron vzdignejo. — Tožbo Wolfove soproge na lo čitev zakona je dunajsko sodišče za vrnilo, češ, da je ostala pri možu čeravno jo je ta že leta 1898 pretepal. — V Lodzu je neki delavec umori! gostilničarja Janickega, njegovo že no in njeno prijateljico ter jih oropa" za 40 rubljev. Umor se je izvršil nt cesti na vozu, na kterega je Janick vzel delavca. — Obširne rimske gro bove so razkrili v Ledrotalu na Ti rolske-m, v kterih so našli mnogo rim skega denarja in lepotičja. — OpicM je ugriznila v Budimpešti neko go spo, ki je vsled zastrupijenja kr umrla. — Plin se je razpočil v gleda ližču v Giessenu, vsled česar je bil< več osob ranjenih. — Parnik se j potopil vllamburgu z 10 možmi. — V Crnovki v Bukovini je orožniški stražmeŠter Oberhofer prebodel bajonetom kmeta Kolbaska, ker s» mu ni dovolj hitro izognil. Največji davkoplačevalec zagrebške žu panije je nadškov dr. Posilovič, ki jo obdačen s 33.345 K. — Marconi j a je imenoval rimski mestni svet svojim častnim meščanom. — V Niesenba chu na Nemškem je zgorela v noči 4. marca koča Vine. Keuscha. Zgoreli so oče ,mati in dva otroka. Ker je bila koča na samoti, so sosedje še It drugi dan zapazili nesrečo. —Bivši višja dvorna dama princezinje Luize pl. Faittel, ki je ovadila razmerjt princezinje z C.ironom, je odpuščena V Johannesburg!! sta dva roparj: sredi mesta pri belem dnevu napadi.; carinska uradnika, ki sta nesl banko 5000 funtov ter jim denai /zrla. — V Niemesu na češkem sc zaprli OOletno Josipino Weber, ki j-oblekla duhovniško obleko ter v.cerk vi spovedovala in delila odveze. — Miloš Žagar, gledališčni igralec v Zagrebu, je nenadoma umrl. — Zi-vojake je sklenila italijanska zborni ca, da so poštne pošiljatve poštnini proste, a revni stariši dobe tudi na železnicah brezplačne vo^ne listke da morejo obiskotati svoje sinove- vojake. KJE JE? IVAN KALAI, doma -iz Brin blizo Ogulina na Hrvatskem; ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti: Nik Voinovič, Horr. Mont., Park Co. 4 m. KJE JE? ALOJZIJ KRAMERŠIČ, doma iz J ure vasi pri Novem mestu, v Ameriko je prišel pred enim letom in sicer v Cleveland, O. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Jerman, 5 Long Alley, Pittsburg, Pa. 26 me Društveno naznanilo. Vsem udom društa ev. Barbare štev. 3, spadajočega k J. S. K. J.. javljam, da se zanesljivo udeleže glavnega zborovanja dne 29. marca, ker ta dan se vrli tudi volitev novega odbora in sicer predsednika; podpredsednika; L tajnika; II. tajnika; blagajnika; zastopnika; bolniški odbor (obiskovalce) ; nadzornike: zastavonoše; reditelje itd. Nadalje vabimo v pristop k društvu vse one rojake, ki niso še pri no- Končarja v Spodnjem Hotiču m ukradla več obleke, tri zlate prstane; benem društvu, in 24 klobas, v skupni vrednosti 90^ Na svidanje dne 29. marca 1908. i Daniel Badevmaa, -tajnik. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih •dpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo: Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20. \ marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, mar-j mor obreza SO ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct. Druge knjige: Evangeliji, 50 ct. Abecednik za slov. mladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. četrto berilo za ljudske Šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov. brolirane 50 ct. Blerwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct. Andreas Hofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Xaselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Iliralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostac 20 ct. Cvet in a borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. NTaidenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem GrogI 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovie 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. StoWna pratika 60 2t. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $G.50 Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. f ct. KJE JE? FRANK STARC, doma iz Bruhanje vasi, pošta Videm pri Vel. Laščah Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu „Glas Naroda". KJE JE? MIHA NOVAK, doma iz Sodražiee; pred tremi leti je šel z doma v Cleveland, O. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: John Lev-stek, Box 242, Chisholm, Minn. 31mc T) X TJ T se, ako potuješ y staro J tt/il domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Sir., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš ž njim. EKSPRESNI PARNIK FRANCOSKE DRUŽBE "La Saioie« odpljuje v četrtek, dne 2. aprila, ob 10. uri dop. KDOR ROJAKOV ŽELI PRITI DO VELIKE NOČI DOMU PRIDE ŠE OB PRAVEM ČASU S TEM PARNIKOM, TODA BRZO NAJ SE NAZNANI ZA PROSTOR PRI FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. Oragi rajski mesteca Ely, Minn.! Kakor Vam znano, bliža se čas volitve mestnega odbora. Ker nas je tukaj precejšnje število Sh vencev in Hrvatov, moramo se tudi mi za to stvar zanimati ter vsak p-> svoji moči delovati na to, da pride na županski stol nam Slovencem \ rijazni mož. Dosedaj sta znana kandidata gg.: MIK E VVEINZSERL in Charles Trezona. Nam Slovencem je želiti, da bi bil izvoljen nam vedno naklonjeni, prijazni, poštenjak g. Mike Weinzierl. Ta mož je pri gradenju naš«« cerkve gmotno zelo veliko pomagal in jo še materijelno podpira; druzih njegovih vrlin ne naštevam. Toraj, rojaki, podpirajmo kolikor mogoče tega od vseh spošt vanega in priljubljenega moža pri bodočej volitvi, da bode izvoligL, vsi oddajmo naše glasove /a g. Mike Weinzierl, kajti to je velike važnosti za nas. Elvški Slovenec. .ga! ^ P pošiljajo naši rojaki kaj radi svojim 1 fff P P ^^^ sorodnikom, znancem ali prijateljem sa ^ fu ei Ni^P v staro domovino in to seveda naj- rajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvest-nej e in najceneje preskrbi: PRAHU S A K SER. 109 GREENWICH ST., — NEW YORK; Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj Došiljam " JAi4 , 100 kron av. velj. za $20.45 in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000 Osreči tvoj dom s hišnim godbenim zabojčkom (Home M usic Box), najzanimivejšim in najcenejšim muzikaličnim instrumentom za do u. Ti napravi \eč veseljj. nego orgije za $100. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, cilo otr- k. Vsi odjemalci' so zadovoljni, kajti dobili so, kar so i ri-čakovali. Igra več n^gc sto komadov, kakor je iz imenika, kteri se nahaia v vsakem zabojčku. raz*idno. Rabi se tudi v ctikvaii, solab, pri paskih in drugih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v jedoej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše resmi. Jeden komnd zamoreš ponovil ali pa novega igra i. Samo 6 dolarjev V finem zaboju z glasbo. Kdol leli mu pošljemo gtr sbeni zabojček po sprejel jr. $2 na račun; $4 plf.čaš potem. * " "" P š'i 2 ct. za cenik. Agentje z»služijo mnogo denarja. STANDARD MFG. COMPANY, 29 BEEKMAN STREET P. O- BOX 1179, UEPT. GL- N-, NEW YORK CITY- Hočeš razveseliti svojega moža? I)a! Dobro! Kuj »i ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršicu, SOI Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. J^3 Govori se v vseh slovanskih jezikih, in druirim bratom Slovanom F j Priporoča se rojakom ilartin (Jersič, lastnik. « Math. Grill, 1548 St. ClairSt., Cleveland, Ohio- Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Iiudeče vino po 4/> et. fral., bele po 65 ct. gralon. Najboljši domači drožnik štiri g^lone za 811. Za Ohio, Pennsy Ivani jo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino j:* najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon. Naročilom je priložiti denar. John Venzel, a King St. Cleveland, O., zdelovaiec kranjskih in nemflrih ae priporoča rojakom za izdelovanja m popravljanje harmonik. Delo na* pravim na zahtevanje naročnikov. Oene to primerno nizke, a dalo trpežno in dobro. Cena trivretniil "d 822 do plošče go iz najbolj« ii-sa omka; izdelujem tudi ploAfts u aluminija, nikelja ali medenine, ca trivratnim je od $45 do $80. * afc Ui natančno rovfe. 28HS VENZEL, ii »rs!*ST Pt-««.? Ohio. NAZXAXILO. Dobro izvežbanih delavcev. Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je ka; drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo -piti, vsake vrste smotke kaditi dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobr<-ke^ljati, mu ni treba plačati, kejrl.ii šče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanj«? na raz polaganje prav po ceni proti „cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB 1IAHTINČIČ, salooner. Summit, Illinois, Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril nov SALOON, 422, 18th Street. Chicago, III. v kterem bodem vedno točil sveže pivo, izrstna vina in whiskey 1 ter prodajal f i n e s m o t k e. Za obi-Ien obisk se priporoča S poštovanjem LENARD PUH, i-22—ISth St., Chicago, 111. 12 in. XAZXAXLLO. Kojakom naznanjam, da eem otvoril trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Xapa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem M. ROGINA, 4 Box 46, Crockett, California. ________________ 31 dec. Le jeifc art. Spisala A. Krandjevskaja. t (Dalje.) 2. Bilo je toplo, zrak je bTl lahek in prijeten, kakor spomlad, ko se je Rjabuškina peljala v spremstvu zdravnika v rov. Iz višine sinjega brezoblačnega neba zrlo je navzdol veliko rumen,o vrd£fe solnce. Pod njegovimi žarki se je svetila s premogom pokrita črna stepa, kakor da bi bili p» njej posuti neštevilni dragi kamnji, diamanti in briljanti. Vse je bilo čudno, nenavj dno in vznemirljivo, kar so storile male umazne delavske koče, velika dolgočasna in briizslična poslopja, ktera a. spadala k rovu, gore nakopaneg.^ premoga in omrežje svetlečih se že-lezničnih relsov, po kterih so liki vc likanskim kačam vozili črni, dolgočasni železniški vozovi. Čudni so bili tudi ozki, visoki črni in sivi dimniki, ktere je bilo radi jasnega neba na tančno videti. Čudno je bilo tudi popolno pomanjkanje rastlinja: ni jed nega grmiča, ni jednega debla, ali trave — vse je bilo golo, črno, žalost no, pusto. Le na obzorju opaziti j< bilo s vi tie sivomodre griče, toda tudi ta kriva poteza, tako oddaljena in sanjiva je bila tudi le radi tega, d* poveča brezupno žalost in bolestni značaj jednolike slike. Rjabuškina se je radovedno ozira la krog sebe ter vidno skušala za pomniti si vtis vsake slike kolikor mogoče natančno. Vendar jej pa ni bilo mogoče zapopasti čez mero žalostne slike, ktere so nekako motili veselje, nestrpno in vznemirljivo veselje pričakovanja, ktero bode zanimiveje in čudneje".... In eelc vjnemirljive misli, da „je nesreč, kolikor si jih kedo želi," kakor je včeraj zdravnik zatrdil..... in da tudi ona mogoče vidi rumeno solnce in sinjt nebo zadnjič — kedo ve? vse je mogoče — celo le vznemiriš i ve misli ni so oslabile in motile njeno veselje. Misli so se v nj«>nej duši pojavile kokor lahke črne ptice, kterih črne peroti so se lahko dirnole njeno du šo, ne da bi ostavile kojo senco. povsem črni delavec. Prvo suknjo je dal Zaz»ljevič Rjabuškini, dočim je drugo sam oblekel. Suknje so bile napravljene iz po-limanega sukna, ktero je bilo tako trdo kakor usnje. Sukni sta bili vlažni, težki, trdi in dišali po starini. ,,Nikokor ne morem reči, da je obleka posebno prijetna," pripomnila je veselo Rjabuškina ter skušala, da se z obrazom ne dotakne vlažnega ovratnika ali kapuce. Ko je privezovala vrvice krog vratu, je svoj nos neko.i-ko zavihala in držala vrvice le z dvema prstama vsake roke. „Taraj.... pojdimo!" dejal je Za-zuljevič in pri tem dal Rjabuškini gorečo svetilko, ktero je ravnokar prinesel neki delavec. Potem so od-li nazaj v oddelek za stroje. Blizo rova se je Rjabuškina nehote vstavila in je neodločno gledala skozi odprto okno pozorno in nemirno na sinje nebo ter na vse ono, kar je bilo vide-ti na njem in pod njim, kakor da bi se od vsega poslovila. Potem jo je prijel Zazuljevič za roko in jo previdno po vedel k vspenjači. „On vas vodi kakor ženin svojo nevesto k oltarju!" zaklical je zdravnik od daleč in se pričel smejati. „Poli!" ukazal je mirno, toda strogo inžener. In takoj so se tla vspenjače stresla, na kar je vspenjača zginola v temno brezdno. Takoj spočetka imela je Rjabuški na le toliko časa, da je opazila, da s • nahaja v nekem ozkem vodnjaku, kteri je bil okrašen s starimi trohlimi tramovi, po kterih je neprestan ■ tekla voda. Potem je zginila tudi zadnja svetloba nad njihovimi glavami in obdajala jih je tema, dočim je bilo dihanje radi ostrega in smrdečega zraka precej težavno. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RiCHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI t* S8DRO jj 3. In še le potem, ko je bila Rjabuškina sredi oboka vlažnega in temnega velikana, rova „Dijone", sredi šuma. piskanja, vrišča in rujovenjc strojev; sredi ropota vozov, zvoka električnih zvoncev, klicov nemirnih in umazanij ljudi, kteri so se mudili krog vozov in strojev. — še le tedaj je občutila Rjabuškina neprijeten mraz v svojih prsih, kakor da bi se njenega srca oklenila ledeno mrzla roka. In ko se jej je imžener Zazuljevič. kteri jo je že pol ure tukaj pričakoval, galantno priklonil in dejal, „da jej je on na razpolago," in ko jej je na to pokazal v temno odprtino, ktera je bila kacih petnajst korakov oddaljena in skoraj grozna, pogledala je Rjabuškina v votlino in se pri tem celo stresla: velikanska roka je njeno srce še bolj stisnila in postalo jej je izredno mrzlo. Toda to je trajalo k večjem jeflno minuto ali pa še manj; potem se je Rjabuškina spomnila, da je prišla semkaj namenoma in da je baš v votlini najzanimiveje. Prijetno pričakovanje jo je ogrelo iznova in mesto strahu pojavila se je v njenem srcu odločnost. „Pojdimo!" vzkliknila je veselo in pohitela prva proti votlini. Toda zdravnik jo je pridržal. „T».. .te.. .te.. .te! Le počakaj, moj golobček!" dejal jej je ironično in je prijel za krilo. „Pred vsem se moramo preobleči, nekaka maskera-da____ Kali—kah—kah— In inžener je pristavil: ..Prosim vstopite tamkaj notri.... v hodnik.... Pripravil sem tudi za vas obleko." K a to jo je povedel v oddelek za stroje. Rjabuškina mu je hitro sledila. V malej umazanej sobici, na umazanem divanu je ležal „kostum", staro krilo in star jopič, trdi čevlji iz telečjegn usnja in rudeč raztrgan robec za glavo. Vse to je Zuzuljevič za Rjabuški-no ..izposodil" pri svojej kuharici Avdotji. „Evo vam sobe za toaleto," dejal je inžener, se priklonil, skrbno zaprl vrata in odšel. Kacih pet minut kasneje pojavila se je Rjabuškina popolnoma „spre-menjena" na mostovžu. ..Spremenjen" je bil tudi inžener: v starej raztrganej suknji, v rujavo-rudečih razhojenih čevljih, v širokih platnenih hlačah in smešnej kapi. Zdravnik se je tresel smehu, ko je oba ugledal v čudnej opravi. Tudi Rjabuškina se je smejala in začudeno, vprašala: „Toda čemu vse to?" „Ah, to bodete že videli, odvrnil je inžener nekako tajinstveno in pri tem pobral raz zemljo dve stari suknji, kteri je od nekod prinesel neki Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZE1I, POKOSTNICO, FODAGRO ita. in raz*e renmatične neprilike. SAHO.; 2ScU In 5Oct. ▼ vseh lekarnah Richter & Co. 215 Pearl Stre«t, New York. paravna Kalifornijska vina na prodaj. Dobro Srno vino po 50 do 60 c( galon s pesodo vred, Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon g posodo vred. tZ*r$tnatropavica cd $2 50-$3.00 galon s posodo vi*ed Manj nego deset galon naj nihče oa naroča, ker maoje količine ne ncrem razpošiljati. Zajedno z na* ~0&lom naj gg. naročniki dopoAlajr i«Lt*r oziroma Money Order. Spoštovanjem: Ni "k. Radovlch^ 594 Vermont St. San Franci*«*« Ca* J. Radmelich priporoča Slovencem in Hrvatom svoj 436 Watson Avenue, Butte, Mont Yedno ~ ;aem točil sveže pivo, fina kalifo.niska vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptuj^em postregel s tečnimi iedili. Za obilen poset se priporoča J. RADMELIfTT, 436 Watson Avenue, J iitt^ Mont. Velika zaloga dobrega ^flomcegavina^ — ter — doma kuhanega žganja. Naročila se točno izvrše. Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na: - (31 ji) Jolin Kracker-ja, 1199 St. Clair St., Cleveland, C. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom 31ovencem in Hrvatom, da imam ■svoj lepo vire j eni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Franeisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: (31 dc) John Puhek. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parebrodni tiket zase ali za koga drnzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street v New Yorku. 4KB Hallo, rojaki I Slovencem naznanjam, da sem kupil od gospoda J. Stublerja v Duluth, Minn., 217 W» Superior St, Točil bodein vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da ni« blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem Se spoštovanjem Josip Sch.arabon. Prodajamo, dajemo na posodo, Dopravljamo in zamenjamo pisalne stroje, (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo pripravejli strojem. Prodajanio»posainezne^lele. Preskrbimo stenografe in poslo-valce na stroju. 'ALI YAM ZAM0REM0 P0STREČI! Remington Typewriter Company, 327 Broadway, New York, N. Y. ——— MI telefon kadar do§DPi na kako postajo ▼ York in ne veš kako priti k Fb. Saksebju. Pokliči iteirilko 3795 Oortlandt in govori slovar »""o. Ormoapie Generale Transatlartrcne, ^rfe/ W^bu-CJ^- -i /A . i), apr. 1003. 1(1. apr. 10o:3. 23. apr. l!K):i. 30. apr. 1903. Savcie La Bretagne *La Lorraine La Champagne *La Savoie 7. maja 1903. 14. maja 1903. 21. maja 19H3. 2S. maja 1903. 4. junija 1903. Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. gj^f— Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnim* prosto. Pište pon^ Cene uram so naslednje: Xikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Waltham $9.— Srebrne ure z enim pokrovom 812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje. Boss g ase 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels $15.— „ „ 15 „ ^ 618.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 ewels £25.— .,17 „ 830.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovie pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago poši jam po Express. Vse moje blago je garantirano. R;izprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M mji zneski naj se poši Ijajo v poštnili znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGOIiELC, Box 220, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: M to V Care of B. Schuette, > FOgOrGlCj! 52 state St., Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen * tov je zopet dobiti? ker jo imam zalogi. TslooTO 3-toa^.LcIbL, 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro 2a gospode. iS Size Screw B navijak. C ena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro S 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dame 7 kamnov......--$14.00 Opomba i Vse are so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naroSbe se priporočam. Jacob Stonichj 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Izredna vožnja: "L'Aquitaine" 4. aprila, samo za potnike 3. razreda. S^F* Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. fctars* ifciicija: BROADWAY. NEW YORK i ff i V J tzA (Pri k<;::ioniola šfev. 14 vznožju Fulton Street.— Iz PHILA-DELPII1JE vsako drugo sredo od pniiiola ob vznožju Washington St. Glede v p r a š a 11 j ali k 11 p o v a 11 j a v o ž 11 j i h I i s t k o v se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts., ST. LOCIS. — 30 Montgoineri St.. SAX FRANCISCO, ali na njene zastopnike. Holland-A merica Line (HOLLAND-A M : HIŠKA (RTA) vozi kraljevo n'zozcimsko In pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M k ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim Dvunau kom 1i>,500 ton vijakom, 10.500ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vija J kom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.' ROTTERDAM, parnik^z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Iladi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne-v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10.IINOMOST, 3 Rudolfstrasse. ^ TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo •-"-•- ob 10. uri zjutraj. : HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL,