'yf — Poroštva Občine Štore: na vrsti so tožilci Rekorderji s plačami so s Celjskega Še smo pripravljeni pomagati s Klicem dobrote so v Celju zbrali še več kol lani, kar 275 tisoč evrov za pomoči potrebnim. 9770353734051 OGODKI NOVI TEDNIK Rekorderji ali revčki? Kako komentirati nekaj, kar ne potrebuje komentarja^ Visoke plače vodstev zdravstvenih ustanov (skupaj z nagradami) pač povedo vse. Spbfu če vemo. da nekateri (prejživijo zgolj s 400 evri ali še manj na mesec... A Če vzamemo drugo skrajnost, nn primer letno nagrado Etolovih nadzornikov, ki se sestanejo le petkrat (etno, pa poleg mastnih sejnin prejmejo še 22.400 euwv, so »javni rekorderji« ROZMARI PETEK iz zdravstvenih ustanov pravi revčki. Ob tem, da Etolovi na^^omiki niti niso rekorden primer Čbvek se nehote vpraša, koliko dobijo uspešni menedžerji, ki res garajo celo leto. Če že njihovi nadzorniki »pokasirajo mastne denarce«. Ampak to nas ne bi smeh prav nič brigali. saj denar za njihove plače ne gre iz skupnega, državnega proračuna. Če jim je lastnik pripravljen toliko plača-ä, pa naj jim. Moralno gledano pa nekako ne gre skupaj plača mene-džerja ali nadzornika s plačo delavca. Ali ditnosi Mirka ThŠa v primerjavi z njegovo trgovko. Ali pa plača ČistUke v primerjavi z vodilnimi bolnišnice. Splošna bolnišnica Celje je uspešna {udi zalo, ker se je ^rešila« večine svojih Či-stilk. Prerazporedila jih je v drugo podjetje, pri čemer ji ni prav nič mar. da tam zaslužijo precej manj, kol so prej. Ekonomsko gledano bi morali iznajdljivosti vodstva bolnišnice samo čestitati, moralno pa ... Morcda tudi pri ostalih zaposlenih, ki jih je driava rtizvr-stila v določen plaälni razrid, nima pri plačah nič opraviti. Zalo se lahko dogaja, da je med srednjo in viljo medicinsko sestro kar deset plačilnih razredov! Ali pa še hujše • da dobijo pomočnice vzgojiteljic kar pol manjšo plačo kot vzgojiteljice (ob tem, da po srečnem nakljuka oz. Gabru delajo le šesi ur na dan). Vsaj povzpetni srednješolci, ki kolebajo med tem, kaj bi radi postali, zdravniki ali direktorji, lahko iz tega nekaj dobrega izluščijo. Če ima njihova družina vplivne prijatelje. je prava pot ekonomija. Študij niti pnitližno ni toliko naporen kot študij medians, pa tudi neprave odioätve so manj kaiastrofalne. Obenem bodo po vezah sedfli v^kar neka) nadzornih svetih ter si mimogrede prislužili jadrnico, počitniško hišico ... Če pa pravih vez nimaie, je bolje ubrati pot medicine. Vsaj nekje pri petdesetih boste roUko napredovali, da boste Zo/ifeo zavzeli tudi kakšno vodilno mesto. In če boste zraven dežurali^ boste na konja. Sicer pa se lahko zgodi, da boste sicer strokovni direktor bolnišnice, vendar vas bo po zneska na plađlni listi prehitelo kakšnih sto zdravnikov. PS: Če vam k^jub vsemu ni jasno • k zdravniku vam ni potrebno nositi modrih kuvert... Rumpf v ministrstvu Očitno bo pri novih ministrih znašlo še nekaj posameznikov, katerih delo smo doslej spremljali na Celjskem. Tako je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik za vodjo GOSTINSTVO KOCHKRAUT zaposli dve delavki Zd dHov i^m in v Rimskih TopM. Informacije: D41/639 602 Gostirtstvo Kochkraui. Sioboko 1.3272 RimsJte Toplice kabineta imenoval Tomija Rumpla. Rumpf, rudi občin* ski svetnik v občini Šmarje pri Jelšah in županski kandidat na zadnjih iokalnih volitvah, je doslej opravljal delo direktorja Veterinarske postaje Šmarje pn JelSah in predsednika sekcije veterinarjev praktikov pri Veterinarski zbornici Slovenije. US Kili do.o. & J Kasaze 34 ^^^^^ Petrovce PRODANO Voč poslovnih prostorov (proizvodnja, sKIttdlftio) na lokacij'tovarn« {nformacije: «•I.01/7I3-OIM od 7. do 15. ure Štajerec po duši Minister za gospodarstvo dn Matej Lahovnik o prvih izzivih in življenju v Velenju v novi vladi je ministrstvo za gospodarstvo prevzel Velenjčan Mat^ La-ho\iiik. Ime je bilo med najbolj iska-aimi, za prevzem resorja pa se je menda odloČil Šele po daljšem prepričevali ju premier ja Boruta Pahorja io zagotovilih» da bo imet vso podporo pri razbremenitvi gospodarstva. Se ne 57-ietni Velenjčan z družino živi v domaČem kraju. »Glede na to, da se soočamo z veüko svetovno in gospodarsko krizo, se mi zdi najpomembneje pripraviti ustrezne ukrepe, ki bi omogočiti slovenskemu gospodarstvu, da čim bolje prekr-mari te viharne čase oziroma se prilagodi novim razmeram, ki za slovenske izvoznike niso ugodne. Zavedati se moramo, da Slovenija izvozi več kot 70 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mi smo usodno odvisni od razmer na tujih trgih, ki nikakor niso ugodne. Zato bodo Sli ukrepi ministrstva v smeri, kako razbremeniti gospodarstvo oziroma mu omogočiti, da v teh težkih razmerah ohrani svojo konkurenčno sposobnost,« je med zastavljenimi olji izpostavil minister za gospodarstvo dr. Matej Lahov-aik. Velenjsko oziroma okolje Saša regije ogromno pričakuje. Kaj jim lahko obljubite - mogoče v zvezi z blokom 6 v šoštanjski termoelektrarni? Živim v Velenju, vsakodnevno se vozim v Ljubljano In nazaj. Jasno je, da se dobro zavedam nekaterih problemov, ki pestijo to okolje. Če govorimo o bloku 6, kjer nekatere aktivnosti niso biie pravočasno izvedene, mislim, da bo treba pogledali, kaj lahko stori država, da se te aktivnosti pospešijo. Povedal sem že, da je blok 6 eden od stebrov razvoja energetike v Sloveniji, mislim pa tudi, da ima ključen pomen za stabilnost slovenske oskrbe. Predvsem je ekološko in ekonomsko učinkovitejši ter zagotavlja energetsko prihodnost Šaleški dolini in okolici. iCar se mene tiče, bom storil vse, da te projekte pospešimo, še dr. Matej Uhovnik. posebej zdaj, ko lahko s pospešitvijo infrastniktumih projektov ugodno vplivamo tudi na gospodarske razmere. Vidite v tem okolju še druge potenciale? Veliko jih je, predvsem pa so podjetniki tisti, ki morajo priti z ustreznimi programi in predlogi. Recimo: tudi Gorenje kotJdjučen, največji slovenski izvoznik se srečuje s svetovno recesijo. Panoga bele tehnike je ena tipičnih panog, kjer gre za trajne dobrine. če se le da, potrošniki v kriznih razmerah odlagajo nakup teh dobrin, tako da bo velenjska družba gotovo čutila vpliv recesije. Zato se mi zdi pomembno, da s sisterriskimi imerventni^ii ukrepi olajšamo položaj takšoim podjetjem. Podobno velja tudi za druge, na prim» Vegrad, ki je v gradbeni dejavnosti, in celo vrsto malih in srednjih podjetij, ki so na nek način vezana na večje poslovne sisteme. Verjetno bodo nekateri, sploh finančno močnejši, krizo izkoristili tudi kot razvojno priložnost. Ukrepe zoper krizo nameravate predstaviti decembra... Želeli bi si. da pomemben del velja od januaija daije, vendar bo del ukr^ pov odvisen od rebalansa proračuna, saj se bodo nanašali tudi na razvojno prestrukturiranje proračuna, kar je še kako potrebno v teh razmerah. Med enim od prejšnjih pogovorov ste omenili glavni dlj: da bi ljudje to štirih letih rekli, da jim je bolje. ^ stojite za tem? I^siim, da mora biti to cilj vsake vla^ de. Če ne bo tako, bodo ljudje dali priložnost novi ekipi. Priložnost volivci dajo tistemu, za katerega menijo, da bo najbolje uresničil njihova pričakovanja. Boste po prevzemu ministrstva Še ostali v Velenju in tako, kot ste se slikovito izrazili. Še naprej poosebljali regionalizacijo Slovenije? Imam šoloobvezno hčer, sin obiskuje vrtec. Moje jutro se običajno začne s tem, da otroka pospremim v vrtec oziroma šolo in potem grem v Ljubljano. Verjetno sem na nek način res personifikacija re^onalizadje, ker se že celo delovno dobo vozim v Ljubljano. V bistvu se, odkar pomnim, vračam v Velenje, kjer živim. Sem pač Štajerec po duši in za nas življenje v Ljubljani ni tako privlačno. Raje se vračamo v svoj domaČi kraj, h koreninam, kjer se najbolje počutimo. URSKA SEUŠNIK »Ključen problem se mi zdi, da potem, ko smo s prvimi ukrepi zagotovili stabilnost finančnega sistema in državljanom zagotovili, da so slovenske banke varne, ker zanje jamči država, v drugem koraku uspemo doseči vračilo pomembnega dela denarnega toka v realni sektor. Problem je, ker realni sistem nima dostopa do ustreznih kreditnih linij, kar seveda vpliva na likvidnost in Še poglablja pesimizem. Ustrezni ukrepi se že pripravljajo znotraj t. i. skupine za soočanje s krizo, ki jo tvorimo nekateri ministri znotraj vlade.« Čas pričakovanja in bodočnosti Bliža se adventni čas> ki je Čas pričakovanja in priprave na božič. V nedeljo bo v mnogih domovih zagorela prva od Štirih sveč na adventnem vencu, ki pa je seveda najlepši, Če ga izdelamo sami. V ta namen v mnogih krajih na Celjskem pripravljajo delavnice, v katerih izdelujejo venčke. Med prvimi so v ročnih spretnostih preizkušali v prostorih bivše kotlovnice pri trgovini Tuš v Žalcu. Delavnico so pripravile cvetličarke cveti ičame Zvonček, ki so udeležence seznanile z barvnimi trendi, materiali in kombinacijami ter skupaj z njimi naredile nekaj venčkov. Cerkvena liturgija imenuje advent vse Štiri tedne pred božičem. Adventni Čas je za kristjane poseben čas. ker jih vabi, da se spomnijo na preteklost, jih spodbuja, da živijo v sedanjosti in da se pripravijo na bodočnost. Kot so zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference, je adventni venec samo zunanja, vidna priprava, Podobne dslavnice, v katerih izdelujejo adv^ntne veneke, s« v teh dneh kar vrstijo. »V cerkvah in po domovih bomo pripravili adventne vence s štirimi svečami. Prvi leden bomo prižgali eno sve- čo, potem pa vsak naslednji teden še po eno. hiamentega časa je predvsem spreobrnje- nje srca in spodbuda h krepostnemu življenju.« US Foto: TT m it» 94 - 28. novMiber 2009 NOVI TEDNIK_M^ODM Slovo kriminalistov, na vrsti so tožilci V javnosti odmeva ovadba treh oseb zaradi poroštev Občine Štore zasebnemu podjetju ter ponarejanja Krimmalisd so redni gost-je, so v zadnjih mesecih večkrat povedali v Občini Štore, ki se je znašla zara^ di poroštev bivšega župana Franca Jazbeca v korist zasebnega podjetja Hudournik v hudem finančnem po-Jožaju. Bo 12 te moke kaj kruha, so se spraševali občani. V javnosti od srede odmeva novica o kazenski ovadbi zoper tri osebe, ki jih policija sumi storitve desetih kaznivih dejanj, od zJorabe položaja do ponarejanja. v^KriminaHsti so končali večmesečno, obsežno preiskavo, povezano z nezakonitim gospodarjenjem in upravljanjem z javmmi sredstvi v eni od občin na širšem območju Celja.« je zapisano v sporočilu Policijske uprave Celje. Z različnimi dejanji naj bi štorsko zasebno podjetje pridobilo 1,5 mili-)ona evrov premoženjske koristi, medtem ko naj bi bil občinski proračun oškodovan za približno 2,1 milijona evrov, ugotavlja policija. Direktorja Hudournika Stanka Zakelška sumijo, da je od leta 2001 do 2004 večkrat napeljal uradni osebi, da sta nezakonito ali brez ustreznih soglasij ter v,imenu občine pri različnih bankah in bančnih družbah postali porok za najeta posojila Hudournika oziroma $ta na drug način v imenu občine nezakonito prevzemali obveznosti tega zasebnega podjetja. Eno od uradnih oseb celo su-mijo, da je za zavarovanja Hudoumikovih posojil zastavila obveznosti, ki so bile Nekdanja direktorica Štorske občinske uprave Irenca Ocvirk. ki naj bi bila med tremi osebami, zoper katere je bila podana ovadba, vse obtožbe zavrača ter trdi, da ni podpisala ničesar. Pravi, da je podpisovanje listin izključno v županovi pristojnosti, pri omenjenih zadevah pa naj ne bi niti drugače sodelovala. Franc Jaibsc: »iKrivega ss m počutim, ker sem bil zmrten.« Mirafl Jurliošak: »Upam. da bodo nokoe ta sredstva na»j na računu Qb5ine Štora.« »Omenjeno ovadbo je v tem trenutku prehitro komentirati, niti ne poznam točne \^bine. Predvsem je to ovadba, ki gre s policije na tožilstvo, in ko bo znano, kakšna bo ovadba s strani tožilstva, potem bo mogoč tudi komentar,« odgovarja nekdanji župan Štor ter nekdanji poslanec SDS Franc Jazbec. Ali se Jazbec Čuti Icrivega? >»Za javnost sem na novinarski konferenci lani oktobra zadeve pojasnil. Vsekakor sem odgovoren za stvari, ki so nastale, krivega pa se ne počutim, ker sem bil zaveden.« predhodno že obravnavane, ter je s tem iste obveznosti večkrat zastavila, prenaSala ter dajala poroštvo. Obe uradni osebi sta osum-Ijeni, da naj bi z direktorjem Hudournika ponarejali različne poslovne listine ali uradne občinske listine tako, da sta lažno priznavali neobstoječe obveznosti do tega zasebnega podjetja. Hudournik jih je nato neupravičeno prodal ali odstopil banki. »Te listine sta osumljeni osebi lažno podpisovali v imenu drugih ter jih opremljali z različnimi pristnimi ägi, do katerih Nov župan ni bil obveščen Ko je po volitvah leta 2006 prevzel v Štorah župano-vanje nov župan Miran Jurkošek, o občinskih poroštvih prejšnjega župana Jazbeca v korist zasebnega podjetja Hudournik ni bil obveščen. Potem ko je sodišče iz naslova poroštev Hudourniku zaseglo prvih 171 tisoč evrov, se je pozanimal, za kaj sploh gre. Na občini namreč ni bilo nobene dokumentacije, zabeležena ni bila niti po§ta. V občinskem svetu, po vsej občini ter po državi je novica najprej šokirala, nato so se začeli vsi spraševati, k^o so lahko banke sprejemale tako visoka finančna poroštva brez soglasja občinskega sveta ter kako so za zakonitost poslov skrbeli notarji- Podjetje Hudournik je nato končalo v prisilni poravnavi, podjetje Hudournik inženiring pa ni postalo njegov pravni naslednik, ampak neodvisno prejetje sina dotakratnega lastnika. Občinski odbor SDS je nato Franca Jazbeca, ki je bil strankin poslanec državnega zbora, aprila letos soglasno izključil, občina je spomladi prav tako napovedala, da bo zoper vse krivce vložila odškodninsko tožbo. Istočasno je sporočila» da so se kriminalisti zoper ovadbo proti )>nez-nanlm osebam« že odzvali. Koliko dolguje občina? Občina Store je v zelo hu-dem finančnem položaju» sa) trenutno skupno dolguje različnim upnikom že 43 milijona evrov. Za primerjavo: načrtovani prihodki občinskega proračuna znalajo letos 2,6 milijona evrov. Od skupnega dolga je največ, to je 2,2 milijona evrov, iz naslova občinskih poroštev ali odstopa terjatev v korist zasebnega podjetja Hudournik, in to bankam Kaerntner Sparkasse, Raiffeisen banki (dolg Rail-feisnu v višini približno 700 tisoč tolarjev, za katerega je prav tako podpisano poroštvo občine, družba Hudournik zaenkrat plačuje sama], S KB banki, finančni družbi Finea Holding ter holdingu Zvon Ena. Poleg omenjenih 2,2 milijona evrov dolguje občina državni zakladnici 760 tisoč evrov ter iz naslova rednih kreditov različnih bank 430 tisoč evrov. Prejšnji teden je Občina Štore prejela Še iz- sta imeli dostop,« še piše v poročilu celjske policijske uprave. Po naših podatkih ^ za nekdanjega štorskega župana ter nekdanjega poslanca Franca Jazbeca ter nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Med desetimi kaznivimi dejanji, ki jih sumijo kriminalisti, naj bi bili tako zloraba uradnega položaja ter pravic, vršbo v znesku 577 tisoč evrov. ki jo mora plačati zaradi tožbe Slovenskih železnic za vzdrževanje železniških prehodov. Tožijo Tudi druge občine ob železniških progah, ki so se temu plačilu uprle. Občina Štore je morala doslej na račun poroštev podjetju Hudouniik plačati veČ kot pol milijona evrov, od tega veliko večino banki Kaerntner Sparkasse ter preostanek družbi Finea Holding. napeljevanje k tem dejanjem ter ponareditev uradne listine. BRANE JERANKO SIMONA ŠOLlNlC In kako komentirajo ovadbo v Občini Štore? »Policijo smo za uraden podatek, kako daleč je preiskava v zvezi 8 spornimi zadevami, zaprosili že v začetku novembra, vendar uradnega odgovora Še nismo prejeli. Glede na zadnje novice v medijih v zvezi s policijskim poročilom menim, da zadeva Še zdaleč ni končana. Upam pa, da se bo zdaj vse odvijalo bistveno hitreje, predvsem pa si želim, da bo blokada občin* skega računa preklicana čim prej,« odgovarja sedanji župan Štor Miran Jur-kodek. Pa napovedana odškodninska to^M občine proti krivcem? »Zdaj bo veliko lažje LD upam, da bodo ne-koč ta sredstva nazaj na računu Občine Štore,« dodaja JurkoŠek. Za kozjansko traso do predsednika vlade Če se Ličani trase hitre ceste čez svoje mesto otepajo z vsemi Štirimi, je zaenkrat videti, da šentjurčani nad možnostjo, da bi tretja razvojna os tekla Čez Kozjansko, še niso obupali. Zdaj so pobudo naslovili naravnost na predsednika vlade Boruta Pahorja. Še enkrat so poudarili vse prednosti, ki bi Jih prinesla ta rešitev. Naj spomnimo, da je pobudo že pred časom podprl občinski svet, da so jo podpisali najbolj vidni lokalni gospodarstveniki in da jo je podprla tudi Planina pri Sevnici, ki si na ta način obeta bistven premik v razvoju. Pobudo je že nekaj časa mogoče podpisati tudi na spletnih straneh Občine Šentjur. StO Popravek v članku z naslovom Po salomonsko - lukomur nič, ki smo ga objavili 21. novembra, je bil Franc Leskovšek namesto kol podžupan Občine Dobje naslovljen kot direktor občinske uprave. Za napako se opra\ičujemo. Pomoč po neurjih Kmetje lahko zaradi Škode po poletnih neurjih prijavijo vid jo silo za neposredna plačila. To lahko storijo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva na občino oddd zahtevek o izredni oceni Škode, ki so jo povzročili deževje, poplave, močan veter in toča, in Je občinska komisija za oceno Škode potrdila 51 ali več odstotkov po Škodo vanosti. Podatke o oškodovancih so pripravile občinske komisije za ocenjevanje škode in so objavljeni na spletni strani ministrstva. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, kamor je treba vložiti zahtevke do 5. decembra, lahko prizna višjo silo na osnovi prijave in dokazil V tem primeru so nosilci kmetijskili gospodarstev upravičeni do neposrednih plačil, pridelovalci hmelja pa do proizvodno vezanega plačila za hmeljišča v obdelavi. US T u R N s E K nn tOM vAvw.tumsek.nef 03 42 88 119 (televizija rai kol IM W pre^m» m il^ttM MrAy Uceg (m internet • Irtb IMU đe 25 HipA 0:lefdnija • kmplićni pogovori v SLO kibftWh omra^lh Center Dragi obi; Od1.12||||do 31.1vabimo na drsališc^^ostavljeno pred Merc^jMr Centrom Celje. ^^ Pridite zabavno bol ObUh ie brezplačen* it. 94-2S. november 2008 GOSPODARSTVO O cetis Javni rekorderji s Celjskega Javnost so znova šokirali podatki o plačali v javnih podjetjih - Koliko zaslužijo gospodarstveniki, ostaja skrivnost Rekorderji med javnimi uslužbenci za mesec september po letu dni znova prihajajo iz oaSih koncev. Tbdi tokrat so na vrhu i jud-je iz zdravstvene dejavnosti, med njimi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje ter vodstvo Splošne bolnišnice Celje. Tokrat sta najvišja izplačila v dižavi prejela strokovna direktorica SpioŠne bolnišnice Celje Frančiška Škrabl Močnik, ki je prejela 12.056 evrov. ter od lanskega aprila direktor bolnišnice Marjan Ferjanc, ki je za dobrega pol leta direktorovanja prejel 11.940 evrov (v vseh primerih gre za bruto zneske). A Med prvimi desetimi najbolje plačanimi direktorji» ki se plačujejo iz državnega proračuna, je skorajda vsak mesec direktor Zdravstvenega doma Celje Stanislav Kajba. Njegova plača vsak mesec izstopa zato, ker poleg direktorovanja de-ia tudi kot zdravnik. Ivan Eržen rekorderja meseca sta le na prvi pogled, saj so njuna izplačila pomotoma zapisali kar kot redna izplačila. Čeprav je zraven prišteta nagrada za us-pešnost poslovanja v letu 2007. Po seštevku rednih in izrednih izplačil je strokovno direktorico za slabih 200 evrov »prehitel« direktor 2ZV Celje Ivan Eržen. Meseca septembra je prejel 12,248 evrov. Med najbolje plačane uslužbence se je uvrstilo tudi šest pomočnikov direktorja celjske bolnišnice - ^avna sestra Hilda Maze, Oušan Kragelj, Koliko 80 prvi štirj» prejeli av9ustd (v evrih) Ivan Eržen 5.664 Frančiška Škrabl Močnik 4.845 Marjan Ferjanc 4.648 Stanislav Kajba 7.071 Nagrade nadzornikom v gospodarskih družbah (povprečni znesek na Čtana ža lansko leto v evrih): nadzornik v Gorenju 12.905 nadzornik v Etolu 22.400 nadzornik v Črnkami Celje 15.873 nadzornik v Banki Celie 15.364 Frančiška Škrabl Mooiik Terezija Pinter Kampoš, Irena AndrenŠek Fekoij» Mateja Manfreda Ibričter Damjana Medved Arbeiter, ki je dobila le nagrado» ne pa plače, saj je prejšnji mesec odšla na novo delovno mesto. Pojasnil, zakaj je Eržen poleg 5.357 evrov redne plače prejel Še 6.891 evrov izrednega izplačila, zaradi službene odsotnosti direktorja nismo uspeli dobiti. Glede na to, da je pred leti podoben (le Številčno nižji) primer imela direktorica UPi Ljudske univerze Žalec Pranja Centrih, lahko sklepamo, da je del nagrade vezan tudi na tržno dejavnost 2ZV Celje. Z drugimi besedami zavod sredstev ni črpal le iz državnega proračuna, temveč je bil uspešen tudi na Ugu, zato si je del sredstev (najbrž tudi za nagrado) zaslužil sam. Nagrada za pozitivne številke Kot so pojasruii v Splošni bolnišnici Celje, so bili tako visoki prejemki vodstvu izplačani na p^lagi lanskega uspešnega dela, saj se je bolni- šnica po mnogih letih rešila izgube ter leto 2007 zaključila pozitivno. Svet zavoda je zato na podlagi izpolnjevanja meril iz Pravilnika o meriiih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravja (gre za enotni pravilnik, td velja za vse bolniSni-ce) sprejel sklep, da vodstvu za delovno uspešnost pripada napada v višini dveh osnovnih plač, izplačanih za mesec december 2006 v sorazmerju s trajanjem mandata v poslovnem letu 2007. »Nekaj pri vsem tem ne razumem. "TU-di v javnih ustanovah bi radi imeli dobre menedžerje. plačali pa jih ne bi. Tako ali t^o je pogoj za izplačilo nagrade uspešen zaključek leta. Če bi bilk bolnišnica v rdečih Številkah, vodstvo ne bi bilo upravičeno do nobene nagrade,« se sprašuje vodja službe za odnose z javnostmi v bolnišnici Danijela GoriŠek. Sporno za mnoge pri tem pa je dejstvo, da Ferjanc ni bil direktor bohiiSnice celo leto. Prav lanj septembra je bila sedaj Že bh^ direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik Vaientina Winkler Ska-za z dobrimi 7 tisoč evri rekorderka meseca oziroma najbolje plačana v javnem sektorju. Razlc^ so bila dežurstva. kx jih je imeta direktorica sorazmerno veliko. Kot dodajajo v bolnišnici, bi sicer mesečna plača direktorja za mesec september znašala 4.648 evrov bruto, plača strokovne direktorice pa 4.602 evra bruto. Tako direktor kot strokovna direktorica v svoji plači med le- Tabela rekorderjev Zneski, ki so jih javni uslužbenci prejeli septembra (v evrih) Ivan Eržen, direktor ZZV Celje 12.248 Frančiška Škrabl Močnik, 12.056 strokovna direktorica celjske t)Olnišnice Marjan Ferjanc, 11^940 direktor celjske bolnišnice Stan i s I a v Kajba, direktor ZD Celje 9.885 pomočniki direktorja celjska 7.407 bolnilmcd Milan Birsa. 6.045 vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Oamijan Justinak. 6.916 direktor Bolnišnice TopolŠica Mihaela Pugelj. 5.357 direktorica 2D Slovenske Konjice Marko Ratej. direktor ZD Laško 5.256 Teodora GluSiSTerbovc. 5.168 podpredsednica okrožnega sodišča Vesna Novak, 5.121 direktorica Pslhiatričrte bofnišnice Vojnik Miran JazbinSek. 4.997 predsednik okrožnega sodišča v Celju Janez Janša, 6.361 bivšr predsednik vlade državnozborski poslanci 4.616 povprečna mesečna bn/to 1.377 plača v regiji lom ne moreta imeti obračunane delovne uspešnosti ali nadur. Slednje so lahko izjema te pri strokovni direktorici, če jih le-ta opravi kot zdravnica, ne pa direktorica. Gospodarstveniki? Koliko pa zaslužijo vodilni menedžerji v uspešnih gospodarskih družbah, je skoraj-da nemogoče izvedeti. Ker niso javni porabniki proračuna, tudi podatki o plačah ni- so javni • te lahko zanimajo le lastnike podjetij, s katerimi so menedžeiji podpisali individualne pogodbe. Vsaj grobo sliko o tem, s kakšnimi zneski se uspešno delo na-grajuje v podjetjih, smo naili pri nagradah nadzornim svetom. Ti se letno do petkrat sestanejo, poleg sejnin pa doU vsak Član za svoje letno delo nagrado v znesku od 12 tisoč do 22 tisofi evrov bruto. ROZMARI PETEK »Ga ni generala, ki bi znal napovedati, kaj bo!« Podatek, kako uspešna so bila Uni celjska i^jel-ja» trenutno še ni porok, da se bodo uspe^ tudi v prihodnjih nestabilnih mesecih izogniii težavam. Kiiza nobenega ne bo obšla, je pa zaloga iz prejšnjih let več kot dobrodošla. IXidi zato. da podjetjem ne bo treba na vrat na nos odpuščati. Aleš Mikeln, predsednik uprav Com et a in Swatija: dobavitelji orodjarski industriji, zalo Čutimo pri-lisk, ki se vr^i na avtomobilskem trgu. Zaradi zmanjšanja naročil smo z osmih tednov prišli na želene Štiritedenske dobavne roke. O zmanjševanju števila zaposlenih ne razmišljamo, saj imamo Še vseeno dovolj naročil. Upamo le. da bo tako tudi ostalo. Računamo, da bomo dosegli letošnji načrt prodaje, kar pa ne velja za dobiček. Razlog so podražitve surovin. ki so se nam v letu podražile za 300 odstotkov« Iztok SeniČar, predsednik uprave Kovintradea: »V podjetju smo zelo odgovorno naredili analizo razmer. Res je. da se kriza pozna v realnem sektorju in tudi v vseh državah, v katerih delujemo, ter da pri tem nihče ne bo ostal imun. V podjetju smo zato pripravili sistem ukrepov in usmeritev, ki zajemajo vsa poslovna področja v skupini in ki jih bomo poskušali držati. Za nekaj časa smo ustavili določene naložbe doma in v tujini. Prvič zato. ker ne vemo, kaj se bo na trgu dogajalo v naslednjih mesecih, drugič pa zato, ker so finančni viri na voljo zgolj v kratkoročnem obsegu, obenem so se cene denarja bistveno podražile. Upamo, da zadeva ne bo preveč dramatična in radikalna, borili pa se bomo po najboljših močeh. Menim, da izpolnjujemo veliko pogojev za dobro borbo. Naj poudarim, da to ne pomeni kalnega koli odpuščanja (upam, da bo lako tudi v bodoče), sa] srao ljudi zaposlovali in šolali dolgo Časa. So sestavni del naše kvalitete, ki nam bo v borbi še pomagala.« Marjan MaČkoŠek» direktor Store Steel: »Mi smo v tem tednu ustavili proizvodnjo v jeklami in valjarni, a le zato, ker ne želimo delati na zalogo. Ta Čas smo namenili izobraževanju zaposleruh ter vzdrževalnih deJom. O planih pa kaj naj rečem - če ml znate iz svetovne javnosti izpostaviti nekoga, ki bi to vedel. potem bi upal tudi jaz. Takšnega generala, ki bi znal kaj več povedali, kaj bo prihodnje leto, ni. Vseeno o kakršnemkoli zmanjšanju zaposlenih ne razmišljamo. Kje bomo sicer, ko bo priložnost, vzeli ijudi? Obenem gre za dober kader, ki smo ga dolgo šolali.« Dušan Drofenik, Član uprave Banke Cdje: »Ne bi govoril o krizi, ampak o spre- menjenih okoliščinah. Velik del tega, zlasti v bančništvu, je psihološkega značaja, zato se tukaj sprejemajo določeni ukrepi. Za nas naj poudarim, da smo lelos vendarle najeli 135 milijonov evrov kredita v tujini, lani 85 milijonov evrov. Čeprav se je kriza začela že avgusta 2007. Za Banko Celje> kjer smo v zadnjih petih letih podvojili obseg poslovanja, spremenjene okoliščine pomenijo, da ne bomo več rasli med 15 in 20 odstotkov, temveč le pei, šest odstotkov. Posledično bo sicer tudi dobiček manjši, vendar v takšnih Časih to ni bistvo. Zgodba je, da zadeva deluje, da realni sektor dobi tisto, za kar povprašuje. Mislim pa, da imata trenutno prednost normalna proizvodnja in ohranitev obstoječih delovnih mest. To ne pomeni, da so določene naložbe izgubljene, le odložene so.« RP Kovintrade najboljši trgovec Po podatkih, ki jih je d>rala Časopisna hiša Delo ter jih na podlagi 20 poslovnih kazalnikov ocenila, so laosko leto med podjetji s Celjskega najbolje poslovali v Kovintradeu. Kovintrade • pristali so na 7. mestu • je tudi v slovenskem merilu daleč najuspešnejši trgovec. Malo slabše so se odrezaii v Gorenju, zasedli so 8. mesto. Med boljšimi podjetji so se do 30. mesta zvrstili še BSK hišni aparati Nazarje, Štore Steel, Juteks, Tajhin» Engromš, SG Avto-motive iz Slovenskih Konjic, GKN Driveline iz Zreč ter Pivovarna Laško. Prediani med najboljšimi desetimi ni bilo nobenega podjetja s Celjskega, leta 2005 pa je biJo med prvo deseterico omenjena le Štorska železarna Store Steel. Unior zmanjšuje stroške Zreški Unior, ki je s tremi proizvodnimi programi moč' no vpet v avtomobilsko industrijo, je bil primoran sprejeti določene varčevalne ukrepe. Med te sodijo skrajšani delovni čas, nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi zaposlenim za določen čas ter premeščanje na druga delovna mesta. Koliko delavcem konec leta ne bodo podaljšali pogodb za določen čas, ni znano. Že sedaj pa so napovedali, da b^o zadnji mesec v letu s proizvodnjo z^jučrli že s 15. decembrom. Kol dodajajo, po sedaj znanih podatkih v prvem kvartalu prihodnjega še ne gre phčakovati ižboljšanja naročiL zato so načrte prilagodili razmeram. Tb pomeni, da bodo proizvodnjo v začetku leta 2009 znižali za 5 do 15 odstotkov. RP m it. 94 • 28. november 2008 partner i naJbäjSlm okusm IPÖGODKI Klic dobrote zbral 275 tisoč evrov Iz celjske dvorane Golovec je v sredo Slovence nagovoril 18. Klic dobrote. Na prireditvi se je zbralo več kot tri tisoč obiskovalcev» med njimi tudi predsednik vlade Borut Pabor. Glede na negotove gospodarske razme-re so organizatorji upali, da se bodo lanski vsoti 221 tisoč evrov vsaj približali» če jo že ne bodo pres^. Zbrali so 275 tisočakov. Lani so v okviru 440 župnijskih Karitas z okrog 6 tisoč prostovoljd s temi sredstvi pomagali več kot 11 tisoč socialno najšibkejšim družinam. Na koncertu, ki je osrednji dogodek ob tednu Karitas, je nastopilo okrog 2S0 glasbenikov in drugih umetnikov. Dopoldne so prostovoljci te katoliške humanitarne organizacije po roma U na Ponikvo. Na temo gesla Rad te imam, zaupam ti, je spregovoril predsednik Slovenske Karitas, murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, Čeprav so se letos še posebej posvetili mladim» je geslo namenjeno vsem - tudi državi. »Kliče jo, da uresniči svoje po- V^l / 16. koncert Klie dobrote sta vodila Mojoa Mavec in Marjan Bunič, program pa je oblikovalo c^rog 2S0 nastopajočih. Slavnostni govornik ja bil predsednik Slovanske Karhss, murskosobo^i ikof dr. Maijan TurRi6k(nasKki). slanstvo z delom za rast pravičnosti, sodalne varnosti in solidarnosti ter da v družbi poskrbi za enake možnosti vseh. Najbolj Šibkim in prizadetim pa še posebej pomaga, da se jim v bedi ni treba spremeniti v »tržno blago«, ali da ne postanejo nemočen »plen« posameznih dobička-željnih brezvestnežev, kar je v obdobjih širših gospodarskih kriz še toliko bolj nevarno.« Sredstva za najbolj ogrožene družine bodo zbiraÜ še vse do konca leta in sicer na telefonski številki 01/ 300 59 60 in na spletni strani www.karitas.si. Sto, foto: GnipA Daljši izklopi električne energije Elektro Celje začenja z uvajanjeio pred Časom napovedane 20-kiJovoltne napetosti v Celju, ki je nujna za dolgoročno zagotavljanje vame in zanesljive oskrbe. S tem pa bo več gospodinjstev na Celjskem, predvsem ob koncih tedna, imelo moteno oskrbo električne energije. Izklope zaradi prehoda bodo prihodnja dva tedna najbolj občutili odjemalci s širše okolice Vojnika in Dobrne, od 7. do IZ. decembra pa še prebivalci širSe okolice Lju-bečne ter Bukovžlaka. Prebivalci Vojnika, Dobrne, Frankolovega in Nove Cerkve bodo predvidoma brez električne energije to in prihodnjo nedeljo, in sicer od 7. do 16. ure, prebivalci Lju-bečne, Bukovžlaka ter Bovš pa bodo imeli moteno dobavo električne energije med tednom. »Želeli smo najti najprimernejši termin. Ravno v nedeljo je obremenitev omrežja najniža, obenem je ta termin naj ugodnej Š1 za gospodarske odjemalce,« je odločitev, zakaj odklopi ravno v nedeljo, pojasnila vodja odnosov z javnosti v Elektru Celje Andreja Bezjak. »Bodo pa zato odjemalci, ki bodo vnaslednjih dneh imeli moteno oskrbo elektrike, lahko prvi občutili koristi 20-kilovoltne nape- Nekateri dobavitelji električne ene^je so že septembra napovedali» da bodo za gospodinjske odjemalce morali spremeniti cene. S 1. novembrom se je tako Ljubljančanom cena dvignila za devet odstotkov, koliko se bo Celjanom, se še ne ve. Elektro Celje je pred časom že potamaio, da si z gospodlajskiini odjemalci delajo izgubo, hkrati so obljubili, da do novega leta ne bodo spreminjali cen. Kot pravijo, so trenutno še vedno v fazi pogajanj z dvema, edinima dobaviteljema. Če podražitev ne bodo napovedali do konca meseca, pomeni, da bomo äe ves januar električno energijo plačevali po sedanji tarifi. Spremembo cen morajo namreč napovedati mesec vnaprej. tosti, torej zanesljivejšo in kvalitetnejšo dobavo električne energije.« Vsi posamezni izklopi na posameznih področjih bodo natančneje pravočasno najavljeni v sredstvih javnega ob- veščanja in opcimirani na najmanjšo možno mero> so še sporočili iz Elektra Celje. Ostalih večjih odklopov v letošnjem letu nebo, se pa iz enakega razloga prihodnje leto obetajo v Celju. RP Okoljski kriminal? v nekaj dneh bodo v Tb-plami Celje začeli kuriti odpadke. Sprva bodo poleg njih kurili tudi lesne sekan-ce, izključno odpadke pa naj bi začeli za kurjavo uporabljati okoli božiča. Civilne iniciative so se ob odprtju toplarne Že odzvale in opozorile na nevarnost kurjenja blata iz čistilne naprave, zdaj pa jih skrbi tudi kurjenje lesnih sekancev. Kot pravijo, tudi to ni povsem nedolžno. Boris Šuštar v imenu več celjskih civilnih inidativpra-vt, da če gre za lesne sekance z območja CeJja, to pomeni, da je v lesni masi kadmij, »ki je izjemno mobilen, in to je dodatno onesnaženje s kadmijem«. Šuštar dodaja: »To je zagotovo okoljski krimi- Lesne sekance bo za toplarno priskrbelo podjetje KIV Vransko. Iz podjetja so nam sporočili, da gre pri lesni biomasi za najmanj ekološko sporno gorivo, sicer pa bodo lesne sekance kurili le toliko časa, da bodo toplarno pripravili na kurjenjeizključ-no odpadkov. Povedali so še. daje lesna biomasa res iz okolice Ceija, vendar ni v tem nič spornega. Gre namreč za lesno biomaso, iu je na trgu, torej jo lahko kupi vsak, po- leg tega pa bi bilo z vidika okolja zagotovo bolj sporno, če bi lesno biomaso vozili z drugega konca Slovenije (izpusti pri prevozu...). Kol že ob odprtju toplarne v septembru Šuštar v imenu celjskih civilnih iniciativ ponovno opozarja tudi na nevarnost sežiganja blata iz centralne čistilne naprave: »Na leto ga nameravajo sežgati pet tisoč ton. To je koncentrat vsega onesnaženja.« V nasprotju s civilnimi inicia-tivaml strokovnjaki, ki so sodelovali pri postavitvi toplarne, zatrjujejo, da vplivov na okolje praktično ne bo oziroma bodo v zakonsko do- voljenih mejah, koi smo lahko slišali tudi ob dnevu odprtih vrat toplarne. Šuštar ob tem pravi le, da w sodobnem svetu sežigalnic ne delajo!« Dodaja še, da je zgraditev sežigalnice zgolj potuha pri ravnanju z odpadki in da bodo vsi, ki so odgovorni, po novem kazenskem zakoniku lahko zaradi takega onesnaževanja in ogrožanja zdravja ljudi odgovarjali zaradi kaznivega dejanja okoljske-ga kriminala. Celjske civilne Lniciative so za pogovor o onesnaženosti celjske kotline že zaprosile za sestanek pri novem okoljskem ministru Karlu Erjavcu. ŠK Vinjete zaenkrat po 55 evrov Letne vinjete, ki bodo veljale od 1. decembra letos do 31. januarjd 2010, se za zdaj ne bodo podražile. Njihova ceoa znaša 55 evrov. Mogoče jih je kupiti že na vseh bencinskih servisih. Letošnje polletne še veljajo do konca leU. Na Petrolovih bencinskih servisih so vinjete začeli prodajati v sredo opolnoči, najkasneje v četrtek zjutraj jih je bilo mogoče kupiti na skoraj vseh servisih na širšem celjskem območju. Kratkoročnih vinjet zaenkrat Se ne bo, k^ ne pomeni, da v prihodnjih mesecih vlada o njih ne bo razmislila, je na prvi novinarski konferenci v sredo dejal novi prometni minister Patrick Vlačič. Letne vinjete naj bi se krnalu podražile, saj bi sedanja cena vinjet Dars lahko pahnila v finančne težave. Za koliko in kdaj, se zaenkrat Še ugiba. Kot kaže se v prihodnje obeta uvedba vinjet za krajše časovno obdobje, kar od nas zahteva Evropska komisija. Zveza potrošnikov Sloveruje ob tem opozarja, da cen letnih vinjet ne smejo spreminjati, ko so enkrat v prodaji. Ne bi bilo namreč pošteno, če bi nekdo letno vinjeto kupil za 55 evrov, drugi, ki bi se za nakup odločil kasneje, pa bi zanjo odštel več. MJ V krizi pomagati Svetovna finančna kriza potrjuje pomen etičnih načel poštenja in pravičnosti, odgovornosti in razumnosti v gospodarskih in denarnih poslih, poudarjajo v zadnji izjavi Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Podpisal jo je njen predsednik, celjski škof dr. Anton Stre9, ki omenja, da je sedanja loriza posledica neodgovorna ravnanja na mednarodnih Tmančnih trgih v preteklih letih. Posledice že čutimo, zato komisija pozdravlja različne napore vlad in drugih ustanov ter začasna državna jamstva za umirjanje razmer na trgu. Komisija politike, gospo-darstvenßce in finančnike poziva med drugim k oblikovanju sprememb, ki bodo v bodoče preprečevala nerazumna tveganja, zlorabe in špekulacije ter bi za povzročitelje predvidela kazensko in odškodninsko odgovornost. S solidarnostjo naj bi posebej poskrbeli za ekonomsko najšibkejše, to je za revne, brezposelne ter priseljence. BJ Na osnov} sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 1410/2008 z dne 4.11. 2008 STCČAJNl UPRAVITELJ DOLŽNIKA ARKA import export d.o.o. - v stečaju, Hmeljarska 1. Žalec OBJAVLJA VABILO K DAJANJU PONUDB I. PREDMET PRODAJE Osebno vozilo znamke BMW, oznaka 320 D, registrska • oznaka CE U«77, Id. st. WBAAP71070PJ456e2. Osebno vozilo znamke Hyundai, oznaka Getz 1.5, registrska oznaka CE U5-653. id. št. KMHBT51WP5U2987e8, Osebno vozilo znamke Hyundä. oznaka Getz 1.5. registrska oznaka CE U5-654, Id. št. KMH8T51WP5U296754, Osebno vozilo znamke Hyund^, oznaka Getz 1.3. registrska oznaka CE Rd-544. Id. St. KMHBT31 HP5U08ei74. Osebno vozflo znamke Citroen, oznaka Berlingo 2.0, regk strska oznaka CE J3-804, ki. št. VF7MFRHYB65798457. Zgoraj, podtočkami od 1. do S., naveder\a osebna vozila, se prodajajo v kompletu pod izklicno cenovvišini 16.000,00 EUR. Po^ji pro(^e. pogoji za sodelovanje, postopek izb're ponudnika in ostali podatki v zveš z zbiranjem ponudb so razvidni iz vabila k dajanju ponudb, objavljenega na spletnih straneh Agencije Repubirke Slovenije za javnopravne evidence in storitve, p^ rubriko eOGJAVE. Ponudbe je potrebno oddati na Okrožno sodile v Celju najkasneje do 26.12. 20008. Vse informacij v zvezi s prodajo m ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniM v Odvetnik in tnsolv^čni ^saml Borut SoMiČ, Uubl^^ska 11. Celle in sicer vsak delCMii dan od 9. do 12. ure po predhodnem dogovomali natel. št. 03/42&0d-90. Stegni upravitelj odvetnik 6orut Soklič OJPTIKA uloljlr PE CEUE, Stanetova utica 13, tel.: 03/4285650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Po(}|dt)e 20 pfotzvodnjo In trgovino 2 opflinimt pflpomdiM, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80. fax 03/428 &5 83 it. 94 • 2tL november 2008 INTERVJU NOVI TEDNIK »O drugih ne vemo nič, o sebi pa silno malo€< Ksenija Bezenšek od prvih korakov v tujem jeziku do razumevanja najglobjih stisk življenja Ko JO človek sreča prvič, ne ve prav dobro» kaj naj sploh pričakuje. Zgodbe o (em, kako je ljudi spet us-merila na pravo pot, jim vr* Di)a zaupanje vase> v soljudi in jih navdala z upanjem, sicer pustijo vtis. A Ksenija Bezenšek res ni vi ded kot kak duhovni guru, vodite-Ijica sekte ali vsaj konvencionalna psi ho terapevt ka. S Širokim nasmehom prebije led in Če si daš priložnost» se zaveš, da je v življenju v resnici vse pc^oje-no. Če bomo dovolj pridni, dovolj lepi, dovolj uspešni, dovolj suhi... bomo sprejeti in ljubljeni. Kaj pa sicer? Z ljudmi delite svoja življenjska spoznanja. Baje pa ste bili že kot majhna deklica Izredno empatični» so-čutni. Učim to, kar je mene naučilo življenje. Vedno me je zanimalo» zakaj se nekaj do-ga)a, zakaj me je doletela neka situacija, kaj se moram naučiti. Ko sem priSlado bistva teh odgovorov, sem jih začela predajati d rugm. To počnem že od nekdaj, ampak v nekem trenutku je to postalo celotno moje življenje. Ver-jamem, da vsak človek prinese svoje bistvo s seboj. Potem se mora prebijati skozi vse kalupe in okvire, v katerega ga hoče okolica stlačiti zlepa ali zgrda, To se začne že v družini in se v šolskem in ostalih družbenih sistemih samo nadaljuje. Odprtost za nekatera življenjska spoznanja ste prinesli s selwj» vseeno pa ste morali nekatere lekcije vzeti tudi na težak način. Absolutno. Ker samo skozi najtežje situacije človek resnično lahko postane Še boljši, kot Je. Ali pa tudi ne. Kakor hoče. L^hko tone, se smili sam sebi in pripisuje krivdo za okoliščine drugim. 5 tem pa samo izgublja življenjsko energijo. »Po ločitvi sem se za sedem let preselila v Kanado. Tam sem do popolnosti d>Čutila, kaj pomeni biti bolj ali manj sam med tujimi ljudmi, s tujim jezikom. Preživela sem tipično zgodbo nekoga, ki je začel iz nič in se lotil vsega, v dnevnem centru za otroke sem se seznanila z novodobno teorijo izbire, GUsserjevo teorijo, jo tam študirala in uporabljala v praksi. V zadnjem obdobju pa sem delala z ljudmi s posebnimi potrebami, izredno fizično in mentalno prizadetimi. Tu sem dobila eno najmočnejših življenjskih spoznanj in izkušenj. Kaj je bil smisel vsega skupaj? Učili so me brezpogojne ljubezni.« iz vsega tega je nastala knjiga Vrednost neuspeha. Teh dveh besed ljudje skoraj nikoli ne postavljamo ob bok. Neuspeh ni nekaj, s čimer bi se hvalili, ali pač? To je zato, ker si ljudje domišljamo, da vemo, kaj je v ^vljenju dobro in kaj slabo. V resnici pa ni ne dobrega ne slabega. Tisto, kar doživljamo kot slabo, nas boli zaradi ega. Jaz pa vem, da je ravno neuspeh tisti, ki nas očisti, dvigne. Takrat izgubljamo aroganco, ki nam jo zaliva uspeh. Človek, ki doživlja samo uspehe, hitro misli, da je boljši od drugih. To pa je oajvei^a aroganca, kar si jo lahko mislimo. Ko imamo težave z vzgojo otrok, redko pomislinio, da smo arogantni. Za starša je najtei^e gledad, kako otrok tone. Takrat grozijo, podkupujejo. moledujejo. Učinka» vsaj dolgoročnega, pa ni. Otrok lahko na primer naredi šolo tudi zaradi strahu pred starši. V resnici pa se samo odcepi od njih, jim ne zaupa, nekam vase spravi zamere, se pretvarja, igra. Tako in tako se nam dogaja, da večino časa v življenju Igramo. Vsaj v tem najbolj svetem odnosu tega ne bi smelo >»Če Človek spozna samo to, da ima pravico do ljubezni. Četudi ni idea* len in v vsem najboljši, da ima pravico do nepopolnosti in da ima pravico do tega, da je takšen, kot je, potem lahko postane takšen, kot bi rad bil.« )*Najbolj Črni trenutki v mojem življenju so bili, ko sem izgubila vrednoto, ki sem jo cenila in vrednotila najvišje. Vsi imamo svojo vrednostno lestvico In svojo vrednost ocenjujemo po tem, koliko te vrednote dosegamo. Ko sem ob ločitvi izgubila svojo najvišjo vrednoto - družino - je bil to zame največji poraz in neuspeh, kar si ga je mogoče predstavljati. Počutila sem se kot največja zguba, knviia sem sebe, pa tudi druge. Zbolela sem, fizično sem se zlomila. Imela sem občutek, da se mi bo zmešalo. Dejansko razumem ljudi, ki izgubijo razum, ker vem, kaj jih v to pripelje. V nekem trenutku, ko je bilo najbolj hudo, sem začutila svojega notranjega otroka, kakor temu pravim, ki me je prosil, naj ga objamem in se neham kaznovati. Kot bi padla na kolena in spet dobila moč, da sem vstala.« biti. Dolgoročno to'pomeni katastrofo. Veliko pišete o tem, kako naše delovanje usmerjata naša lestvica vrednot in ego. Kaj pomeni, da sči-stimo vrednote? Če ne dosegamo svojih vrednot» bi morail (a manj-ko nadomestili s spoštovanjem do samega sebe. To ne pomeni, da smo brez vrednot, razuzdani in razpušče-ni. Če je moja vrednota npr. čistoča, ne pomeni, da bom poslej postala packa z zanemarjenim stanovanjem.Če pa kdaj ne bo tako • kar se tudi zgodi, saj vendar nismo popolni • se zaradi tega ne bom obsojala in dobila krčev v že- lodcu, hkraü pa ne bom obsojala in poniževala tistih, ki ne pospravljajo najbolj redno. In z vsako vrednoto je tako. Vsi ljudje na svetu imamo svoj sistem vrednotenja, ko se nam podira, pa tudi težave. Ce pri tem vztrajamo za vsako ceno, se lahko zgodi. da živimo v iluziji. Večina naŠlh traum torej izhaja iz tega, da se primerjamo z drugimi. To je že v osnovi nesmisel ker smo vsak zase popolni in neprimerljivi. Morali bi znati uživati v tej raznovrsmosti, Jako pa je to vrednotenje polno nekih primerjav. Človek je več vreden, Če je zdravnik ali profesor, manjvreden, Če »Oče je bil bolj v vlogi strogega, tudi kritičnega učitelja. Hotel me je obvarovati pred življenjem. Mislil je, da mi dela uslugo, da bom srečna, Če bo preprečil, da bi na lasUii koži doživela težke lekcije. Ni se Še ni zavedal. da na poti do polnega in srečnega žiNijenja prav teh ne moreš in ne smeš preskočiti. Mama je nasprotno podpirala in sprejemala yfse, kar sem počela, četudi je na prvi pogled izjedalo kot neumnost. Njej se vsak dan zahvaljujem, ker je videla v meni to, kar sem danes, ne tisto, kar sem bila takrat.« je avtomehanik ali čistilec, Že tu se zatakne, pa se problemov še niti lotili nismo. Ne pravite zastonj, da je bistvo vsega Ijutwzen. Ampak, to je gotovo ena najbolj zlorabljenih in zbana-liziranih besed. Tako zelo, da je beseda ljubezen - in bog - že skoraj bogokletna. Ljudje z njima namreč najlažje manipulirajo. Ko odwžemo ves bždast, ljubezen pomeni dad sebi In drugim svobodo, da si lahko takšen, kot si v svojem bistvu. Ko nehamo od sebe ali svojih bližnjih zahtevati popolnost po sistemu svojih vrednot, se običajno zgodi čudež in se stvari obrnejo na bolje. Dokler smo mi v hotenju po spremembi, se ne zgodi nič, Stanje se samo še poglablja. Ko pa si dovolimo biti nepopolni, sprejeti, se z^fxÜ, da svojo težavo Ogledamo v povsem novi luä, v miru in brez obremenjevanja, ali pa se stvari dejansko spremenijo in obrnejo na bolje. Take primere srečujem vs«ü< dan. Staršem je npr. zelo težko sprejeti strah, kaj bo, če od otroka v šoli ne bodo zahtevali najboljšega. V svetu, ki to zahteva, se ne bo znašel in to je nočna mora vsakega starša. Otrok pa potrebuje »V načrtu imamo izgradnjo medg^tmcijskega izobraževalnega centra. Srčno si želim, da hi stal nekje v š»t|urski občini ali pa vsa j na Celjskem. Rada bi združila vsakodnevno učenje od vrtca do najstarejših, ki bi tam tudi bivali. Drug od drugega bi se uölL« samo občutek, da je ljubljen in dovolj dober takšen, kot je. Iz tega Črpa moč, da poprime. Neumno je misliti, da otrok načmio n^ja, da ne bi bii rad uspešen. Če ima občutek nosti brez pogojevanja, običajno zmore še veliko več, kot so od njega pričakovali in zahtevali na začetku. Graditi lasmo vrednost na uspehu svojih otrokpaježevzačeckuria propad obsojena zgodba. Poleg tujih jezikov, tečajev za najmlajše imate pri vas tudi šolo zavedanja. Česa se ljudje v njej učijo? Zavedanja, čeprav to pove dosti premalo. Veliko ljudi se vse življenje ukvarja samo z drugimi, s tem, kar jih pri njih moti, ne da bi se zavedali. da se ukvarjajo s svojim odsevom. Zavedati se pomeni izstopiti iz tega začaranega kroga in videti sebe, tudi tisto, kar bi raje spregledali, kar boli. Tu nastopim jaz. Pomagam jim iti skozi proces, da je to ravno tisto, kar v določenem trenutku pouebujejo. Iz tega rastejo bolj sočutni in razumevajoči ljudje. To ne pomeni, da so vedno prijazni, da rü-majo težkih situacij, so pa vedno zvesti sebi in enostavno taki, kot so. Iz tega izhaja tudi osebna sreča^ Ljudje pa si vseeno prvi vtis in sodbo o neznancu ustvarimo v delčku sekunde. Tega se ne da odpraviti. Najprej se moramo zavedati, da smo ga ocenili. Po videzu, se razume. Če malo pomislimo, je to itak smešno. Nekdo v kravad in s prenosnikom je lahko frajer in odličen menedžer, lahko pa je ludi največji lopov. Tega ne moremo vedeti, pa smo gaže ocenili, že obsodili. Zavedali se moramo, da o drugem Človeku ne vemo nič. Še bolj žalostno pa je to, da vemo o sebi tako zelo malo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: Zasebni arhiv Šentjurčanko Ksenijo Bezenšek je javnost spoznala kot napredno, tudi nagrajeno vzgojiteljico, ki je v predšolska leta pionirsko začela uvajati učenje tujega jezika. Občutek za soljudi in njihove stiske jo je skupaj z lastnimi izkušnjami gnal k preučevanju Človekove duše. Zadnja leta se večinoma posveča delu z ljudmi. Nanjo se obračajo, ko zaidejo v brezihodne ulice ali ko prei^ušene stvari v življenju ne delujejo več. Vodi tečaje, seminarje, Šolo zavedanja. Napisala je razprodano knjigo Vrednost neuspeha. A pod vsem tem zase pravi, da je čisto običajna ženska. m s«. 94 - 28. novMiiber 2008 NOVI TEDNIK PjiXTUALNO Ogorčeni nad odločitvijo države Ministrstvo spregledalo stisko šentrupertskih šolarjev - Državni denar za OŠ Griže in Loče Ministrstvo za šolstvo in šport je objavijo seznam občin, kjer bo v naslednjem proračunskem letu sofinanciralo naložbe v Šole. Mi* nistrstvo ima v državnem proračunu za sofinanciranje projektov na področju osnovnega šolstva zagotovljenih dobriii 11, 6 milijona evrov. Del tega denarja bo Šel tudi na Celjsko, in sicer v OŠ Griže in OŠ Loče. Občine s Celjskega so na razpis prijavile skupno de* vet projektov s področja osnovnega šolstva. Od razpisa je veliko pričakovala Občina Laško, ki je kandidirala s podružnično osnovno Šolo v Šentrupertu. Nad odločitvijo ministrstva so občinske službe v Laškem ogorčene, saj so želeli gradnjo začeti čim prej. Na račun dotrajane šentrupert-ske podružnice je bilo pre litega že veliko Črnila. Še posebej, ko so inšpekcije ugotovile, da poleg zaskrbljujočih razpok in odpadajočega ometa gola neposredno ogroža zdravje otrok in zaposlenih. Radioaktivne »salonit-ke« ter radon v pepelu pod šolo pomenijo namreč kar štirikratno preseganje radioaktivnosti, ki bi ji lahko bil izpostavljen odrasel človek. Številni starši otroke zato ra* je vozijo v šolo v Šentjur in Laško. Občina I^ško se je po temeljiti presoji odločila za novogradnjo, vendar sama ne more pokriti stroškov. Tako je na minisasivo za šolstvo in špon podala vlogo za 70-odstolno sofinanciranje same gradnje, ki znaša okoli 1,1 milijona evrov. Ministrstvo Je v minulem tednu objavilo rezultate razpisa, na začudenje laških občinskih služb pa se podružnična šota v Sentrupertu ni znašla na seznamu, Se več, po razvrstitvi v razpisu naj bi načrtovana šola celo nazadovala za nekaj mest, čeprav je ja- ŠMtrupBftska iola sa kljub radioaktivnosti ni uvntSa na saznam ministRtva za sofinanciranje novogradnje. sno, da bi gradnjo morali uvrstiti med prioritetne projekte. Je odločitev ministrstva zapečatila usodo Šentru-pertskih šolarjev Še najmanj za leto dni? Ogorčeni Ldsčani »Nad odločitvijo države smo ogorčeni in bomo po preučitvi možnosti verjetno vložili pritožbo zoper takšen skJep. Čutimo dolžnost, da moramo v dobro naših otrok, naše prihodnosti in naše občine to storiti tudi, Če bomo morda neuspešru. Preprosto ne moremo verjeti, da imamo na izbiro samo dve možnosti: šolo zapreti ter voziti najmlajše otroke nekaj kilometrov daleč v druge šole ali pa jih v tretjem tisočletju vzgajati v dobre državljane Republike Slovenije v šolskih prostorih, polnih razpok in radioktivnega sevanja,« komentira laški podžupan Kle* men Grešak. »Občina Laško je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bila odlo- čitev MŠŠ drugačna, vendar so oätDO prevladali neki drugi interesi in neke >objektivne< ter >strokovne< odločitve, podprte z boljšimi argumenti, kol je pouk v radioktivnem pepelu.« je prepričan Grešak. Vendar do tega trenutka uradnega sklepa o zavrnitvi sofinanciranja Občina Laško Še ni prejela, zato tudi ni podlage za nadaljnje ukrepe. Kot dodaja vodstvo občine, bodo takoj po prejetju sklepa natančno preučili razloge za takšno odločitev in se prito-žili. Griska in loška šola dobivata obrise Več sreče pri pridobivanje državnega denaija imata žalska in konjiška obäna. VOb-Čini Žalec so sklep ministrstva za Šolstvo o sofinanciranju gradnje Šole v Grižah izjemno težko pričakovati. Po sklepu bo ministrstvo za gradJijo šole namenilo dobrih 28 odstotkov upravičenih stroškov. Naložbo, GINEKOLOŠKA AMBULA^fTA Od petka,os.a»c«mbra 3008 ^botudi v Ternati Dobrna mogc^e naročiti na pre9led kdoc.dr.«c Adotfu LukAnovlć, dr. med^ $p«e-dobm4.$l w>vw.t*rTnft'aebrnA4i ^ Terme Dobrna Navdihujemo življenje vključno s prometno ureditvijo« ocenjujejo na dobrih 7,3 milijona evrov, od tega od ministrstva pričakujejo dobrih 2>1 milijona evrov. Za šolo je praktično vse pripravljeno, zdaj se izdelujejo podrobnejši načrti. Predvidena skupna površina novogradnje v Grižah zna£a več kot 4.400 kvadratnih me-trovp od tega bo slaba četrtina namenjena za novo telovadnico. V občinskih službah računajo, da bi gradbeno dovoljenje za gradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem pridobili fe-bruarja prihodnje leto. Temu bo sledil razpis in izbor izvajalca del. gradnjo težko pričakovane griške Šole pa naj bi začeli junija. Končno je za obnovo prišla na vrsto tudi Osnovna šola Loče. Vse druge Šole v konjiški občini so že urejene, tudi oby)odružmčm šoli OŠ LoĆe v ^čah in na Jerneju. S sredstvi občinskega proračuna in ministrstva za šolstvo in špon bodo obnovo šole predvidoma začeli aprila prihodnje leto. Obnova naj bi bila končana do oktobra. Zaradi dotrajanosti in nefunkcionalnih prostorov bo treba srednji del Šole porušiti in zgraditi na tem mestu med prizidkom in obstoječo telovadnico novo šolo. Temeljilo bo treba obnoviti in prilagoditi tudi prizidke. Preidračunska vrednost grad-benih del je 2,8 milijona evrov, k temu pa bo treba prišteti še denar za projektno dokumentacijo in opremo. Država bo za gradnjo primaknila približno tretjino potrebnih sredstev. »Tako bomo prišli do lepe, nove in obnovljene šole, ki bo še vedno center dogajanja v kraju in bo še naprej center učenosti v LoČah,« je zadovoljen ravnatelj Franjo Šegel. BA, PM. MBP, US POZOR, HUD PES Keramika, da te kap Več kot očitna je ena stvar: Celjane je potrebno tu in tam brcniti v rit. Po mojem skromnem prepričanju bi nas morali vsakega posebej v primeru zadnje razstave v Pokrajinskem muzeju Celje, ki jo muzealci naslavljajo kot Mavričnl'*svet SchOtždve keramike. Ce se Človek odftravi na^ kakšno potovanje ali pa kar na kakšen nedeljski izlet, se običajno ustavi še ob kakšnem muzejčku in si seveda, da si nekoliko zapolni čas, še morda ogleda zbirko, ki jo le-ta hrani. Stalne zbirke naših lokalnih muzejev so si. če smo čisto Iskreni, precej podobne. Večinoma so srednjeveškega značaja ali pa vezane na kakšno lokalno industrijo, obrt, dejavnost, včasih pa so zbirke pravzaprav zbrane iz vseh vetrov, da le nosijo patino let, pa je že dovolj, da so v muzeju. Če obiščete večje število slovenskih muzejev zapored, pa boste zagotovo dobili vtis, da se vse skupaj ponavlja, da vas nekaj posebnosti sicer za hip vznemiri, pa tudi kmalu oh-ladi. No, zadnjič sem neko sku* pinico popeljal v naš, sicer zanimiv pokrajinski muzej, kjer so se seznanili s celjsko dediščino, na koncu pa nas Je kustosinja še prijazno povabila na o^ed priložnostne razstave Schützove keramike. No ja, sem si mi-sB. spet par »t^cov«. pa par >»talerjev«, pa kakšen vrČ, okrog katerega bo mnogo hrupa okoli ničesar. Eto, dra-^ Celjani, kako zelo sem go-vej, pojma nisem Imel. da je nekoč libojska tovarna ke-ramJke bila nekaj povsem drugega, kol je danes. Slišal sem sicer za Schiitzovo keramiko, ampak lahko bi bila tudi Mayeijeva ali pa Genscherjeva. Pa vstopim proti vbodu, kjer so trije veliki panoji, na katerih je nekaj malega o zgodovini družine Schütz, postane mi jasno, da gre za libojsko keramiko, keramike pa Še nikjer. In potem stopim v tiste neskončne sobane. Božemi-11, sveta Marija, Jezusma- Piše: MOHOR HUDEJ moho rhSeJem bo zapolnjen z vsemi užitki, ki jih bomo zaznali z vsemi čutili ...« je k temu z nasmeškom še dodala Breda Obrez Preskar. Zna se zgoditi, da se bo sejem postavil ob bok največjim tovrstnim sejmom v Evropi, na primer na Češkem in v Nem-čiji. Najbolj toplo pri srcu (in še kje drugje) bo verjetno tistim, ki bodo zgodnje jutranje ure prebili v VlP-prosto-ru. Tam bo namreč zabava z Na sejmu bodo (Čisto zares) zbirali tudi podpise za ustanovitev Slovenske pornografske stranke.»Ta bo malo bolj udarno zastopala interese ljubiteljev industrije za odrasle in komercialne oblike seksa,« dodaja Max Modic. intervju z njim bomo v Novem tedniku objavili naslednji petek. V njem boste izvedeli de več o tem, kaj se bo na sejmu dogajalo. izbranimi erotičnimi gosli in didžeji v organizaciji kolektiva Urbanega plemena. V nedeljo za marsikoga ne bosta zanimiva niti goveja juha z rezanci ter pečen piščanec s krompirjem, saj bodo takrat na sejmu izbirali mis Erotike 69. Ves čas bodo podeljevali tudi številne nagrade. Med razstavljavci bo največ erotičnih trgovin, ponudnikov DVD-jev z erotično vsebino, tam bo tudi največji proizvajalec kondomov, celo vinska klet z erotičnim pridihom. V živo bodo predstavili tudi pripomoček za podaljšanje penisa, obiskovalci bodo izvedli tudi, katera je najbolje prodajana moška seks igrača na sve-tu... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Zagrizla v jabolko kakovosti Učiteljica na OŠ Frana Kranjca Vlasta Prevolšek je ena izmed dobilnic pomembnega nacionalnega priznanja jabolko kakovosti 2008, ki ga podeljujeta ministrstvo za šolstvo in Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Ci^lEPIUS). Jabolka kakovosti so za projekte mobilnosti v programu vseživljenjsko učenje prejele r^ j boljše mobilne organizacije oziroma posamezniki, ki so s svojimi projekti prinesli dodano vrednost in številne pozitivne učinke mednarodnega sodelovanja in mobilnosti. Vlasta Prevol-Šek je dobitnica priznanja za najboljši projekt v kategoriji Comenius - Stalno strokovno spopolnjevanje. »Nagrada mi vsekakor pomeni priznanje in potrditev za dobro in kvalitetno opravljeno delo, ki ustreza evropskim kriterijem kakovosti, določenim v okviru evropske delovne skupine za kakovost v mobi Inosti. Hkrati mi priznanje pomeni tudi obvezo za nadaljnje ustvarjalno in inovativno delo,« je ob prejemu jabolka kakovosti dejala Pre-volškova. Cruft^tvig, 6* Vinci «t STudijsSirob«>l(i Vlasta Prmišflk s priznanjam jabolko kakovosti V okviru akcije Comenius - Stalno strokovno spopolnje-vanje se je Prevolškova udeležila enotedenska seminarja Completive v Španiji, kjer se je seznanila z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) ter spletnimi aplikacijami, ki jih je nato uporabila v šolski praksi in pri mednarodnih šolskih projektih. Pridobljeno znanje je Vlasia ftevolšek s pridom upo- rabila pri pouku ter posameznih segmentih bodisi za delo z učenci in komunikacijo s staiii bodisi ph delu s svojimi strokovnimi sodelavci. Prevolškova je prepričana, da je raba infonnacijsko-komuni-kacijske tehnologije v šolski praksi neizčrpen vir možnosti za razvoj metodologije sodobnega pouka. Na OŠ Prana Kranjca so si zadali cilje, da bodo us- tvarili spletni Časopis Šole, okrepili komunikacijo med učiteljem in učenci/starši preko elektronske pošte, pripravili e-gradiva za spletno učilnico... Vlasta Prevol-Šek je sooblikovala tudi idejni načrt za skupni projekt z naslovom Planet Europe, v katerem želijo preko rabe IKT omogočili učencem navezovanje stikov z vrstniki EU, spoznavanje kulturnih in geografskih značilnosti dežel, udeleženk v projektu in poglabljanja znanja angleščine. Prevolškova je na svoji šoli izvedla e-delavni-co ob mednarodnem projektnem srečanju Comenius Šolskega partnerstva Enjoy your life. Eat properly. S pomočjo na novo pridobljenih kontaktov nameravajo na OŠ Frana Kranjca razširiti tudi že obstoječi projekt Drevo ■ življenje, ki ga šola izvaja že tretje leto. Drevo je tema, ki se ji na šoli posvetijo iz izbranega zornega kota, ki je lahko dobeseden ali metaforičen (z okoljskega, ekološkega, botaničnega, zoološkega, s sociološkega. z zgodovinskega ...). BOJANA AVGUŠTINČIČ Svetovni dan boja proti aidsu tudi v Celju Klub študentov občine Celje se tudi letos pridružuje svetovni akciji v boju proti aidsu. OsveŠČati javnost o nevarnostih spolno prenosljivih bolezni ter jih spodbujati k varnemu in odgovornemu spolnemu življenju je vzgojno-preventivni program, namenjen predvsem mladim. V ta namen bodo 29. novembra ob 18. uri v Mladinskem centru Celje delavnice na temo vame in zdrave spolnosti. Starši velikokrat težko spregovorijo s svojimi otrold o spolnosti, zato bo delavnice vodila študentka medicinske fakultete, saj se vrstniki med sabo lažje odkrito pogovarjajo o spolnosti. Na 1. december, ko se bo Celje zbudilo v dan rdečih pentelj, bo potekal večji del akcije na stojnicah, kjer bodo osveščaii mimoidoče o nevarnostih spolno prenosljivih boleznih, podarjali kondome in delili rdeče pentljice kot simbol svetovnega boja proti aidsu. Od 9. do 13. ure bodo prostovoljci na stojnicah pred Mestno občino Celje in na celjski zvezdi, od 16. do 20. ure pa v prostorih Cityceo-Ua in Planeta TUŠ, ŠP V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA LIPA ŠTORE* i; * LASTNA I^SPREMIČN»MA \ \ m it. 94 - 28. now ember 2003 NOVI TEDNIK CEUE I Celjani nad zlovešče manjše vodotoke Bo vodomerna postaja* ki $o jo razvili v celjskem radio kiubu» na poplavno nevarnost opozarjala pravočasno? Predvsem letos in lani so manjši vodotoki ob nalivih in neuijih pokazali svojo zloveščo naravo, saj so ravno ti povzročili ogromno Škode, ko so poplavljali. Največja nevarnost je bila Hudinja, kjer še danes vlada strah okoliških prebivalcev, Če zapade nekaj veČ dežja. Člani celjskega radio kluba in celjske civilne zaščite so s predhodnim »blagoslovom« celjske občine izdelali prototip vodomerne postaje, ki bi ljudi tudi ob manjših potoldh že nekaj časa pred poplavami opozarjala, kaj jim grozi. »Postaja bo merila določe- ključnega pomena pri preno- ne parametre voda, od pretoka, višine, padavin do oe-katerih manj pomembnih stvari, ki pa so kljub temu su podatkov in pravočasnem obveščanju služb in občanov ob poplavah,« nam je povedal Danilo Praprotnik, sve- äan Radio kluba Vojko OstroŽnik ob napravi, s pomočjo kataro bi ob poplavah lahko mafstkdo rešil velik del svojega premoženja. Datumi priključitve Celjski mestni svetniki so sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemlji^ in merilih za odmero komunalnega prispevka. Po novem odloku, ki ga zahteva spremenjena zakonodaja, bodo morali na občini sprejeti programe opremljanja stavbnih zemljišč. »To pomeni, da moramo točno vedeti, kje je kakšna komunalna infrastruktura,« pojasnjuje vodja oddelka za okolje» prostor in komunalo pri MOC Roman Kramer. Za občane pomembna novost je v tem, da bodo morali v odločbi za komunalni prispevek zapisati točno na kateri datum se bo stranka lahko priključila na komunalno infrastrukturo. Čeprav lo ne velja za vse primere, kot pojasnjuje Kramer: »To velja v primeru» kadar bo takšno komunalno opremo načrtovala MOC v svojih razvojnih projektih. Če pa na nekem območju MOC ne bo načrtovala izgradnje komunalne Infrastrukture, se bo lahko s to stranko sklenila pogodba o opremljenosti in bo lahko ta stranka sama zgradila komunalno infrastrukturo.« Kramer še dodaja, da pa se bo to upoštevalo pri odmeri komunalnega prispevka. ŠK , d.o.o simbfo v ol:olj TehirMit 3000 C^ Tel: ^(31425^4 00 infoO&in^^' NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo« bela tehnika» gradbeni material m,) Zo Informacije o dosfovi in ceni pokličite no tel.: 425 64 00 oli GSAA: 04t 669 362 (do 14. ure) tovalec za zaščito in reševanje na Mestni občini Celje. Gre za napravo» ki bo ob določeni višini vode (ali pri ostalih mejnih vrednostih, ki jih bodo vnaprej določili) alarmirala sistem. Na podlag radijskih zvez in računalniške povezave bodo podatke lahko spremljale služ-be> ki so zadolžene za posredovanje oziroma reševanje v primerih poplav. Postaja bo lahko sama preko računalnika sprožila tudi sireno oziroma alarm in službe bodo lahko ljudi vsaj nekoliko prej opozorile» kakšna nevarnost se bliža. »Vsi podatki se bodo zbirali na računalniku, kar pomeni» da bo možna tudi analiza podatkov za nazaj. Predvidevamo montažo okoli desetih takšnih naprav na vodotoke, ki so v zadnjih letih najbolj poplavljali,« pravi predsednik celjskega radio kluba Goran Krajcar. Podobni «opozoril niki« na poplave so že postavljeni na Sa-vinji, ravno zato bo iznajdba celjskih radioamaterjev usmerjena predvsem na manjše vodotoke. »Ob neurjih in nalivih nam grozijo Koprivnica, Hudinja, Ložni-ca, Voglajna...« dodaja Praprotnik. Sicer pa razmišljajo tudi, da bi nadgradili enote zašči-te in reševanja» razširiii mrežo zbiranja informacij še bolj na lokalne skupnosti In občane. Na tak način bi ob neurjih in poplavah dobili s terena kvalitetnejše podatke, ki bi hitreje prispeli do ljudi. Ti pa bi lahko rešili vsaj nekaj svojega premoženja, preden jim ga uniči voda. čeprav so cilji, da bi vodomere naprave namestili že prihodnje leto» je treba počakati še na soglasje ministrstva za okolje ter agencije za okolje. Pa tudi na dokončno privolitev celjskih mestnih svetnikov» a s temi verjetno ne bo težav, saj so zeleno luč dali že na eni izmed prejšnjih sej. Da bi mreža tovrstnih postaj zaživela, bo potrebnih okoÜ 20 do 30 tisoč evrov, kar v primerjavi z nastalo škodo v poplavah niti oi veliko. In medtem ko bi se ljudje takšnih postaj razveselili» smo spet pri birokraciji ministrstva, saj je vprašanje, kako dolgo bodo tam potrebovali za tuhtanje, ali bodo k trudu Celjanov dali soglasje - upajmo, da ne bodo čakali do naslednjega neurja ... SŠol Foto: GrupA Župan Bojan Šrot in francoska veleposlanica CNantal de Bourmont Francoska veleposlanica o krizi Francoska veleposlanica v Sloveniji Chan tal de Bourmont je bila v sredo na obisku v Celju. Srečala se je z županom Bojanom Šrotom, obiskala I. gimnazijo v Celju in se srečala z nekaterimi celjskimi gospodarstveniki. Chantal de Bourmont je Celje obiskala že na enem od frankofonskifa tednov. Tokrat pa sta se z županom Srotom pogovarjala predvsem o gospodarski krizi. Francoska veleposlanica je dejala» da je trenutno gospodarsko stanje, kot ji ga je predstavil župan, v Celju dobro in dodala: «Zdi se mi, da je v zadnjih desetih letih Celje oziroma celotna regija nar^ila zelo velik napredek in prepričana sem, da se je sposobna zoperstaviti nastali gospodarski krizi.« Ker je Celje mesto, ki zelo aktivno deluje na področju francoske kulture in frankofonije, je obiskala tudi 1. gimnazijo v Celju. Je pa glede frankofonije veleposlanica dejala, da ta ne predstavlja le francoske kulture, ampak tudi kulture drugih držav, »med njimi tudi kulturo Slovenije» ki je država opazovalka v tej organizaciji. Frankofonija je tudi politična zamisel, z idejo o povezovanju med kulturami. Želim si. da bi Celje še naprej sporočalo oziroma širilo sporočilo o multikulturaJizrhu in mullilingvizmu.« Obisk je Chantal de Bourmont zaključila s srečanjem z nekaterimi gospodarstveniki, kar pa tudi ni naključje» saj je v Celju sedež frankofonskega poslovnega foruma. ŠK» foto: SHERPA Pripravljeni na sneg v teh dneh so na širšem celjskem območju posuli približno 100 ton soli in 120 kubičnih metrov peska. Ponekod je namreč saežilo» drugod deževalo, temperature pa so se spustile pod ledišče, zato je bila nevarnost poledice. V VOC-u, kjer opravljajo zimsko službo na našem območju. so zaradi sneženja na zahodnem delu celjskega tudi pluži-li. Sicer so s pripravami na zimsko sezono zaključili že pred 15, novembrom, Kot so povedali, so dobro pripravljeni in ko bo zapadel sneg, bodo šli takoj v akcijo, ne glede na to, koliko snega bo na cestah. Sicer pa imajo za posamezno sezono namenjenih približno 3,6 milijona evrov. Polovico plača direkcija za ceste, drugo polovico pa občine. ŠK, foto: SHERPA MUŠKETIRJI VARNEGA VARČEVANJA Nepremagljivi v boju s finančno negotovostjo Rentno varčevanje. zanesljiv čuvaj brezskrbne finančne prihodnosti. Dolgoročni depoät s fiksno obrestno mero 5,60 %. neuničljiv zaščitnik naložb. Stanovanjski varčevalni račun. utiralec poti do lastnega doma. Podarite varčevanje! Varčevanje lahko tudt danlo za vas ali vsie najbližje. Ob ^lerutvi varčevanja rz te pomjdbe ^m bomo podarili družinski Htm Tnjf mušketirji ne OVD^ju. ^ Akcija traja do 31. decembra 2008. _ BHEznAöM SrmM ©080 17 50 vww.nkbm.si Nova KBM it. 94-28. november 2008 m 10 ŽALEC I inUWSKO I PBEBOtP | NOVI TEDNIK Bo Žalcu pomagala politika? izguba zaradi dvorane Po mnenju ministrstva za kmetijstvo so posegi v prostor v žalski občini nesprejemljivi - Žalčani bodo vztrajali pri želenih posegih l\iđi v žalski občini je o^omno želja in potreb za različne gradnje, za kar v tem času izdelujejo občinski prostorski načrt Očitno pa so se že spopadli s prvo oviro, precej negativnim mnenjem ministrstva za kmetijstvo, o čemer so se odgovorni v občini pogovarjali minuli teden. »Skladno 2 veljavno zakonodajo, ki Je mimogrede dolgotrajna. zapletena in za občine izredno draga, smo zbirali želje, potrebe in zal^tev-ke posamesnikov in podjetij. Na osnovi lega smo pripravili predlog, ki ga je obravnavalo ministrstvo za kmetijstvo. Zavedamo se, da je povsod po Savinjski dolini, tudi v naSi občini, kakovostno kmetijsko zemljišče,« je povedal žaJski župan Lojze Posedel. »Ministrstvo je v tej fazi za občino Žalec odgovorilo izjemno nesprejemljivo. Posege vžaicu, Levcu, Petrov-čah... so označili kot neprimerne, kar. malce karikirano. pomeni, da v naslednjih letih ni prostora za širitev poslovnih con niti za stanovanjsko gradnjo. Vendarle je ta potrebna, zato bomo v Žalcu vztrajali.« Od približno 280 hektarjev za pozidavo predlaganih površin so iz predlogaumaioiili 42 hektarjev, za ostalo pa bodo vztrajali» da bodo posegi predvi- deni v novem prostorskem načrtu. Občinski prostorski na-črt bo v Žalcu v ospredju v začetku prihodnjega leta, saj naj bi ga za javno razpravo pripravili do februarja. nato pa ga bodo sprejemali v ministrstvu za okolje in prostor. Da so novogradnje v občini potrebne. dokazuje 550 zahtevkov, ki so jih vložili posamezniki, poJeg tega pa načrtujejo tudi večje komplekse v Šempetru, Petrovčah, Žalcu, ob Amovskem gozdu ... Predvidene so tudi popolnitve praktično v vseh naseljih, od Ponikve preko Vibja do U-boj, saj je v teh krajih že zgrajena infrastruktura. »Glavni problem so seveda kmetijska zemljišča. Vendar načrtne bo veljal za leto. temveč za deset let, zato je pomembno, da si zagotovimo možnosti za razvoj,« poudaija župan Posedel. »Z razumevanjem bi sprejeli odločitve ministrstva, če ne bi v drugih občinah videli, kako neprimerni in nekontrolirani posegi se izvajajo v naravi. Zato si pri obravnavi na ministrstvu želimo, da bi imeli enaka merila za vse občine. TUdi zato je bilo javno izrečeno, da si veliko obetamo od stroke. Še več pa od politike.« US Kresniček za ponos Šempetra Soia daje vsakemu kraju, še tako majhnemu, poseben utrip in zagotovilo obstoja in razvoja. Tako je tudi v Šempetru, kjer so prvo šolo dobili že pred 190 leti. Da so ponosni nanjo, so učenci, učitelji In starši pokazal) na sobotni osrednji prireditvi ob tem častitljivem jubileju. Za jubilej so pripravili opereto Kresniček, ki so jo skupaj oblikovali učenci, učitelji in starši. Lučka je namreč tudi simbol za znanje, ki sveti v prihodnost. V Šempetru se jeprižgala davnega leta 1818, za prve ure pouka pa je poskrbel župnik Matija IVIedic. šolstvo se je nato razvijalo in širilo, zgrajena so bila tri šolska poslopja, Število otrok je ves ^s naraščalo, zelo pa so si Šempecrani prizadevali, da so s šolskim letom 1966/ 67 dobili popolno osemletko. V sedanji stavbi se je pouk začel septembra 1974. Šola je lepa in prostorna, dobri prostorski pogoji in prizadeven kolektiv pa učencem i/ v* 4 1 f Osrednji dogodak ob jubileju sempotreka šola js bila iHiareta KrasniDak v raaji Simone Kučer. omogočajo številne uspehe in dobro izvedene projekte. Na proslavi je Maijan Ma-rinšek otrokom in staršem prikazal šolski utrip v času pradedov in prababic. Zgodovinski krožek je pripravil razstavo o 190-letni zgodovini Šole, vsi razredniki so skupaj s starši izpeljali raz- lične delavnice, izdali pa so tudi jubilejni zbornik. Osrednji dogodek je bila opereta Kresniček. Zbrane, med katerimi sta bili tudi nek-danji ravnateljici Gizela Kan in Ivica Čretnik, sta pozdravila sedanja ravnateljica mag. Petra Stepišnik in župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je čestital za jubilej in številne uspehe. Ni naključje, da je büa prav šempetrska šola prva v Spodnji Savinjski dolini, ki se je lotila uvedba de-vetletke v prvem krogu. Tudi učenci in učitelji si želijo, da bi njihova Šola Še naprej v zadovoljstvo in ponos Šempetru in Šempetranom. TT Trak na novam častnem odsaku so prarazali predsednik režijskega odbora Soltjan Mimik in tn najstarejša krajanka zaselka. 864aQia Štefka Drav ter 8fr^atni Marija Novak in Lojzka Proja. _ Nov cestni odsek na Železnem Za del krajanov Železnega v Krajevni skupnosti Galicija je bil v soboto velik praznik. Namenu so predah odsek nove asfaltirane ceste, o pridobitvi pa je na otvoritvi predsednik režijskega odbora BoStjan Mimik povedal. da so uporabniki novega, 210 metrov dolgega odseka ceste opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela. Poleg tega so prispevali polovico potrebnega denarja, razliko pa je pokrila KS Galicija. Poleg tega, da so pripravili cestišče za asfaltiranje, so položili več kot 200 metrov cevi za odvodnjavanje In kamnite zlož-be. Delo krajanov je pohvalil predsednik sveta KS Galicija Jože Knilc in poudaril, da skoraj ni primera v dolini, da bi krajani vložili toliko truda in prostovoljnega dela kot v tem primeru. TT Št. 94 • 28« november 2008 - V proračunu občine Vransko je 1,3 milijona evrov primanjkljaja. Svetniki so na zadnji seji sprejeli reba^ lans, s katerim bodo ponovno pokrili izgubo. Ta je nastala zaradi odkupa v^namenske športne dvo-' rane, vredne 3,7 milijona evrov. VranSani so za odkup dvorane od investitorja, celjskega podjetja CM Inženiring, najeli kredit v višini 1,8 milijona evrov, 1,5 milijona evrov bo zanjo prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Zaradi odkupa dvorane in kritja izgradnje prve in druge faze mreže lokalnih cest bodo precej okrnili načrtovane naložbe, kot so ureditev dovozne ceste z mostom na poligon vame vožnje, rekonstrukcija javne poti Inde-Briäe, ureditev razsvetljave v Prekopi, Ločici in vzhodnem delu Vransk^a, obnova mrliške vežice s parkiriščem, medtem ko se začetek gradnje vodovoda Zaplanina-Lo^ca vedno bolj oddaljuje. MJ Zahtevna priprava lasanih drogov za postavitev Hmeljarjenja še ni konec Zadnja neurja so napravila v Savinjski dolini hmeljarjem veiiko Škode. Eden od razlogov so tudi dotrajane betonske žičnice, ki so stare 30 in več let. Prav zaradi tega so se hmeljarji Vinko Drča in Štefan Slander iz Grajske vasi ter Karli Orožim z Gomilskega odločili, da v hmeljiščih, ki jih obdelujejo v i^tkovi in Kapiji vasi, betonske drogove zamenjajo z lesenimi- To je zelo obsežno delo, saj bodo drogove zamenjali kar na 17 hektarjih hmeljišč. TT 90 SMUČARSKI KLUB NOVI TEDNIK VILEHJE I UUBHO | REČICA | MOZIRJE | Vseh podfmnikov sporazuma in pobude za boljši razvoj Saša regije ni bifo mogočo ujeti vbtoaparat Za razvoj Saše Na razvojni konferenci» na kateri so sodelovali župani in gospodarstveniki Savinjsko-šaieške regi je> so v ospredje postavili U j učne točke, na katerih naj bi temelju razvoj Saša regije. Razvojne konference so se udeiežiji praktično vsi župani desetih občin ler direktorji večjih gospodarskih družb» na njej pa so v bistvu osvežili temeljne razvojne cilje, ki so zapisani v razvojnem programu Saša regije. Gre za nadaljnji razvoj turizma, energetike» podj etnlštva in izobraževanja, spregovorili pa so o kadrih in zaposlovanju ter prenosu znanja iz izobraževalnih inštitucij v gospodarstvo. Še enkrat so Izpostavili pomen hitre ceste, ki jo na tem območju nujno potrebujejo. Zupani in gospodarstveniki so podpisali dva dokumen- ta, ki po mnenju direktorice Območne re^onalne agencije Saša Jasne fOepec pomenita urejanje dveh ključnih področij oziroma prioritet, ki sta definirani v programskem obdobju za obdobje 2007-2013. Tako so s podpisom sporazuma potrdili skupno načrtovanje turistične dejavnosti vregiji. »To praktično pomeni, da se bomo v regiji usklajevali pri gradnji turistične infrastrukture, za kar bomo pripravili nabor projektov, ki bodo tudi prostorsko umeščeni»« je poudarila Klepčeva in dodala, da sporazum zagotavlja bolj organizirano promocijo, saj želijo tudi v turističnem smislu postati bolj prepoznavna regija. Se pomembnejša je pobuda za umestitev gospodarskega središča Saša regije v nacionalne razvojne projekte. »Ker Velenje z okolico ni bilo umeščeno v nacionalne dokumente, se občine in podjetja z večjimi projekti, na primer tehnološkimi parki ali razvojnimi conami, niso mo-gh samostojno prijavljati na razpise. Zdaj bomo pobudo z izdelanimi vsebinami naslovili na vladno službo, saj želimo, da vlada in ministrstva tudi to regijo upoštevajo kot enega od potencialov,« je dodala Klepčeva. Kljub večinoma pozitivnim ocenam pa je bilo vmes slišati mnenja, da je bilo na konferenci manj razvojnih pobud. »Konferenca je bila v precej negotovih Časih, vendar je bilo izraženega dovolj optimizma, da sffio" pref>iEaüi,-aa se botSa-ša regija zagotovo razvijala hitreje kot v preteklosti,« odgovarja direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. US Manjši še vztrajajo Minuli teden je družinsko trgovsko podjetje Jagros na cesti Simona Blatnika v Velenju odprlo vrata 16. trgovskega centra na štajerskem. Z novo pridobitvijo je podjetje Jagros zaposlilo dodatnih 30 zaposlenih, tako da bo zdaj kolektiv trgovin Jager štel že več kot 280 članov. Nov center Jager v Velenju se razprostira na slabih 9 tisoč kvadratnih metrih površin v treh etažah. V spodnji etaži so živilski supermarket, mesnica in tehnične trgovine. V prvi etaži je tekstilna trgovina, v kratkem pa bo vrata odpri še salon kuhinj in oken. Naložbo v vrednosti 6 milijonov evrov so poplačali v podjetju Jager, ki je bilo tudi investitor krožišča pred centrom, nove kanalizacije in vodovoda. V trgovinah Jager lahko kupci na policah najdejo tudi blago manjših lokalnih proizvajalcev in obrtnikov, če^ v večjih nakupovalnih središčih ni mogoče najti. US MOVOi PISARNIŠKO POHIŠTVO NOVEBAflVUE KOMBINACUE m Pfl06HAMU Cm^OŠMHUil MUIMNSKmSOB ROSA{R[^ ORMiŽNAIN SLEJlIO JABOLKO) UGODNA PONUDBA KUmJ OANA I9>:NJIP^BA V SALONU POHISTVA^NaSP.O.LtZEm A Pohellvena mclusuljđ, <] d., 176 a lüdufinjsha proefeiiid^ W 03/70 37 130.7037 131, ^poi(a: inioil^gsrsnl si maiflptodBjs® gdra rtl.si wrww.garARl.si 11 Priznanje tudi za Podkrižnika Minuli teden so marsikje obeležili državni praznik» dan Rudolfa Maistra, borca za severno mejo. V petek so v Kamniku podelili letoSnja spominska priznanja RudoUa Maistra, med prejemniki pa je bil tudi Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Poslanec in podjetnik Podkrižnik je predsednik Zgomjesavinjskega društva general Maister, ki je drugo najstarej§e tovrstno društvo v Sloveniji in deluje od leta 2004. Pod njego- vim vodstvom je druStvo v Štirih letih s svojim delovanjem doseglo zavidljive rezultate, vrhunec katerih predstavlja Park borcev za severno mejo na Ljubnem. Spominsko priznanje je Podkrižnik prejel tudi za ta park, hkrati pa je po obrazložitvi pomemben njegov prispevek k temu, da se bodo tudi prihajajoče generacije Slovenk in Slovencev zavedale pomena borcev za severno mejo in generala Maistra za naš obstoj v prelomnih časih ob koncu prve svetovne vojne, US 9 ''•r.T' k i//--- Poslanec Iztok Podkrižnik (dnigi z dme) med prejemniki spominkih priznanj v Kamniku. Jubilejni nastop nkrmanišev« V soboto Včlani TOOU^rne skupine Kr-maniš, ki deluje v okviru Kulturnega društva Rečica ob Savinji, proslavili peto obletnico delovanja. Skupina je nastala iz druženja mladih, ki so si zaželeli tudi plesa. V začetku je edini zgomjesavinjski folklorni skupini pomagal Drago Primožič iz Šmartnega ob Dreti, ki je tudi sam veliko raziskoval plese Zgornje Savinjske doline. Skupina deluje pod vodstvom Primoža Šlorglja, med njihove večje uspehe pa sodi t^i nakup ljudskih noš, kot so jih nosili na prelomu Iz 19. v 20. stoletje. Na sobotni prireditvi so obiskovalcem predstavili tri sWope plesov, ki so jih poimenovali »ŠtajeriS«, »vzhodno-savinjski« in »savinjski«. Pri obeležitvi jubileja so jim pomagali plesalci iz Adlešičev, ansambel Bratov Poljan-šek, harmonikaija Robi Weiss in Primož Zvir, Katarina Rokovnik na klavirju in Ar\za Korenjak z violino. ÜS, foto: JM C K R M A N I Š ^ y ^ VREČICA oe SVNJ^ - M K • -I« ff- FS Krmanii vabi v svojo vrsto vso, ki jih zanimajo plosi in folklora. Golte vabijo Jutri, v soboto, začenjajo smučarsko sezono tudi v Tb-ristično-rekreacijskem centru Golte nad Mozirjem, Sobotna smuka bo brezplačna, poleg nje pa napovedujte dobro ^asbo. Tudi v nedeljo bodo na Golteh Še od-pir^no razpoloženi, saj bodo smučarske vozovnice prodajali po polovični ceni. lari d.0.0. Kasaze 34 Petrovce PRODANO Zaiidljhro «tavbno Mm IJ liče (iridustrijoka gradnja} LjDkacija: Ubola (cca 5 km do avtoceste) Velikost: cca 16.000 m2 W enem kosu) Informacije: «•U03/ 71 it. 94 - 28. november 2008 m 12 Sehtjub i mško \ NOVI TEDNIK V bunkerju operiral doktor Drago Partizanska bolnišnica Zima ne samo spomenik humanosti, ampak tudi nekega drugega časa Bilo je sredi poletja 1944. Svet je bil utrujen od vojne, ki je že drugič, a tokrat še bolj divje segla v vsako, tudi slovensko vas. Le da so meseci in leta okupacije zdaj že utidill narod, ki si je upal tu in lam spet udariti po mizi. Nemci in partizani so se tolkli tudi na našem območju. Poseben spomenik iznajdljivosti, humanosti in nepredstavljivih vojnih razmer pa še danes ostaja partizanska bolnica Zima. Razširjeno delovanje Bra-čičeve in TomSiČeve brigade poleti 1944 je zahtevalo davek tudi na partizanski strani. Skrb za ranjence je ob lem pomenila največji izziv, štab XIV. divizije je domačim aktivistom zato naložil izgrad- njo bolnišničnega bunkerja. In tako se je pod okriljem sanitetnega oddelka IV. operativne cone - segala je od Celja, PoijČan, Konjic do VoJ-nilca - rodila bolnica Zima. Danes je tik ob njej avtocesta, zato slodročnost tega kra- V podzemnem bunkarju so ob pogradih Še nekateri predmeti iz tistega časa. »Če so preživeli vojno vihro, bi Kulo nedopustno, da bi jih zdaj razdejali vandali,» ja slubelo nekatero. Zdaj so varno pod ključem, obnkovalei pa jih lahko skozi rešetko vklijo i aststOMO senzorske Iim. ja pred več kot šestdesetimi leti težko predstavljamo. A takrat se je jarek »zlaka<(, kot ga imenujejo domačini, sredi gozda äohta zdel idealna izbira. V odmaknjeni kotanji je bil namreč zagotovljen vodni vir, pozimi pa dostop za sabo ni puSČal sledi. Avgusta 1944 je bil podzemni bunker končan. V bližini so zgradili Še podzemno shrambo za hrano in za primer nujne evakuacije še dodatni bunker pri Marija Dobju, Vse je bilo pripravljeno za sprejem prvih ranjencev. V zdravstveno oskrbo jih je vzel legendarni partizanski zdravnik dr. Gabrijel Hru-Šovar - Drago. L^hko si mislimo, da vsaka praska ni bila dovolj velik argument za posvetitev v strogo varovano skrivnost. A vseeno so v Zimi oskrbeli 45 težjih ranjencev. Trije so umrli. Pokopali so jih v neposredni bližini. Po vojni so jih sicer prekopali, a obeležja simboličnih grobov v gozdu ostajajo še danes. Februarja 1945 je informacija o bolnišnici prišla na ušesa okupatorju. Bili so izdani. Minute so odločale o življenju mnogih, A na srečo so uspeli ranjence pravočasno pre- Veselje ob novi cesti skazila novica o šoli Krajevna skupnost Šen-trupert je pripravila slovesno otvoritev obnovljene ceste, ki Šentrupert povezuje s Ttobnim Dolom, vendar je krajane ravno v tistih dneh dosegla novica o negotovi usodi gradnje šole. Krajani Sentrup erta so se sicer razveselili skoraj dveh kilometrov obnovljene ceste, vključno z razširitvijo, asfaltiranjem, ureditvijo odvodnjavanja ter postavitvijo zaščitne ograje. Občina je projektiranje, nadzor in izvedbo del skupno odštela 220 tisoč prora^nskih evrov. Dela, ki jih je izvajalo podjetje AGM Nemec, so bila zaključena v dobrem mesecu dni. Ob slavnostnem reza traku je predsednik KS Sentruperl Ivan Gračner poudaril, da gre za pomembno pridobitev skupnosti, vendar je hkrati izrazil hudo razočaranje nad odločitvijo vlade, da med prednostne projekte razpisa ni uvrstila gradnje podružnične osnovne Šole v Sentruper-tu, o Čemer podrobneje poročamo na strani 7. PM Zupanu Laikaga Francu ZdoUJcu sta trak isomsQala prerezati predsednik KS Šentnrpert Ivao Grspner in vodja občinskega urada gospodarsko javne siuäe okolja in prostor Tomaž Novak. mestiü. Vojake je Čakal samo Še prazen bunker. Sprehod v čast partizanski nostalgiji z izgradnjo avtoceste se je bolnica približala ljudem. Le ta 1958 so jo odprli za javnost. Po njej se imenuje po-čivaiišče pri Dramljah v smeri iz Maribora proti Celju. Če ste se vedno spraSevali, kaj pravzaprav pomeni, bo tole več kot dobrodošel namig, kako med vožnjo pretegniti noge. Sprehod je v resnici tako kratek, da kaj več ne bo potrebno. S počivališča po tlakovani potki zavijete v gozd in se po stopničasti stezi odpravite do žičnate ograje. Kamnite mize v gozdnem hladu so videti skoraj vabljive, a na žalost se ija skrije tudi marsikdo» ki ga preganjajo naravne potrebe» tako da vas bo verjetno odneslo mimo. Nekaj korakov naprej stoji lesena tabla z napisom bolnica Zima, za njo so simbolični partizanski grobovi na levi in takoj za njimi vhod v bunker. Še nedolgo tega so se nekateri razburjali, kako mačehovsko se ravna s tovrstno dediščino, in morda je bil prav to povod, da boste zdaj pred vhodom naleteli na povsem drugačno sliko. Podzemna sobica je zaklenjena, senzorska luč pa omogoča pogled v notranjost. Nepridipravi z nepoštenimi nameni zdaj nimajo več prostüi poti. Za brezplačen voden ogled so informacije na voljo v šentjurskem turističnoinfor-macijskem centru. Tako ali drugače pa vas bodo na kon- Vhod v partizansko bolnišnico je danes luoaj od avtocestnega pouva-lisoa. Pred več kotlestdesatimi leti je bila to odročna kotanja, za katero so vedel Me posvečeni. cu verjetno napotili do Jožeta Mastnaka» sicer tudi predsednika KS Blagovna» pod okrilje katere sodi spomenik. »Blagovna vsa (a leta živi s svojo partizansko bolnico. Tu končamo tradicionalni pohod na svoj krajevni praznik. Samo prvo leto po osamosvojitvi so bolnico obšli in še danes ljudje to komu zamerijo. Ogledi so mogoči z avtoceste ali po peš- poti. Le'z avtomobfli je križ; ker ne zmoremo kontrolirati in pospravljati za vandali, ki tja občasno zaidejo.« pravi Mastna k. »Drugačne ureditve si takšen objekt pač ne more privoščiti,« še doda. Če vas bo konec meseca ob prazniku nekdanje države popadla partizanska nostalgija. zdaj veste, kako in kam obujat spomine. SASKA T. OCVIRK Slovo od v Kulturnem domu Laško nocoj ob 19.30 url sledi Še zaključno dejanje niza prireditev v okviru Trubarjevega leta, ki so ga Laščani sicer obeležili s 25 prireditvami. Tokrat bodo na vrsto prišli še najmlajši, učenci OS Primoža TVubarja L^Ško in De-bro, ki so skupaj z laškim Šmoclom pripravili dokumentarni film Trubaijevih 500. Prireditve v čast obletnici Primoža Trubarja so leta se vrstile skozi vse leto, osrednji dogodek pa so pripravili v juniju, ko je s pomočjo Muzeja Laško kraj zaživel v duhu nekdanjega sokrajana ob prikazu starodavnega načina tiskanja, s pridigami in korali. Laško pa bo na Trubarjevo leto spominjal tudi bronasti doprsni kip očeta pisanj slovenskega jezika pred kulturnim domom. PM Voda za 200 laških gospodinjstev Pri rezervoarju v Vrhu nad Laškim bodo danes slovesno položili obeležje eni največjih letošnjih občinskih investicij. Z vodovodom Vrh-Tevče-Reka-T^jno se bo v Javno oskrbo z vodo lahko vključilo skoraj 200 gospodinjstev. Z obsežno gradnjo, vredno dobermilijon evrov, je vetenj-ski Veiu) pričel v juliju in naj bi jih predvidoma končal v letu dru- Iz Vrha do Troj n^ bodo zgradiU vod, ki bo oskrboval tudi samo mesto Laško, vzporedni vod pa bo dovajal vD^ v gospodinjstva Leskov-ca, Wadij» Erjavčka, "ftvč, La-homnega. Trojnega in Reke. Zajetje se nahaja na 960 m nadmorske višine visoko. Sprva so načrti predvideli izgradnjo 21 km vodovoda, vendar je ob- čina z javnim razpisom uspela najti izvajalca, ki bo dela opravil pod predvideno ceno. zaio bo mogoče zgraditi dodatne kilometre, ki bodo segli še v gornji del Reke. do Njivic, La^ in Žigona. Večino sredstev, skoraj 84 odstoi-kovvrednosti invesiid je Je občini uspelo pridobiti s straru regijskega sklada za regionalni razvoj EU. PM it. 94 - 28* noirombor 2008 NOVI TEDNIK KOZJE I ŽMAIUEP.J.I 13 Ko dimnikar ne prinaša sreče Občani zahtevajo spremembo dimnikarske zakonodaje Včasih je velja]o> da dimnikarji v hišo prinašajo srečo, vendar zadnja leta ni več tako. V občini Kozje, kjer se občani pritožujejo zaradi strogib državnih dimnikarskih predpisov, vi-šokih cen storitev ter nestrokovnega dela, je nezadovoljstvo doseglo vrhunec. Občina Kozje Je, za razliko od sosednjih občin pred enim desetletjem ravn^a strogo po zakonu, zato so začeli njene občane redno obiskovati dim-nikarji. Na javnem razpisu je podelila koncesijo za opravljanje dejavnosti Dim-nikarstvu Ane Jelančič, s. p.. iz Sevnice. Z novim zakonom je postalo dim-nikarstvo državna gospodarska javna služba, zato je občina izgubila pristojnosti. SevniSki dimnikarji so tako avtomatično pridobili državno koncesijo za 15 let. brez novega javnega razpisa. Z vse pogostejšimi obiski dimnikarjev pri občanih ter po vse številnejših računih za storitve je ljudsko nezadovoljstvo naraščalo. Še posebej, ko je priSlo do ovadb občanov inšpekciji, saj nekateri dimrükaijeve obiske odklanja- jo. Menijo, da je Število zapovedanih dimnikarjevih obiskov na leto pretirano, računi so previsoki, dimnikarjeve storitve pa oporečne. V peticiji omenjaj o nepravilna omela za nerjaveče dimnike, občani naj bi bili z opravljenim delom nasploh nezadovoljni. Pravijo tudi, da prihaja dimnikar brez lestve ter jo 2ahteva od strank. Lani so s podpisovanjem peticije izrazili nezadovoljstvo občani z gospodarsko šibkega hribovitega Velrnika, letošnjo jesen je novo peticijo podpisalo še več občanov, kar 162. Občani zahtevajo spremembo dimnikarske zakonodaje ter sklic zbora občanov. Občinski svet Kozjega je peticijo s 162 podpisi obravnaval na zadnji seji ter na koncu sklenil. da bodo zbor občanov sklicali. Ma zbor bodo povabili predstavnike ministrstva za okolje in prostor ter svojega koncesionarja za dimnikarsko dejavnost. Občinska uprava je tudi zadnjo peticijo že poslala pristojnemu ministrstvu. V občinski stavbi se strinjajo, da mora bid to področje zaradi varstva pred požari urejeno, glede sedanje pravne ureditve ter visokih cen pa imajo prav tako resne pomisleke. Podobno nezadovoljstvo vlada na Gorenjskem, zato je slišati, da so se Koz-janci že povezali s tamkajšnjimi glasnimi nezadovoljneži. BRANE JERANKO Sposodili smo si konja in šli gasit Franc Čoklc s Sv* Štefana }e že 70 let z vso dušo zapisan gasilcem »Bil je med pionirji* med tistimi, IÜ so našemu kraju dali podobo» kot jo ima danes. Sv. Štefan brez njega ne bi bil tak, kot ga poznamo,« bi iahko stmiii misli, ki so jih ob njegovi 95-letnici sokrajani izrekali Francu Čokicu. Franček, kot ga poznajo domačini, je v svojem živijenju doživel Čase vojne, pomanjkanja in osebnih preizkušenj. Še danes pa sta njegova Či-lost in hudomušnost legendami, bister um pa zavidanja vreden. Bilo je pred več kot 70 leti, ko so se vaSki fantje dobili v gostilni. Beseda je dala besedo in so se domislili. »Hoteli smo kaj napraviti, da Sv. Štefan ne bi bil tako zavrt. In smo ustanovili gasQce.« pripoveduje Franček- »Dobili smo botre in postavili barako. Prvo gasilsko postojanko.« Potem pa je svojo hajko čez Evropo sprožil Hitler in Čas se je ustavil tudi tod okrog. »Rrizkro-pili smo se po različnih vojskah kot ptice iz gnezda,« se jasno spominja ta najstarejši krajan. Lesena baraka pa je čakala boljših časov. In po vojni so res prišli. Štefanski gasilci so pripadli ^ntjurski gasilski zvezi. F^c, cakiat poveljnik, se je udeleževal sestankov in z enega pnnesel veselo novico. »ŠentjurČani so nam dali ročno brizgalno. Tako na >tri pa tri in pumpaj<. Ko je zagorelo, smo si sposodili konjička, pa smo šli. Leta 1961, ko smo si lahko privoščili motorko, smo pa tudi mi priSU na konja.« Z leti je druStvo raslo, nabavilo opremo, avtomobile in zgradilo tudi pravi gasilski dom. »Kadarkoli ga posedam. sem ponosen. Marsikje nimajo tako lepega kot mi»« je navdušen Franc, ki mu ni u^l skoraj noben zidak ta- ko za dom kot Še marsikatero drugo stavbo v kraju. »Sčasoma smo ga še dodelali, zgradili zunanje stopnišče, dvi^ill podboje in v pritličju uredili bife. Veliko smo naredili že mi, mojim naslednikom pa tudi vsaka ČasL Dobro nadaljujete začeto tradicijo,« Franc ni varčeval s pohvalami svojim gasilskim sodelavcem in podmladku. Ob čestitkah, ki so se vrstile, ni ostainid za trenutek brez besed. Z jasnim zvonkim glasom je vsakemu povedal kaj v stiJu, »da bi vsi počasi prišli za menoj do 95 in še več. pa da bi po možnosti še sam k^ >glažek< takrat na vaše zdravj e spil«. Ob predsednikih domačih in sosednjih društev, krajevne skupnosti in mnogih krajanov je svoje Čestitke dodal še Šmarski župan Jože ČakŠ. Ob županovem vinu si je slav-Ijenec kar v isti sapi izgovoril ob pitju Še županovo družbo. »Z veseljem,« se je glasil odgovor. Je že tako, da je v družbi nekaterih ljudi vedno prijetno. Franček ima čudovit spomin in izkušnje, ki marsikaj v življenju postavijo v povsem drugo luč. Nesreča je hotela, da je v nekem žisdjenj-skem obdobju praktično oslepel. 20 let je ločil samo svetlobo in temo, potem pa so mu z operacijo vid spet popravili. Seveda je po^ed na otroke in vnuke odtlej še bolj dragocen. Praznovanje so mu gasilci in krajevna skupnost pripravili v gasilskem domu na Sv. Štefanu. Ob 95-letnici enega najzaslužnejših krajanov so zapeli Šte^nski fantje in zaplesali domačih folkloristi. Če vam zaupamo, da se je Franček tudi malo zavrtel, pa lahko veijamete, da je bila zabava vredna svojega imena. SAŠKA T. OCVIRK NA KRATKO Katalog Obsotelja ROGATEC - V dvorcu Strmol bo danes, v petek, javna predstavitev projekta l^azvojne agencije Sotla 1Wizem v sožitju z naravo. V okviru sodelovanja petih občin Obsotelja in Kozjanskega bodo predstavili zadnjo pridobitev, promocijski ka-laJog njihove tmistične ponudil, ki predstavlja zanimive turistične dlje za enodnevni obisk, značilnosti lokalne kulina-rike in vina ter zanimive zgodbe s te^ obmoQa. (BJ) Praznična tržnica ROGATEC - V dvorcu Strmol bo danes, v petek, I^raznična tržnica, kjer bodo na stojnicah domači izdelki iz tamkajšnje okolice. Med drugim bodo predstavili izdelke iz avtohtonega ložanskega peščenjaka iupaija Branimirja Hemavsa, rezbarske izdelke Marka KostanjŠka» vezenine N^eMikoUč, okrasne košarice iz testa, izdelke iz medu in voska. Iz »iodnau rogaškega muzeja ter iz gline. Prireditev, ki bo od 14. do 19. ure, bodo spremljali ročni možnaristi, pripravljajo prav tako delavnico ročnega tkanja na ročnih statvah in tkalskih glavnikih ter pokušino sotelskih peSčenjakov. Ob 17. uri bo odprtje likovne razstave slikarke Marije Ducman. (BJ) Skupinska »gitiltlia« stika s Franeam ČoUcem, najstarejSitn gssilcm Svetega Štefana Po 26 letih obnove romanskega gradu Podsrada je na vrtt' zaključek oslove epodniega gospodankoga poslopja (na fotografiji sprednja stavba). Grajski užitki v konjušnici Na območju gradu Podsreda bodo dokončali obnovo spod-njega gospoidarskega poslopja, kjer bo v bodoče nova vsebina, ki naj bi privabljala obiskovalce. Gre za poslopje na zahodni strani gradu, ki ga z gradom povezuje obzidje. Nekoč je služilo kot konjušnica mogočnega ^adu, kjer naj bi prav t^o bivala siužinčad. O dokončanju obnove tega po-slopja ter novi vsebini mc^očnega gradu se pogovarjata zavod Ko2janski park in Občina Kozje, ki je lastnica objektov gradu Podsreda. Občina naj bi za njegovo obnovo namenila sredstva, ki jih je prejela po letošnji ureditvi lastniških raz-cnerij v zvezi z upravnimi prostori zavoda v trgu Podsreda. Spodnje gospodarsko poslopje gradu Podsreda je doslej toliko obnovljeno, da je tam treba poskrbeti le za nekatera zaključna dela. Po zaključeni obnovi načrtujejo, da bi bil v pritličju gostinski lokal ter v nadstropju sedem apartmajev za goste. Tako račimajo, da bi se tam na primer ustavijaii obiskovalci gradu po poročnih obredih, ki jih opravljajo na gradu. Predlog zavoda Kozjanski park> ki predlaga dokončanje obnove z občinskim denarjem iz naslova ureditve lastniških razmerij v trgu Podsreda, so občinski svetniki Že obravnavali. Z njim se strinjajo. BRANE JERANKO Kili d.o.o. Kasaze 34 PelTovče it. 94 - 2ft. noMmber 2008 ODDANO V NAJEN vee proicvodnih prostorov ruliĆn« velikosti za potrebe proizvodnje al< skledii6ei>|& Infonnaclie: tel* 03f 7fi*>OfOO m 14 VOJNIK \ SL. KOMJICEI NOVI TEDNIK Odlagališče ob bolnišnici dviguje pritisk V Psihiatrični bolnišnici Vojnik zgroženi nad neredom ob vhodu v bolnišnični kompleks - Inšpekcija nepravilnosti ni našla Vhod v kompleks Psihiatrične bolnišnice Vojnik zadnje čase »krasi« prav posebna postavitev. Na dvorišču skladIšČno-poslovnega objekta» ki je v iasti podjetnika Boštjana nastaja deponija gradbenega materia- la, sekancev id druge navlake. Nad takšno podobo okolice psihiatrične bolnišnice so zgroženi ne le zaposleni v njej, temveč tudi pacienti In obiskovalci. Bolnišnica je o tem Že obvestila Občino Vojnik in Inšpekcijo, zadevo je obravnaval tudi občinski svet. a ukrepal ni še nifa^. Ovtar je prepričan, da podlage za kakršno koli ukrepanje nI. Zgodba o Ovtarjevem poslovnem objektu, v katerem je trgovina z gradbenim materialom, ob njem pa zadnje Čase odlagališče lesenih odpadkov, sega v lelo 1999 oziroma v začetek leta 2000, ko je Obäna Voj nik Boštjanu Ov- urju prodala zemljišče, ki se nahaja znotraj območja prostorsko ureditvenih pogojev za Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Bolnišnica je takrat Ovtarju sicer dovolila, da tam zgradi poslovni objekt, a mora pri tem upoštevati dolo- čene pogoje. »Ti pogoji so bili predstavljeni že pri prvi obravnavi sprememb prostor-skega načrta. Želeli smo, da se ta objekt z^adi enako, kot so ^ajeni vsi bolnišnični ob-jekti. Se pravi - s fasado, ki bo rumene barve, primernim naklor^om strehe, z opečno ali betonsko kritino v rdeči barvi... Toda Ovtar pri gradnji nič od tega ni upošteval. Kritina je pločevinasta in oi-ma primernega nakJona, stavba je bila v začetku vijolična, ker smo zelo vztrajali, da jo prebarva, jo je spremenil malo v sivo, malo v rdečo ... Skratka Ovtar se nikoli ni dr- hPo^ImI na dvorišče Ovtanevega poslovnega objekta je precej žalosten in meee ^ebo lue tudi na lepo urejeno okolico p&ihiatrične bolnišnice,« pravi Albin Apotekar. žal pogojev, ki smo jih postavili že v začetku. Eden od teh pogojev je bil tudi, da se primemo uredi okolica objekta, in sicer naj bo ta maksimalno ozelenjena in po možnosti ograjena. Na jtiž-nem delu smo imeli zasajene smreke, a jih je Ovtar s svojo leseno ograjo uničil,« pripoveduje Albin Apotekar, kot vodja Preskibovaino vzdr-ževalne enote zaposlen v psihiatrični bolnišnici, ki primer spremlja že od vsega začetka. Vse v najlepšem redu? Iz bolnišnice so Ovtarja o kršitvah menda že večkrat opozorili, pri čemer naj bi vedno obljubil, da bo zadevo uredil, a je do danes vse ostalo le pri obljubah. »Pisali smo tudi na Občino Vojnik, o tem so na občinskem svetu razpravljali svetniki. Na njihovo pobudo je občina konec septembra letos obvestila gradbenega inšpektorja v Celju, ki je ugotovil, da z Ovtarjevim objektom ni nič narobe, saj je zanj 2. marca 2001 pridobil uporabno dovoljenje. Pri Čemer je zanimivo, kako je lahko dobil uporabno dovoljenje. Če pri gradnji ni upošteval danih pogojev,« pravi namestnik direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik Egidlj Cretnik. V začetku novembra je psihiatrična bolnišnica poslala še dopis medobčinski inšpektorici Nataši Kos. Vprašanje smo nanjo naslovili tudi mi. Kosova je bila v svojem odgovoru kratka, odvrnila je le. hO problemu smo že obvestili Obano Vojnik in Inipektorico. zadevo ja obravnaval občinski svet, a pozitivnega odriva ni,« pravi namestnik direktorico Psihiatrične bolnišnica Vojnik Egrdij Črs^ik. da »nadzor nad gradnjo in skladnostjo gradnje z izdanimi dovoljenji izvaja ministrstvo za okolje in prostor, republiški inšpektorat OE Ce-Ije, kjer so tudi pristojni za podajanje odgovorov s svojih področij«. Boštjan Ovtar enako kot inšpekcija zatrjuje, da je pri gradnji zadostil vsem pogojem, saj v nasprotnem primeru za objekt ne bi dobil uporabnega dovoljenja. Glede odlagališča odpadkov pa pravi, da že več kot eno leto išče primerno lokacijo za odlaganje in predelavo lesenih odpadkov, a primerne ne najde. Kot je dejal sam in kot je bilo slišati tudi na zadnji seji vojniškega občinskega sveta, želi deponijo in predelo-valnico zgraditi v obrtni coni Arclin ob zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov. Svetniki so temu odločno nasprotovali, saj tako hrupna in prašna dejavnost v tak-Saookoljepo njihovem mnenju ne sodi. Kljub nasprotovanju svetnikov namerava Ovtar v obrtni coni kupiti zemljišče, zgraditi halo (ki bo omilila hrup in preprečila prašenje po okolici). »Takoj ko bom to zemljo kupil» bom tja preselil tudi vse lesene odpadke z dvorišča ob psihiatrični bolnišnici,« zagotavlja Boštjan Ovtar in obljublja, da bo ob meji s psihiatrično bolnišnico zasadil tudi smreke. »V dolžini 15 metrov smreke že rastejo. Zasajen ni samo še del zemljišča, ki je v lasti Občine Vojnik, Takoj ko bomo uredili prepis te zemlje na moje ime, bom uredil tudi okolico. Na tuji zemlji pa ne morem gospodariti.« BOJANA AVGUSTINČIC Foto: KATJUŠA Črpališče Brezje in cesta Jernej-Zbelovo v koDjBki občijii so odprli prenovljeno irpallSte Brezje z dovodnim omrežjem ter 700 metrov prenovljene ceste Jemej-Zbelovo. Za boljšo oskrbo z vodo na območju Jerneja, Brezja, Učence in Spodnjih Grušovelj so letos že zamenjali cevovod Oraža vas-Kolačno v dolžini dveh kilometrov. S povečanjem preseka cevovoda se je bistveno izboljšala oskrba s pimo vodo. K temu zdaj prispeva tudi obnovljeno črpališče Brezje z dovodnim omr^jem. Naložba je stala 180 tisoč evrov. Polovico je prispevala država, polovico Občina Slovenske Konjice iz proračuna iz postavke oskrba s pitno vodo. Ravno ta postavka se je v zadnjih dveh letih bistveno povečala. Leta 2006 so za izt>oljšanje oskrbe s pitno vodo nampnili 191 tisoč cvTov, letos Že mflijon, prihodnje leto pa bodo najverjetneje več kot 1,2 milijona evfov. Krajani Jerneja so veseli tudi novih 7G0 metrov obnovljene ceste do Zbelovega. Potrebnih 120 tisoč evrov je prav tako prispeval konjiški proračun, s tem denarjem pa so poki|^ še nekaj udarnih jam na tej cesti. Čeprav 50 v zadnjih letih na območju KS Jernej obnovili 2,4 kilometra lokalnih cest, jih veliko še vedno Čaka na obnovo. Imajo jih namreč kar 34 kilometrov« od tega d kilometrov še makadamskih. MBP Kaj pa zdaj? Mila KoČevar iz Nove Cerkve, tista Mila, ki je v ot>čini Vojnik optimistično začela s Tednom prijaznosti, je pred kratkim končala svoj drugi projekt. Napisala je prvo knjigo, v kateri na odkjit, napet, doživet in tudi zabaven način opisuje svojo usodo, prepleteno z razburljivimi potovanji po najbolj skritih delüi našega planeta. Knjigo bo krajanom in prijateljem predstavila v Termah Dobrna jutri, v sobolo, ob IS. uri. Njen prvenec bi težko uvrstili v en sam žanr, saj je na trenutke zanimiv potopisni roman, ki se povsem neprisiljeno prevesi v povsem drugo smer. »Kot pove naslov knjige, je možno slutiti, da bo knjiga lahko dala odgovore na marsikateri >Kaj pa zdaj<, ki po navadi ostane brez odgovora, saj podnaslov knjige. Kaj storiri, ko se ti življenje postavi na glavo, že sam po sebi pove, da moraš nekaj storiti in to Čim prej,« razlaga Mila Kočevar. Milin večer, ki soN^Dada z njenim vstopom v novo desetletje življenja, bodo popesulii glasbenik Uroš Perič in njeni sosedje • duet Biser ter sopranistka Mojca. Uvodne besede bo podala profesorica pedagogike, predavateljica in tera-pevtka Zlatka JambroviČ. RP wwifv.radiocelje.com Tikole z veseljem je Mila Koeevar k sebi stisnila svojo prvo knjigo. m St. 94 - 26. novMitlMr 2008 NOVI TEDNIK ^ÜlTURA 15 Za klasično lon^nanjs na vretenu |e potrebne veliko prirojene spretnosti in veje. Za lončarskim vretenom Rok Komel je v celjski umetniški četrti odprl lončarski atelje Lončarstvo je obrt v izumiranju. Nekoč nepogrešljive lončarske izdelke za kuho in drugo uporabo v gospodinjstvu so že davno zameo^li izdelki iz drugih matenaiov. Toda glina je ostaja najbolj hvaležen material za oblikovanje vseh mogočih domišljijskih oblik. Itadidjo lončarstva na Celjskem nadaljuje prof. Rok Komel, ki ima v celjski umetniški Četrti, na Okopih, svoj ustvarjalni atelje. V njem ustvarja lo-Čarske izdelke na vretenu in tudi slika. 42-letni profesor zgodovine in diplomirani etnolog je že med Študijem etnologije raziskoval slovensko domačo obrt in se začel ukvarjati z lončarstvom. Učil se je pri znamenJlem vojniSkem lončarju Franju Felicijanu. »Njegovo delavnico so žal kasneje uručili. Rešil sem nekaj eksponatov, kj sem jih kasneje predal Pokrajinskemu muzeju v Celju.« pravi Komel. Po diplomi se je z lončarstvom začel aktivno ukvarjati. »Obiskoval sem nekaj lončarskih tečajev, potem pa odprl atelje v Trnovljah, ki pa gaje moral pred leti zapustiti. »Od občine sem zdaj do- bil ta atelje ua Okopih in to mi omogoča, da se Še naprej ukvarjam z lončarstvom in da tam tudi slikam.« Četudi je lončarstvo obrt v izumiranju, je hkrati zelo modna, zanima veliko ljudi, saj je glin^ eden najbolj hva-ležruh materialov za ustvarjanje. Komel pritrjuje, da je čas klasičnih lonč^ev, ki so izdelovali posodo za uporabo. mimo. »Zdaj se lončarstvo pojavlja v novih oblikah, ki so nadaljevanje tradicije, včasih na drugačen način, v^-sih tudi na nižji ravni. A glina je kot material vedno bolj zanimiva za različne delavnice za otroke in odrasle, ki radi ustvarjajo s tem materialom. Lončarstvo.je vreteno in znanje oblikovanja gline na vreteou zahteva neko prirojeno spretnost in veliko vaje pod mentorstvom izkušenih mojstrov,« pravi Komel. V njegovem ateljeju nastajajo izdelki, ki so dediščina tradicionalnega slovenskega lončarstva. »Hkrati ustvarjam tudi sodobne oblike, vaze, vrče in kar si sam zamislim. Ustvarjene izdelke kak teden naravno sušim, nato gredo v peč. kjer jih pečem do slabih tisoč stopinj, potem jih glaziram in Še enkrat pe- čem,« pojasnjuje postopek, ki sledi nastanku izdelka na vretenu Komel. Torkove popoldneve po 17. uri je namenil brezplačnim prikazom loočarjenja na vretenu. Snuje tudi delavnice. »Pred nekaj leti sem imel lončarske delavnice na Starem gradu, kjer je bilo zanimanja res veliko. V zadnjem času lo dejavnost obujam in zanimanje se ponovno pojavlja.« Ker se močno drži tradicije, Izdelke le skromno krasi. »Predvsem verjamem v naravno barvo gline, na zadnji razstavi z Ivano Todič v Nazarjah sem razstavljal prav takšne izdelke, brez bistvenega dodatnega okraše vanj a, včasih pa izdelke tudi poslikam. V tradicionalnem slovenskem lončarstvu je malo prostora za posebne krasitve. Te so omejene na različne barve glazure in preproste okraske. Pretežno gre le za kra-stive sk]ed in loncev z valov-nico, vse ostalo bolj poudarja elegantnost oblike. Poslikava je redka,« povzame Komel. BRST Foto: Grup A Irene Štusej, vodja projekta Savinjčani berejo Ježka Na dan slovenskih sploSnih knjižnic, 20. novembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli drugo sezono branja za bralno značko odraslih Savinjčani beremo. Kot je povedala vodja projekta Irena Štusej, so bralno značko za odrasle začeli lani in naleteli na zelo ugoden odziv. Sodelovalo je več kot 100 bralcev iz vseh spodnjesavinj-skih občin, letos pa pričakujejo Še več bralcev. Program bralne značke izvaja vseh enajst enot žalske knjižnice. Seznam za branje je obsežnejši kot lani, za rdečo nit branja pa so izbrali Ježkovo poezijo. TT Aletheia navdušila v Sarajevu Glasbena skupina Aletheia iz Žalca se je pred časom mudila v Sarajevu, kjer se je udeležila 2. novosa-rajevskih književnih srečanj. V Bosno in Hercegovino je odpotovalo še nekaj predstavnikov iz Slovenije, med njimi kantavtor Tadej Vesenjak. književnik in publicist Marjan Pungart-nik ter pesnik in prevajalec Želj ko Perovič. Skupina Aletheia je v Sarajevu nastopila trikrat; najprej je s šestimi avtorskimi skladbami izpod peresa Da-nija Bedrača več kot uspešno popestrila mednarodni literarni večer, posvečeo predvsem mlajšim avtorjem. Ob tej priložnosti so predstavili tudi žalsko literarno revijo Vpogled, za katero vlada v sarajevskih literarnih krogih precejšnje zanimanje, saj bo nekaj tamkajšnjih avtorjev predstavljenih v decembrski številki Vpogleda. Dan za tem se je Aletheia najprej pred- Žalska skupina Aletheia se bo glede na odzivv BiH zagotovo ie vrnila. stavila na mednarodnem literarnem večeru, posvečenem že uveljavljenim avtorjem, katerih dela so izšla tudi v knjigi - zborniku Gravitacija riječi. Za konec je Aletheia skupaj s kantavtor-jem Tadejem Vesenjakom nastopila v klubu v bližini sarajevske Skenderije in na- letela na dober odziv poslušalcev. Vse kaže. da bo skupina Aletheia v prihodnje še gostovala v Bosni in Hercegovini, saj je s svojim umetniškim pristopom, ki temelji na poeziji in svojstveni melodl-ki. navdušila tamkajšnje občinstvo. BA Dobra sejmena za sebo pustimo Zaključuje se Trubarjevo leto. V Celju ga bodo sklenili s prireditvijo Dobra sejmena za sebo pustimo, ki jo pripravlja v torek ob 18. uri v Narodnem domu Ljubiteljsko gledališče Teharje v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. Akademija ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja bo na odru predstavila Ljubiteljsko gledališče Teharje, Mešani pevski zbor Orfej. vokalno skupino Kompoičani in godalni kvartet profesorjev Glasbene šole Celje Camerata musica. Slavnostni govornik bo ravnatelj I. gimnazije v Celju, mag. Anton Šepetavc. BS % MLitaim it Laška pihalna godba in mai^^i^a skupina ★ Nastop WmMifi h M|BC * Velika rojstnodnevna torta ' ^ it Prva 3D predstava v Planetu Tuš Celje: Vsak obiskovalec prejme darilo» Vstopnine ni! J / nBR€ZP1ACN — y, ::ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA ' /'1 / — 23 :ogled filma Pötpyanje.y središjčg'Zemlje . . v petek, 28.11. ob 19. url.'^ hiponček in p pfiatsHt ne bfaga^no kina t PStnetu Kjct sp zvezde dc^ - ŠL 93 • 25. november 2008 m 16 AKCIJA NOVI TEDNIK Pot do emajliranega lonca Se še spominjate časov, ko smo v vsaki kuhinji lahko naäU celo zbirko emajUiane posode? In to ne kitajske sumljive kvalitete, kot se to dc^-ja danes, temveč slovenske. Celo celjske, če smo natančnejši. Morda ste ravno vi, ki to berete, svoja aktivna leta preživeli v podjetju Emo, ki je v svojih zJatih časih na oddelku i^elave posode zaposlovalo iKibiižno dva tisoč ljudi precKsem s celjskega območja. Tlidi danes, ko nosi podjetje ime Dno ETT, še izdelujejo emajlirano posodo in na trššča - v množini zato, ker posode ne prodajajo le v Sloveniji > ampak skoraj po celem svetu - vsake toliko Časa pošljejo nove izdelke ali že uveljavljene izdelke v novi preobleid. Pavla Lukner s Polzele Em ove lonce uporablja vsak dan in prav zato nam je pisala» da bi jo popeljali na pot v odkrivanje nastanka emajlirane posode. Vse se začne pri pločevini. Tako kot smo to pretekli teden ugotavljali za hladilnik, je tudi lonec na začetku navit v veliko rolo pločevine, debelo od pol do dveh milimetrov. »Od debeline je odvisna tudi uporabnost. Večja kot je debelina, boijSa je posoda, ker prehaja temperatura iz ^ebie plošče na medij, ki je v posodi, bolj enakomerno, boljše so kuhalne lastnosti, manj se smodi.« nam pojasni direktor podjetja Emo ETT Janko Go-renšek» ki je tam zaposlen že dve desetletji. Pločevino najprej odrežejona primemo dolžino in iz nje izrežejo krog -premer je za različne posode različno velik. Z velikimi stroji nato pločevino preoblikujejo oziroma vlečejo- Tako jo raztegnejo in ji že dajo značilno obliko. »Ta stiskalnica Ima silo vleka do 450 ton,« nas s podatkom o moči preseneti Go-renšd^. Potemko pločevina po več fazah vlečenjain s tem poglabljanja posode že ima obliko končnega izdelka, ji na vrhu odrežejo odvečni del, ki pri vlečenju ostane, ler s tem naredijo rob. ki služi kot nastavek za nenaveč obroč. Na podoben način izdelajo tudi pokrove, le da pri njih ploče- vino stisnejo na izbočen model. Naslednja faza je pritrjevanje ročajev in tudi varjenje različnih deiov v celoto. Če je posoda, kot na primer Čajnik, izdelana iz več elementov, kjer ostre vare ob koncu še pobru-sijo. Takšno posodo pošljejo v pralnico, kjer jo s pomočjo lugov, kislin in vode očistijo olj, masti in drugih nečistoč, kar omogoča optimalen in enakomeren oprijem eraajla. »Dobro smo poskrt»li za eVsy logijo. Voda kroži v polzapr-tem sistemu, preden jo spu-süTQo v kanalizacijo, pa vodo še očistimo v čistilni napravi. Vsi parametri se nendmo kontrolirajo. nadzor izvajajo tudi zavod za zdravstveno varstvo in inšpekcije. Postopek je že desetletja enak, a je treba zadostiti vedno strogim predpisom .« Tako pr^)aiirana in osušena posoda pot nadaljuje na glavno točko našega odlivanja - na stroj za emajliranje. Na vrteča držala delavci naložijo posodo, ta pa se skozi proces ob obračanju na enem stroju najprej zunaj, na drugem pa Še znotraj prelije z einaj-lom in na hitro posuši ter nadaljuje pol v peč. »l\i sta potrebni dve fazi. Najprej nane-semo osnovni emajl, potem pa končni emajl v različnih vah.« Nekatere posode emaj-lirajo Tudi ročno - tako jih delavci potopijo v emajl in jih prav tako pošljejo r)a sušenje in v peč. Tu nastajajo tudi različni vzorci, ki jih s posebno barvo» v kateri je emajl, nane-sejo na posodo. Ali pa dodajo drugačno dekoracijo s pomočjo nalepk, kj prav tako vsebujejo emajl. Saj se spomnite recimo pred časom popuJame ga džins vzorca ali različnih narisanih oseb, ki so nekdaj krasile takino posodo. Sledi še ena pot v peč. torej žganje. V posebni peči s temperaturo med 800 in 840 stopinjami Celzija emajl učvrstijo. Posoda je torej trikrat žgaria - najprej ob nanosu osnovnega emajla, nato po prelitju s končnim barvnim emajlom in zadnjič, ko ji dodajo dekoracijo. Po hlajenju je posoda pripravljena za pakiranje. ANDREJ KRAJNC Poto: GrupA STE VEDELI? Zgodovina Ema sega v leto 1894, ko je tovarno emajlirane po^e postavil A. Westen. Ibvama je v Času Jugoslavije dobila ime Emo (emajlimica, metalna industrija in orodjarna), zdaj pa je po kriznih ietib v devetdesetih in ponovnem porastu proizvodnje v novem tisočletju njen lastnik Janko l\imšek. Osnova za emajl je steklo oziroma kremenčev pesek, ki mu dodajo glino, vodo in barvila. To zmeljejo v posebnih mlinih, da dobijo fino zmes, podobno laku, ki jo na-nesejo na pločevino. Za izdelavo ene posode s premerom 20 centimetrov porabijo približno kilogram pločevine. Zanimivo je, da imajo posamezne države značilne dekorje oziroma okrasitve posode. To boste opazili tudi pri naših trgovcih. Tako boste na policah enega izmed njih našli bele posode s Črtami, na policah drugega pa takSne s prelivanjem Črne in rdeče barve. Emajlirana posoda Je primerna za uporabo na vseh vrstah kuhaiiŠĆ - tako električnih In plinskih kot steklokeramičnib in indukcijskih. Posoda Emo ima zlati znak SQ, ki označuje slo-t^nsko kvaliteto. Emajlirane posode so ob primerni uporabi neuničljive. Zdaj se je najbrž tudi vam porodila ideja» nastanek česa bi želeli spoznati. Podajte se % z nami na pot v odkrivanje. Izpolnite kuponček in ne pozabite, da nastanek vsake ^ stvari spoznamo samo enkrat *s bna.Đf&nefc: Naslov: Talefon: SpoBwti žefim, kdko nastane (predlayjte eno ali več stvari): Pollji^e na naslov: NT&fIC. Prešernova 19.3000 Celje, s pripisom: Pot v odkrivan|e. I a I m št. M • 2S» novembar 2008 NOVI TEDNIK RTAZA 17 Marija Šular s svajimi iolarcki Ko se Kitajci zavrtijo v ritmu polke Slovenca spoznavala Kitajsko kot učitelja angleščine - Leto drugačnega življenja Matjaž Knez in Marija $uler ZsGiobokega pri Rimskih Toplicah sta Kita)sko doživela na svo) način - kot učitelja angleščine kitaj-sluh otrok. Za Kitajce ne moremo ravno trditi, da so poligloti. A jevzadnjem času tudi na tem področju opazili spremembe. Vsi, od otrok v vrtcu do najstarejših Kitajcev» se množično učijo angleško, zato so na Kitajskem dobrodošli tudi tuji učitelji angleščine. Med njimi sta se znašla tudi Marija in Matjaž. Marija je kot Študentka kitajščine že pred štirimi leii en semester preživela na Kitajskem. »Skoraj vsi tujci, ki sem jih takrat srečala tam, so bili bodisi študentje bodisi so Kitajce poučevali angleščino. Pomislila sem. da bi to tudi jaz lahko počelase spominja Marija. Rečeno, storjeno. S fantom Matjažem sta malce pobrskala po Internetu, poslala nekaj elektronskih pisem podjetjem» ki tujcem nudijo poučevanje angleščine na 10-tajskem, in nato čakala na ponudbe. Ko sta jih dobila, je sledilo urejanje poü'ebne dokumentacije, kot so delovna viza. zdravniška potrdQa in dokazilo o znanju angleščine. Potem sta se Še poslovila od domačih in prijateljev ter konec avgusta lani za eno leto odpotovala v ll-milijon-sko mesto Tianjin, 150 kilometrov oddaljeno od Pekinga. Ko tudi roke ne pomagajo »spominjam se neznosne vročine in smradu, od kate- Kitajska hitra hrana ja menda zelo okusna (ča ne razmišljamo, kaj vse ja napfcano na lesenih palckah). Matjaž Kjiez in Marija Šular Pojedo vse« kar leze in gre o resničnosti zgornje trditve sta se prepričala tudi Marija in Matjaž. Medtem ko Mariji ni bilo do preizkušanja raznovrstnih mesnih spedalitet si je Matjaž že od nekdaj želel jesti kačo: »Nekateri kačje meso hvalijo na vse pretege. Meni se ni zdelo nič posebnega.« Čez domačo slovensko hrano je paČ ni. A tudi brez nje |e treba nekako preživeti. »Hrana v šolski menzi nama ni ugajala. Na srečo sva našla pocem kitajsko restavracijo, kjer je kuhar kuhal po najinem oloisu,« se spominjata. Sta si kdaj zaželela, da bi se domov vmiJa predčasno? Matjaž prikima. Poleg domače hrane je najbolj pogrešal äst zrak in vodo. »^noči sem sanjal« da sem odpri pipo in iz rok pil vodo,^< nazorno opiše svojo »travmo«. Voda v kitajskih vodovodih namreč ni pitna, tudi za kuhanje je ne priporočajo, saj naj bi po prepričanju nekaterih Kitajcev povzročala rumenenje zob. Tući uporaba elektrike na Kitajskem nI tako enostavna kot pri nas. Tam si moraš elektriko kupiti ozironsa eldctrične I mpulze naložiti na poseben ključ, ki ga nato vstaviš v električno omarico, pripoveduje MaQaž. Z elektriko si preskitljen toliko časa, dokler ti ne zmanjka impulzov. »Nekoč so luči začele utripati, ko je bilo impulzov na ključu še dovolj,« se spominjata Marija in Matjaž, »toia-lu sem ugotovil, da je dovodni električni kabel poškodovan. Seveda sem tako) poklical elek-troslužbo, a predei sem jim dopovedal, kaj bi rad, je žica že pregorela. Obljubili so, da bodo zadevo prišli popravit na- slednji dan. Saj mogoče bi res prišli, če ne bi ravno taicrat začelo deževati. In ko na Kitajskem dežuje, se vse ustavi - vsi nehajo delati, promet obstane. No. naslednji dan je bilo vreme suho, tako da so napako na električni napeljavi \ahko vendarle odpravili.« Vse za olimpijske igre Predolimpijsko vzdušje je bilo čutiti na vsakem koraku. »Mesto Tienjin, kjer sva živela, je gostilo nogometno tekmovanje, zato so na veliko pleskali. čistili, rušili» gradili. Kitajci so živeli z olimpijskimi igrami. Čeprav se je za njimi skrivalo precej žalostnih zgodb. V Pekingu, kjer danes stojijo olimpijska prizorišča, so bile prej tipične kitajske ulice z velikimi dvorišči, imenovane hutungi. Vse to so porušili in iz tega dela mesta nasilno izselili od milijon do 1,5 milijona ljudi,« pripovedujeta Marija in Matjaž, ki sta se s Kitajske vrnila v Slovenijo tik pred začetkom olimpijskih iger. Edini Slovenci, ki sta jih v tem letu srečala, so bili Or-leki. Februarja so nastopih na nekem pekingškem festivalu, kjer so Kitajcem predstavili slovensko glasbo in kulturo. »Kitajci so zeio zadržani ljudje. zato so na zač^ku vse skupaj bolj od daleč opazovali, na koncu pa so se tako razži-veli, da so z nami plesali polko,« v smehu dodata Marija in Matjaž in priznata, da bi si takoj Še eiikrat privoščila podobno avanturo. Njuna naslednja eksotična destinadja bo menda Tajska. BOJANA AVCirŠTINČIČ Foto: MARÜA ŠULER, MATJAŽ KNEZ rega sem imel glavobole. In tega, da smo tri dni čistili stanovanje, ki so nam ga dodelili. Najprej sem preveril, kakšna Je kopalnica, in ko sem videl, da je WC-školjka nova, sem bil zelo navdušen,« nekaj prvih kitajskih doživetij stme Matjaž, »potreboval sem vsaj en mesec, da sem se sprostil, da sem >padel not< in se privadil na njihov način življenja.« Teden po njunem prihodu v nenavadno deželo se je začel pouk. »Umik je bil precej natrpan: od šest do osem ur pouka na dan, v vsakem razredu približno Šestdeset otrok. Pri pouku so nam pomagale asistentke. Študentke angleščine. Dekleta so resda končala fakulteto, a jim angleščina ni šia kaj prida od ust. Poznajo sicer ogromno angleških besed, a ne znajo svojega znanja uporabljati v praksi. Njihov sistem učenja namreč temelji na učenju na pamet,« pripovedujeta Marija in Matjaž. Marija pri sporazumevanju s Kitajci ni imela težav, z njimi se je pogovarjala kar v ii-tajščini. Nekoliko veČ preglavic s tem je imel Matjaž: »-Učitelji iz Šole, kjer sem poučeval» so me nekega dne povabili ven. Nihče od njih ni znal angleško, jaz pa kitajsko ne. In če mislite, da so mi roke pri pogovoru kaj pomagale, se motite. Kitajci namreč tudi tega ne razumejo.« Kitajci niso prav nie izbirčni pri tzfam lokadjs popoldanskega pootke. it. 94 - 28. november 2008 m - 18 f- ŠPORT NOVI TEDNIK Aodre) Suiterič, od srede Častni Član RK Celje Pivovarna Laško, dolgoletni predsed-nik UO kluba in od ietos predsednik RK Zlatorog Celje, nam je poslal svoje mnenje glede zapleta pri prestopu vratarja Gorazda Škofa iz Celja Pivovarne Laško v Zagreb. Gre za kočljivo temo, ki razpleta zagotovo ne bo dobila kmalu. Obenem pa bo novo vodstvo celjskega kluba moralo temeljito premisliti, ali bo zadevo peljalo do skrajnosti (glede na znana dejstva, bi |o moralo) ali pa se bo vendarle izognilo nadaljnjim napetostim z EHF. Le od tam namreč lahko pride povabilo (»wild caid«) za sodelovanje v Ligi prvakov za prihodnjo sezono ... (DS) (Nad)Skof O »zadevi Skof«, v kateri je prvostopenjski (pisarna)-in drugostopenjski (arbitražna komisija) organ Evropske rokometne zveze (EHF) odloČil, daje še donedavni celjski vratar Gorazd Škof od 12.9.2008 čian Rokometnega kluba Croatia Osiguranje Zagreb, je bilo in bo izrečeno ter napisano $e veliko besed, sploh če bodo Celjani uresoiČlM svojo namero, da spor s Škofom razčistijo na po pogodbi pristojnem celjskem sodišču, in na razsodbo EHF vložijo pritožbo na enega od pristojnih evropskih civilnih sodišč. Tudi, Če zanemarimo dejstvo, da je odločitev uradnikov EHF hipotetično pravilna, pa v postopku njihovega odločanja ostaja sum pristranskosti in pro-težiranja hrvaškega kluba. V »nebo vpijoča« so predvsem naslednja dejstva, izhajajoča iz postopkov, ki so pripeljali do njihove končne razsodbe: 1. V postopku zbiranja dokazov so se uradniki EHF zgolj in oämo omej ili le na prisU'an-sko sodelovanje z RK Zagreb, kar dokazuje tudi in predvsem 3. odstavek opisa postopka njihove razsodbe, ki glasi: »6, avgusta 2008 je EHF prejela s strani odvetnika RK Za^eb dve izvedenski mnenji (vključno z njunim prevodom) o interpretaciji 1. in 10. člena zaposlitvene pogodbe med Goraz-dom Škofom in RK CPL.« Rokometnega kluba Celje Pivovarna L^Ško in klubskih odvetnikov ob tem sploh niso ii^rašali za njihovo izvedensko mnenje ter so s tem naše (slovensko) pravo in naš klub postavili v podrejen in manjvreden položaj s hrvaškim. S tem so odgovorni v vodstvu EHF dali jasno vedeti, da vsi klubi v tem združenju niso enakovredni in enakopravni, ampak da za nekatere izbrance pač veljajo drugačni kriteriji in merila! 2. Tistim, ki so v EHF na prvi stopnji odločali o celjskem sporu s Škofom, se ni zdelo vredno niti to, da bi prisluhnili ustnim obrazložitvam in argumentom Celjanov, ampak jim je bila za takšno odločitev zadostna le nj ihova lastna interpretacija, in očitno tudi interpretacija RK Zagreb in njegovih odvetnikov, veljavne pogodbe med RK Celje in vratarjem Škofom. Odgovorni v EHF so enostavno ignorirali komuniciranje s celjskim klubom, a glede na Izkušnje bi le težko verjeli, da so enako rigorozno postopali tudi z RK Zagreb?! 3. Gorazd Skof na naslov RK Ce^e sploh ni poslal nobene pisne prošnje za sporazumno prekinitev pogodbe, ampakje RK Celje preko RZ Slovenije prejel zgolj dokument RZ Hrvaške, iz katerega je razvidno, da je omenjeru igralec že 1.7.2008 samovoljno in brez sporazuma z RK Celje podpisal pogodbo z RK Zagreb- Pisarna EHF pa je svojo odločitev utemeljila izključno na osnovi pisne želje Gorazda Škofa o prestopu v RK Zagreb ter že omenjene enostranske interpretacije pogodbe med RK Celje in vratarjem Škofom. 4. Predsednik Arbitražne komisije EHF je na usmem za-sUšanju vseh prizadetih strani 27.10.2008 na sedežu EHF na Ounaju Celjanom v posmeh »velikodušno« ponudil možnost medsebojnega dogovora in poravnave z RK Zagreb, kar so predstavniki tega kluba seveda kategorično zavrnili z obrazložitvijo, da je za njih prvostopenjska odločitev pisarne EHF edina pravilna in sprejemljiva možnost rešitve te zadeve. Zgolj vzraku in brez odgovora je ostalo vprašanje Celjanov, zakaj jim takšne možnosti pisarna EHF ni ponudila že takoj na začetku in pred njeno prvostopenjsko odločitvijo? Mnenja, kdo ima v »zadevi Škof« prav, Celjani ali EHF, so v slovenski rokometni javnosti prav gotovo deljeni. Celjani zaenkrat bijejo neuspelo bitko »z mlini na veter«, a se ob vsem tem vseeno porajajo predvsem naslednja retorična vprašanja: 1. Zakaj je lahko nemški klub, konkretno SC Magdeburg, spoštoval določila pogodbe RK Celje - Škof in pogojeval podpis svoje pogodbe s škofom z dovoljenjem celjskega kluba, RK Zagreb in z njo pisarna EHF pa ne? Ali ni malo verjetno, da se SC Mag-deburg o veljavnosti In pravilnosti pogodbe RK Celje -Škof ni posvetoval s svojimi (nemškimi) odvetniki? In, ali je nemško. Če že ne slovensko pravo kaj drugačno od hrvaškega in ne nazadnje tudi »EHF prava«? Z. Večina pogodb RK Celje s katerimkoU igralcem ima v 1. in 10. (nekje tudi 9.) členu natančno takšno dikcijo, kot jo ima v pogodbi Gorazd Škof, le da pri pogodbah z ostalimi igralci ni vnaprej določene vi-šineodškodnine(kot je to primer pri škofu) za sporazumno prekinitev pogodbe. Ali to pomeni, da bo v naslednjem primeru, ko bo nek igralec želel samovoljno prekiniri pogodbo z RK Celje, ta igradec na pisarno EHF poslal svojo pisno izjavo, da žeti prestopiti v drug klub, pisama EHF pa bo njegovi želji enostavno ugodila in istočasno kar sama določila višino odškodnine ali pa prizadetima kiuboma naročila, da o tem dosežeta ustrezen dogovor? 3. Kaj bodo odgovorni v EHF storili, če se bo RK Celje uspešno pritožil na po tej pogodbi obojestransko pristojno sodišče v Celju? In, kaj bodo na koncu storili, če bo RK Celje svoj prav dosegel tudi na pristojnem evropskem sodišču? Kdo bo RK Celje povrnil vso v tem primeru nastalo finančno, tekmovalno in moralno škodo? Gre nenazadnje tudi za ugled kluba, ki v evropskem rokometu nekaj pomeni in ki mu je bil s takšno odločitvijo uradnikov EHF odvzet tudi del njegove verodostojnosti in načet njegov ugled! Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je od samega začetka ustanovitve EHF, to je več kot 15 let, tvorno in partnersko sodeloval s tem združenjem. Znana so predvsem njegova uspešna prizadevanja v spremembi tekmovalnega sistema Lige prvakov in organizaciji njenih tekem. Celjani so bili s strani odgovornih v EHF nemalokrat deležni njihovih internih in javnih pohval ter poklicani na posvetovanje o najbolj pomembnih področjih delovanja te organizacije - nazadnje o obstoju in sodelovanju z novoustanovljenim združenjem najboljših evropskih klubov GCH. A žal so Celjani živeli v zmotnem prepričanju, da ima naš najboljši moški klub, in z njim njegovi pooblaščeni predstavniki, svojo težo in pomen v organizaciji EHF. OČimo so se krepko zmotili, saj so uradniki in vodstvo EHF v primeru »zadeve Škof« pokazali in dokazali, da jim za pošten in prijateljski odnos do tega kluba ru prav niČ mar, ampak da sledijo le svojim interesom in koristim! ANDREJ ŠUŠTERIČ, Femovo, Žalec Novi predsednik kluba Bosko Šrot in veČina igralcev, ki so bili pnsotni na skupšani. Tudi uradno Šrotu oblast, Turnšku čast Na izredni skupščini Rokometnega kltiba Celje Pivovarna I^ko je predsednik postaj Boško Srot, dosedanji predsednik Tone Turn-šek, ki je bil na čelu kluba od leta 1990, pa je bU imenovan za Častnega predsednika kluba. "RirnSek je s predsedniškega položaja sestopil že prej, včeraj pa je ob uradni razrešitvi pred 50 člani kluba ob zaključnem dejanju spet pokazal pokončno držo, saj je spregovoril odkrilo in z dobronamernimi bodicami ocenil trenutno stanje v klubu. »Klub je neizmerljivo bogastvo« že začel je pikro: »Predlagam dnevi red, ki ste ga dobili, no, vsaj nekateri ...« nadaljeval z uspehi v zadnjih dveh sezonah, nato pa dejal: »Zaradi bogatih evropskih Idu-bov izgubljamo vrhunske igralce. Moramo naredili vse za ohranitev stika z evropskim vrhom. domaČega primata in ugleda. Kritično bom govoril zato, da bi strnili vrste. V gostilniških debatah se omenja, da smo dali svojim naslednikom slabo popotnico. Nisem osebno, prizadet, namreč v 18 letih nam je uspelo priti do takšnih rezultatov» ki jih nihče ne more ne vzeti ne devalvirati. Kar je slabo za klub, se kaže v primeru Toneta Tislja, s katerim sva uspešno sodelovala že na začetku mojega predsedovanja, on finančno učinkovito, jaz pa prostovoljno. Govori namreč o popolnoma porušenem sistemu vrednot v klubu. Vselej sem se trudil za optimalne ppgoje. Očitki so nelogični. Kdaj naj bi prišlo do porušitve? Rezultaü tega ne potrjujejo, saj so bili Še do nedavnega sijajni. Morda je Imel Tiselj smolo, da je prišel v klub v kriznem trenutku. Toda vsepovprek ni treba kriti- Vnnj značilnem slogu, z izbranimi oblačili in s preudarnim nizanjem misK, je poseben počat skupščini uriani Tona Tumšek, odslej častni predsadnik Celja Pivovame Usko. zirati. Malo je klubov, ki imajo takšno bogastvo. Vsi, ki ga imamo preprosto radi, ne dajemo izjav, ki bi mu Škodili.« Potem je pojasnil, zakaj govori o tem. »Vse to se odraža pri gledalcih, medijih, navijačih. Z njimi se je treba trudili. Klub je neizmerljivo bogastvo, s tem se ne gre igrati. Zahvalil bi se pokrovitelju kluba Pivovarni Laško, celjskemu županu Bojanu Srotu, Članom upravnega odbora, strokovnemu vodstvu, igralcem, delavcem v klubu, prostovoljcem, navijačem Florijanom. Naj se vse, kar sem povedal, šteje v dobro. Rad bi, da vas slovenska rokometna publika spoštuje kot je naše uspehe,« je z željo zaključil govor nepozabni mož cdjskega kluba. Zbrani so mu namenili spontani aplavz ... »Klub še naprej v ponos« Najglasnejši je bil med nje- tovim rokovanjem z Boškom rotom, ko mu je novi predsednik dodeli] častni naziv. Šrot kar ne manjka oa tek- mah, tudi tistih manj atraktivnih, Ln seje očitno dokončno ogrel za rokomet. Zaveda se, da voditi klub kot predsednik ni zgolj čast, temveč predvsem zahtevna naloga in obveznost: »Predvsem zaradi dosežkov in tradicije je breme in konec koncev rudi zadovoljstvo lahko veliko. Lahko le zagotavljam, da bom po svojih močeh ob pomoči vseh vas in celjske publike, ki ima rada rokomet, naprej vodi) klub. skušal na tej poti tudi ostati in klub zgradiü takšnega, da bo vsem nam in Celjanom Še naprej v ponos!« Častni člani kluba so postali Mile Zupančič, Andrej Šu-ŠteriČ, Vlado Privšek in Dani Novak. Razrešeni so bili dosedanji organi kluba - v upravnem odboru ni veČ Andreja Šu-šteriča. Rada Panteliča in Tomaža JerŠiča • in sprejete tri dopolnitve klubskega statuta. Vzdušje je pokvaiiia novica s treninga, ruski desni zimanji napadalec Aieksej Peskov si je zlomil kost v gležnju, že v sredo naj bi sledil operativni poseg. Bojda so ga ravno pro- - m it. 94 - 28. november 2008 NOVI TEDNIK dajali, kajti ni zadovoljil. Španski koleg) so omenjali Valla* dolid. Vsekakor so v Zlatorogu začeli lov za levičarjem, šaš-Ijalo se je o Aleksandnj Stoja-novi6j. Čeprav so vezi, hrustanec in kost palca leve roke še v slabem stanju, pa bo Miladin Kozlina na razpolago Tisi) u v nadaljevanju LR Škof in Harbok spet v Celju Celjski rokometaši so dobi-ii tekmeca v glavnem delu lige prvakov, ki se bo začel sredi februarja. V skupini 2 se bodo najprej doma pomerili z nemškim Wiein-Neckar Löwenom in nato z Zagrebom. Za hrvaškega prvaka nastopa biv^i vratar Celja Gorazd §kof, za nemško moštvo pa Sergej Harbok, ki je tudi že uspešno nosil celjski dres. Trener Tone Ti-selj meni: »Nasprotnika, ki smo ju dobili, sla kvalitetnejša od nas in mi rumamo nikakršnih možnosti za napredovanje. Tega niti nismo pričakovali in tudi ni realno. Mi-sUm pa, da sta oba tekmeca atraktivna, kar je vzpodbudno za naše navijače in ljubitelje rokometa, Kakšno bo razmerje moči Čez več kot dva meseca, pa bomo videli. Do tedaj se lahko marsikaj spremeni. Veliko igralcev iz obeh moštev bo nastopilo na svetovnem prvenstvu na Hrvč^kem. posiölice so lahko poškodbe, bolezni in druge stvaii. Dejstvo je, da sta oba kluba >špica< evropskega rokometa. Z^eb se vrača na veli-ko sceno po dolgoletnem postu, Löwen pa ni ekipa s tradicijo, a doživlja nekakšen preporod in se bo posvetil predvsem ligi prvakov, kajti v državna p/ven^wuBu ne gre tako droro, ker na'Jv&lTfrontah ne rn^e nastopati enako kvalitetno.« Gorazd Škof pa pravi: »S Celjem ne bo šlo za običajen dvoboj, iđ vemo. Zlatorog bo pokal po šivih, poleg športnih bodo prisotni politični in psi-hološld pritiski. Nekaj igralcev je igralo tako za Zagreb kot za Celje. Chambery je v določeni prednosti. Mi doma igramo zelo dobro, ravrhtinski ravni.« Francoski Chambery bo drugi del lige prvakov začel s štirimi točkami, Rhein-Neckar in Zagreb s po dvema, Celje pa brez točk. Tekmec velenjskega Gorenja v osmini finala pokala EHF bo madžarski Debrecen. Prvi obračun bo v Rdeči dvorani. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Ig^RT Dva derbija na Celjskem Novakovič zamenjal Kočarja - Klavrn konec Rogle Sobota prinaša dva košarkarska derbija na Celjskem, ki se bosta začeia ob skoraj isti uri Ljubitelji košarke bodo izbirali med Laškim in Šentjurjem. Elektra nima česa izgubiti Šoštanjčani odhajajo v Laško po dveh pomembnih zmagah v pokalu in prvenstvu, kar je dodobra dvignilo samozavest igralcev in povišalo intenzivnost dela na treningih. Trener Borut Cerar je zaradi tega seveda zadovoljen in neobremenjen pred gostovanjem v Laškem, kjer Elektra Esotech po pravilu igra zelo dobro in je tudi že zmagala. Na drugi strani se nesreče kar lepijo na moštvo Aleša Pipaoa, ki bo najverjetneje igralo brez bivšega člana Elektre Saliha Nu-hanoviča, saj njegova poškodba noge ni nedolžna. Končno naj bi do konca zacelila poškodbe in ozdravela Uroš Lučić in Ali Miguel Berdiel, moštvo pa je po porazu v Novem mestu deset dni v miru treniralo v Treh lilijah in bo zanesljivo dobro pripravljeno na vedno neugodne »električarje«. ^Novakovič se je '"vrnii v Alpos v Šentjurju, kjer Čakajo sosede s Polzele, zeio močne Hopse, so se med tednom bolj ukvarjali z zamenjavo trenerja. Boštjanu Kočarju so se namreč v klubu po sedmih porazih in samo eni zmagi zahvalili za sodelovanje, na klop pa se vrača Damjan Novakovič. Pred letom in pol je bil še trener Alposa, skupaj dve leti, odšel pa je po šestem mestu Šentjurčanov in polflna-lu pokala K2S. Po sezoni v Laškem je bil prost in je na prigovarjanje članov UO Alposa [trajalo je že dlje časa, vsaj tri tedne) znova sedel na vročo klop šentjurskega kluba. ki je> če želi to priznati ali ne, trenutno med glavni- mi kandidati za izpad iz li- Drugo zmago bodo Sentjur-čani lovih proti Hopsom, ki so v tej sezoni pravi bit lige, zato so tudi v tej tekmi favoriti. Novakovičjezekipo opravil tri treninge, po dveh ali treh tekmah, ko bo igraJcem dopustil, da se izkažejo, pa bo sledilo najverjetneje kar precej zamenjav v moštvu. No, Hopse bodo pričakali isti igralci, ki jih je osem krogov vodil Kočar (ni želel sprejeli ponujenega dela v klubu z mlajšimi selekcijami). Vprašljiv je nastop Ar mina Avdibegovi-ća, ki ves teden zaradi poškodbe ni treniral, vprašanje pa je tudi, kako bodo Šent-jurčani lahko ustavili odlično visoko linijo Hopsov» ki jo tvorijo Sbawn King, Marko Samanič in Rajko Rituper. Polzelani prihajajo s petimi zmagami povsem neobreme- Na šan^ursko klop ss je vmll odlični strateg Oamjan Novakovič. njeni in zaradi tega še bolj nevarni, prihajajo tudi Hmelj boysi, ki se v velikem številu vračajo k polzelski ekipi. Rogla Izstopila Smo pa na Celjskem po dobrem desetletju (leta 1996 je nehala igrati Rogaška) znova izgubili klub ali vsaj člansko ekipo. Zreška Rogla je zaradi velikih finančnih težav izstopila iz B lige in neslavno končala sezono. Vprašanje je, Če in kdaj se bo zreška Članska košarka znova postavila na noge. Trener Slobodan BeniČ, ki je sicer vztrajal do konca, ježe odšel v sosednje Slovenske Konjice, kjer je trener Mitja Nerat odstopil prav po porazu z Roglo. Z Beničem se vrača v dres Konjičanov še Boštjan Sivka. Tako se bodo KonjiČani s svojima nekdanjima igralcema, enim zdaj v vlogi trenerja, skušali rešiti izpada iz B SKL, kjer so trenutno pri samem dnu lestvice. Dodajmo Še, da se jutri v Rogaški Slatini obeta nov praznik košarke, kajti domaČa, tretjeuvrščena ekipa lige čaka vodilno moštvo Parkljev iz Ljubljane, ki velja za velikega favorita lige, a moštvo Borisa Zrinskega, ki igra iz kroga v krog bolje, se zagotovo ne bo zlahka predalo. Glede na dosedanji obisk tekem v tekoči sezoni in glede na veliko zanimanje organizatorji pričakujejo polno dvorano, torej približno tisoč ljubiteljev košarke, ki se očitno na velika vrata vrača v zdraviliško mesto. JANEZ TERBOVC ZRK Celje Celjske mesnine Konec tedna v znamenju zmag ROIOMETHIKLUBS CELJt MVOURSUiSKU Kempaj^ mStednik ri!sSD®celje v mesecu decembru bo prodajalna odprta vsako soboto med 8.00 in 15.00 uro! Za Vas smo pripravili veliko predbožično znižanje športnih copat dresov in hlačk blagovnih znamk Kempa in RK CPl. pp - 40 % popusta na določene artikle tU SportpicoMti»odg^ HlachiMOd1&20i Mcija velja do razprodaje zalog. Vsi naročniki Novega tednika prejmejo ob predložitvi izkaznice še dodaten popust \ i! Obiščite nas v dvorani Zlatorog (pri Mercator centru Celje. Opekdrniška 10) in privoščite svojim najdražjim vrhunsko športno opremo za prihajajoče praznike 11 \ V soboto so v športni dvorani Šolskega centra v Celju članice igrale 9. redni kn:>g v 1 .A DRL za ženske prcAl članicam ŽRK Vetenje. Celianke so tekmo dobile z rezultatom 42:20. Trener članske ekipe ŽRK Celje Celjske mesnine Tomaž čater je da] pniožnost igre prav vsem igralkam. V evidenco strelk za celjsko ekipo so se vpisale: Maja Ke bil prepnčljivo v konst Celjank • 36:16. Strelkezaceljskoekipo so bile: LaraČaterrn Katarina Regner Tina Žvegler 7, Jelena Peric, Ur§aPupčevi6inAnja Regner 2, Iva Skedelj. Sanja Pavfovnc, Anja Pols^zar, Sanja Vrček in Jasmir^ Pišek po 1 gol. ^^itezete celjske mesnine SPLETNA PRODAJALNA IZDELKOV !!t www.rk-celje.si China U) 19 S teamom Štajerski ski per leta [e z zjBago na 2. Kon-tikl Sta-jer ^and Prix jadralski re« gati spel postal Sebastijan Levstikz ekipo Kontlki China l^am. Na 2. mesto se Je uvrstil Miha Pučnik iz Navtičnega kluba Rogla, 5. mesto je zasedel Ih-ago Ljubeč s Felnar tea-mom. Regata je bila od 19. do23.novaiibra pred mestom Cres v Kvamerskem zalivu. Tdonovalo je osem posadk, na »monotipnih« jadrnicah JOD 35. Or^nizatoiji so poskrbeli ludi za pravo »univerzo jadranja«. Gostili so namreč vrsto izkušenih strokovnjakov,. ki so svoje Tianje delili z udeleženci re^te. MBP Miroteks ostaja neporažen Koper: Po 8. krogu 1. Akeg-ijaške lige ostaja ekipa celjskega Miroteksa neporažena in vodilna na lestvici. V derbiju kroga so CeJjanke v Kopru premagale Adrio s 5:3. Najboljši rezultat v ekipi Mi-roteksa je dosegla Brigita Strelec. ki je podrla 612 kegljev. Neporažena ostaja tudi B ekipa» ki je v Celju ugnala Slovenj Gradec. Merkurja ne bo na zaključnem turnirju Celje: Košarkarice Merkurja so zabeležile nov poraz v Ja-dranski ligi. Na domačem par* ketu jih je s 44:4i premalo Jedinstvo. S Se enim porazom v regionalni ligi so si praktično zapravile vse možnosti za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice. Igralke Željka Ciglarja so proti Jedinstvu odigrale eno najslabših tekem, met iz igre je bil 15:63. skok pa so izgubile s 35:48. Jutri bo Merkur gostoval v Šibeniku. (MK) Krejič pri Zlatorogu Laško; V ponedeljek se bo košarkarjem Zlatoroga pridružil Dario Krejič, prva napovedana okrepitev za nadaljevanje sezone. 195 cm visok branike je v letošnji sezoni igral za škofjeloški Mercator. S Heliosom je lani osvojil naslov pokalnega in državnega prvaka. Trener Aleš Pipan napoveduje še eno okrepitev» Šlo naj bi za visokega košarkar-ja. Danes skupščina AD Kiadivar Celje: Upravni odbor Atletskega društva Kiadivar Cetis C^elje je sklical redno skupščino društva v U. osnovni šoli. ZaCeia se bo ob 18.00, po poročilih in razpravi pa bo po dnevnem redu sledila razrešitev organov društva in izvolitev novih. (DŠ) it. 94-2«. nommber 2008 m 20 ^ SPORT •JZ . NOVI TEDNIK ,qgomet Na Dvoboji med Žhmom in Dobovcem so bili nabiti s čustvi. Dobovec nocoj v Celju E3upa Živexa se)e v 8. krogu 1. slovenske lige malega nogometa v Litiji pomerila z ekipo Svee in izgubila s 4:2. Domače je okrepil slovenski reprezentant Mile Simeu-novič in se predstavi] občinstvu, ki se je veselilo že v 2. minuti po golu Vrhovca z 10 metrov. Izenačenje je sledilo v 8. minuö, ko je Delamea naslre-Ijal vratnico, odbito žogo pa je rutinirano pod prečko udaril Drago Kugler. V 2. polčasu je spet zadel Vrbovec, s prostega strela. Sledili sta priložnosti za Delameo in Adrinj-kd> potem pa so Utijaxa z golom Fantiča povedli že s 3:1 in srečanje praktično žeodlo-čOi. Kaj kmalu so vodili že s 4:1, nato so i^ci Živexa imeli □e^j lepih priložnosti, da bi razliko zmanj&aii, predvsem po prodoru Mujkiča, ki se je sam znašel pred domaČim vratarjem, a jim sreča, ni biia na-klonjeiM. No» do konca so vendarle zmanjšali na 4:2j ko je v zgornji kot gola zadel R^e Rit-smir. za kaj več pa jim je zmanjkalo časa in predvsem moö. Rok Satier je dejal: »Fre jeli smo dva zadetka, ki ju ne bi smeli, to pa nam je v nadaljevanju vneslo živčnost. Nasprotniki 30 bili boljši od nas> hitrejši, nismo imeli realxuh možnosti za točko. Naša slaba realizacija ob zaključkih akcij je posledica predvsem naše nezbranosti. Vzrok je po- manjkanje treningov in kon-didjske pripravljenosti. Sledi tekma z Dobovcem, ki ima za nas izjemen Čustven pomea Vse bomo naredili, da ga pre-magamn [jpam tudi, da bo do takrat sledil še kakšen trening, tako da se spravimo skupaj.« V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva 1. SLMN se nocoj v dvorani Šolskega centra Celje obeta poslastica, ko se bosta pomerila lokalna rivala Živex in Dobovec. Slednji je z goli Gačnika, A. Hro-vatiča. Mordeja in KrofllČa s 4:2 ugnal Sevnico. Z zmago se je povzpel na visoko 4. mesto, Živex pa ostaja zadnji. MITJA KNEZ Foto: SHERFA Sedmerica brez izgubljene točke Na Skalni kleti so odigrali tekme drugega kro^ vseh treh lig. Izidi v 1. ligi: ŠND Velenje • Slada-Stil 11:8, Marinero -Squash Vo)nik-SLS 7:10, Gaffe del Moro - Palma-lngrad gramat 5:5, Mali Pariz • Instar 11:2, Container - Diskoteka Down town 2:8. 2. liga: Sim-Schiki - Ti02 Cinkarna 6:1, Banka Celje - ŠRK Koši 3:0 (b.b.)» Juteks - Amaterji 6:6» FC Žalec - Mar-Pog 3:3. Le Sim-Schiki ima vseh 6 točk. Veteranska liga: Schiki - Diskoteka Down town 6:10, Kre-menčkovi-Ledas - Keime team 3:4, Barka Cafe - Črički 5:10. Splošna bolnišnica Celje - U-8 A2S 8:9, Vransko - Klaieži-Taverna 1:9. Obakrat so zmagali Down town. Klateži in Keime team. Jutrišnji spored: Squash Vojnik • Caffe del Moro {13.30}, Tristar - ŠND Velenje (14.15), Slada-Stil - Container (15), Klateži-Taverna -SB Celje (15.55), Down town - Vransko (16.40), Črički -Schiki (17.25), Keime team • Barka cafe (18.10), U-8 A2S -Kremenčkovi-Ledas (18.55), Mar-Pog-Juteks (19.50), ŠRK Koši - FC Žalec (20.35), Ti-02 Cinkarna - Banka Celje (21.20), AvtohiŠa Škorjanc -Sim-Schiki (22.05). Lestvica Lige BADIA CEUE IMAU PARIZ 2. OIS. DOWN TOWN IŠNDVELfNJE 4.PALMA-IN6RAD6. 5. CAFFE DEL MORO 6. SQUASH VOJNIK-SLS 7.SLADA-S11L 8.MARIKER0 9. CONTAINER 10.TBISTAR ♦9 ♦7 *2 O •3 •9 •10 •11 KOŠARKA 1. SL (ž), 8. krog: Merkur Celje - Rogaška 114:39; Jev-tovič 21. Klavžar 16, Ciglar 14, Abramovič 13, Barič 12. Kenn 10. Hughes 8, Cverlin 7, Muhovic 6, Jagodič 4, Verhole 3; Lesjak 13, Nelc 12. Bališ 6. Drovenik, Rajniš 3, Brce 2. Vrstni red: Merkur 14, AJM 13. Kranjska Gora 12. Jetka. Triglav 9, Domžale. Odeja 8, Konjice. Rogaška 7. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, ZS^IJ. MALI NOGOMET 1. SLMN. 9. krog. Celje: Živex - Dobovec (20^ Sobota.. 29..11, ROKOMET h SL{ž}. 10. krog: Zagorje - Celje Celjske mesnine, Pcuj - Celeia Žalec, Velenje -Krka- KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Alpos Šentjur-Hopsi Polzela (19), Laško: Zlatorog-Elektra (19.30). 1. B SL. 10- krog: Rogaška -ParkJji. Konjice • Gradišče (19). 2. SL - vzhod. 9. krog: Grosuplje • Celjslu KK (20), Ljubljana: Ježica - Terme Olimia (20.15). 1. SL (ž). 8. krog, Ljubljana: Ježica - Konjice (18). Multipower liga (ž), 8. krog: Šibenik - Merkur Celje. ODBOJKA l.DOL. 8. krog. Škofja Loka: Knauf Insulation - Sip Sem peter (14). L DOL (ž), 8. krog:AIiansa Šempeter • Calcii Kamnik (19). NOGOMET 1. SL. 19. krog: MIK CM Celje - Rudar Velenje (17). , P H 5 Mri ARENA PETROL Are$uv zHiaßomdcev PORTRETTEDNA GREGOR REŽONJA 2ac«tl(i Pri sestih Istih sem $e prvićzaćel učiti no9ometnih veščin pri NK StQV3n. Naio stm pri 14. letih pf«wpii v NK Olimpija in \m zakljoü) kadeisko In mladinsko solo nogometa. Kot (tolgoletni čl^n NK Olimpija »m t)il kol poso}en rgrdlec pri G^G Grnsuplj« InNK Ivdncna Godca. V »20ni 200S/2006 sem prestopil v gr^i klub PAE Panatoil^os, kje^sem osul iero in pol. Nato sem z&radi poikodbe eno leto poovsi. v »2ani ^009/2009 pđ po^pisa^p090(jb02MK Celje. Klubi do s»laj NK Slovan. NK Olimpija, GPG Grosuplje. UK Ivanka Gorica« NK Ljubljana. KKSvoboda, NKo»t eefi6a v Stubingu in Graru, 1 im. 6.12., 34 SUR -ZAGOTOVUENO Bo2KkovoaiQaloChri«(klntflüiSl«yr. 1 dan. 6.1n13.12., 35 EilR Prunj£u podoba Av&lrljsk« Korolk«, 127 6UR Pnxn\tnB BretlttAva. 1 titn. 13. In 20.12,» EUR Silcburg In Ob«mdorf. 1 dan, 13., 20.ln77.12, 34EUR-ZAOOTOVUEKO AdvARtnl Gff« In obtek «okeladntM, 1 dn.a. ln20.12^»2B EUR'ZAOOTOVUENO Romontlin« VvrOFU, 1 dan. 19.20.. 27.12.« 39 EUR MorlauM •Uvl|ino C«l|«.1 dan. 20.12., 33 £UR •ZAGOTOVU6NO ^lUVESTKOVANJA KR.OORA.APP POTEPUH 1/4,28.12. «3.1. Na^em. 826 EUR TERME RA0ENC4.9 dni, 30J2.*2.1., nevoMna ubavs. pol^an^. samo 275 EUR OPATIJA. OH ADRIATte. i dni odpan.. tHvftl «amo el ESN (Erasmus Student Network) z organizacijo raznih dogodkov, da bi jim olajšal integracijo v oovo okolje. Kar se nastanitve tiče, se je izkazalo, da je še najbolje, Če si jo študent poišče kar sam, čeprav obstajajo razne organizacije za pomoč pri tem. Gradec je mesto koles, saj jih uporabljajo prav vsi, od študentov» profesorjev, mladih staršev z otrod v prikoyd do starejših ljudi. K^o tudi ne bi, sa) je linija za kolesarje jasno označena po celem mestu in se tega vsi tudi držijo. Tako sem VABLJET^l V ŠENTJUR Ko razvajanje dobi čisto nov pomen onCcv WELLNESS ASPA1?A A5pgr3 ndmig: ic ^brab darilo u najbližje? Storitveni in vtrdiiosinj boni vrt^^lncö centra Aspara piJsItKno cncgijo, Iskiro objerr In poljub sonn I Info: Hol?I ŽONTA Šenčur, Valentina oro/na 4, 3230 ^n^ju? Welinni ASPAHA. Cnts Ugna DobroiinSU 22K 3230 ^Ijut. tudi jaz uporabljala svoje kolo za prevoz do fakultete in raziskovanje mesta. Dobro so organizirane tudi t.i. buddy groups. Vsak se lahko priključi kakšni skupini Študentov, k) jo vodita navilrK) dva izkušena avstrijska študenta. Za te namene so ustvarili posebno spletno stran, kjer si lahko študent o^eda opis skupine, člane ter slike že pred prihodom in se tako la^e odloči. Sama sem imela srečo z izbiro, saj me je ob prihodu pričakala vesela Luzia, ki je Erazmus iz-kuSnjo v Dublinu že imela za sabo. Tako sva po prvem ogledu sobe odšli na prvo večerno raziskovanje mesta s kolesi, kjer sem krnalu spoznala prvo »Erazmus prijateljico« iz Istan-bula, s katero sva še zmmj v stiku. Obiskovala sem tečaj nemščine skupaj z ostalimi erazmusi in tako širila svoj krog novih prijatdjev iz celega sveta. Največ je bilo Spancev, pcrtem Japonca, Francozinja, trije Me hičani, Avstralca, Portu^ca in Slovenki. Učenje nemščine v takem sproščenem okolju je bi-lo zelo zanimivo, tudi zato, ker je učiteljica vsakič imela s seboj svojega zvestega psa. Avstrija tudi sicer vodijo svoje pse povsod zraven in v večini primerov so le-d tudi zelo disd-plinirani, tako da si to lahko privoščijo. Lokalni študentje so me prijetno preseneüli tudi pri športu, saj so zelo radi špormo aktivni, pa čeprav to ni pogoj za vpis v višji letnik in morajo za to tudi plačati simbolno vsoto. Univerza dobro skrbi za pestro izbiro športnih disdplin, saj je na voljo cela brošura športnih aktivnosti. Po študiju v Gradcu sem si žel^ Še več mednarodnih delovnih izkušenj in tako odšla v sedež evrokracije, Bruselj. A to je že druga ^odba. Tlijina te po mojih izkušnjah lahko zas- voji. JASMINA ANT0NUEV1Ć Insvet se vas dotakne. \zimu www.palmd.s! '$KiUUIElSHEIKH Hc>telCHARHH^M¥$4< ^HaSINKlUftoMtOVADÖlUffOVAWWI AUIHaUSliri(lMA:W)flieiKBn.6.«im [ 4dnl.aMA:«49m,&TU» Rriufjeoje po Nlhi in ^ootnke v HUKAN Udja S', (BU: pi MK, nwüii.fc » ^u RIMSKE TERME MCDLXXXVI Bliža se najlepši ČAS v letu. čas, ko se v siiju tisočerih niivulemih lua spummjamo prijwnih doiivecij in pričakujemo MČeak novih zgndb. V novo leto se boaio zavrteli z ansamblom Tepelnfak. Preživite nAjdaljsfi noć v objcnitj misrike Rimskih term. nfowuuiie m rftđnveifc: info'^rouike-terme.si. J wu/u-.riniske-ifrmeji K*. ^ i Št. 94 • 28. november 2008 m ^ 22 KRONIKA NOVI TEDNIK Bombe v Novi vasi Pokanje petard moti vse - Poki so precej glasnejši od običajnih petard - Našli 1000 nelegalnili petard Večerni sprehod skozi Novo vas lahko pri starejših iju-deh pov2Toči hudo stiskanje srca> otroke lahko spravi v nepopisen strah, val^ hišnega ljubljenčka pa popolnoma iztiri. Vse to se lahko zgodi, če l>o$te priča »bom« bi«. V zadnjem času» tako kot se je dogajalo že lani» namreč na veliko pokajo s petardami. Kot ka^> ne gre za običajne petarde, saj so poki resnično bolj podobni padanju bomb. Občinsko redarstvo nima pristojnosti, policija pa naj bi sicer povečala število patrulj, vendar se »vojna« na-daljuje. Posebej močnijn petardam smo bili priča že lani. Čeprav vodja službe občinskega redarstva Vinko Andoljšek pravi, da ne vedo, za kakšne petarde natančno gre, se dobro spominja njihove učin- kovitosti: »Posledice poznamo, ko so s takimi petardami razstrelili nekaj stebrov, ki preprečujejo prevoz na pešpoteh. Takšen steber je bil razstreljen v mestnem parku, tudi pri šolskem centni.« Gre torej za precej močna eksplozivna sredstva, ki so v Sloveniji prepovedana, Tako prodaja kot tudi uporaba. Kljub temu naj bi jih bilo mogoče kupiti kar na svinjskem sejmu in celo na celjski tržnici. Policisti to Še preiskujejo. Da le močno poči! Pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Niko-laj Zoreč pravi, da so prijave o moči^ pokih dobili iz ulic Pod lipami, Pod gabri. Pod kostanji in na območju Novega liga. Tako so povečali število patrulj na teh ob- V Novi vasi so ostanki petard običajno smoti na blokovskih dvoriščih. Zaradi uporaba petard najbolj trpijo starajli, otroci in žhrali. močjih, kjer delajo tudi v civilu, celo vodnike službenih psov so napotili tja. Pa vendar se pokanje ne neha. Težava je namreč v tem, da je treba storilca prijeti na delu. Če se pojavi patrulja, se ti tako ali tako razgubijo, poleg tega pa policisti tudi ne morejo celo noč stati na istem mestu, še posebej glede na njihovo štev^o. Policisti opozarjajo, da Če se že odločite za nakup pi-rotehničnih izdelkov, jih kupujte v trgovinah, kjer imajo dovoljenja za pro^-jo in zgolj pregledano pirotehniko. V nasprotnem primeru se vam lahko namreč zgodi, da boste zaradi kratke, a glasne zabave ostali brez kakšnega udal Petarde, ki jih najverjetneje uporabljajo v Novi vasi^ so prepovedane. Težava pri uporabi takih sredstev ni le za tiste, ki morajo to pokanje poslušati, ampak je lahko tudi zelo nevarno za uporabnike. »Če se petarda lahko legalno prodaja v Republiki Sloveniji, je pregledana in ministrstvo za notranje zadeve izda tudi dovoljenje. V kolikor pa petarde niso pregledane, je lahko to slabo,« poudarja Zoreč, Take petarde lahko namreč eksplodirajo prej, kot je določen varen Čas. Rezultat so hude poškodbe, od opeklin do odtrganih udov. Vendar zaenkrat uporabrukov to Se ne skrbi. Pomembno je le. da čim bolj poči. Zato so si celo izmislili, da petarde mečejo v koše za smeti, ker je v takem primeru pok Se glasnejši. Mimogrede, če bi ga takrat dobili, bi storilca najverjetneje ob tožili Še poškodovanja tuje stvari. Kazen za prodajo, nakup, posedovanje ali uporabo takih petard je od 400 do 1.200 evrov. Vendar dokler ne bodo enega od teh bombašev ali prodajalcev teh petard ujeli na delu, se bodo policistom verjetno le smejali v brk, Do danes so namreč policisti ujeli le tiste, ki so pokali s petardami oziroma uporabljali pirotehniko na tekmah. So pa pred kratkim pri preiskavi nekega kaznivega dejanja našli tisoč prepovedanih petard. Te bodo uničili v Ljubljani. Zagoto-vo to niso bile edine prepo» vedane petarde, ki krožijo po Celju. Kaj nas in predvsem kaj krajane Nove vasi torej čaka v veselem decembru, si sploh ne upamo pomisli-ti- Čeprav na policiji že zatrjujejo. da so priprave na december v »polnem teku«. ŠPELA KURALT Foto: KATJUSA Na sojenju policistu tudi varuhinja Policist je Naselja Berišo ustrelil v bistveno zmanjšani prl-števnosti - Združljivost hinkcije izvedenke in varuhinje Alkohol »olajševalna okoliščina<€? Na torkovem nadaljevanju sojenja policistu Mateju Boberi zaradi umora Na-serja Beriše leta 1999 so zaslišali izvedenko psihiatrične stroke. Kot je znano« je to v tem primeru sedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka CebaSek - IVavnik. Še pred razlago njenega mnenja Je bilo slišati pripombo s strani odvetnika pokojnike^ svojcev o tem, da morda funkcija psihiatrične izvedenke ni združljiva s funkcijo varuhinje, predvsem s staliSča, da bi se nanjo kot varuhinjo lahko (^mili obe stranJü v tem postopku. Čeba^k • Travnikovo so vseeno zasliša-li> na njen urad se, kolikor ji je znano, obtoženec in tožeča stran nista obrnila. Kol je danes povedala, je bil Bobera v trenutkih pred streljanjem v stanju, ko so bile njegove zmožnosti »imeti v oblasti svoje dejanje« bistveno zmanj Šane. ^radi intenzivnega strahu za svoje življenje je ravnat impulzivno, sicer je razumel pomen svojega dejanja, vendar v zmanjšani meri. Po prvem strelu naj bi prišlo do stanja, ko Bobera ni bil več sposoben obvladovati svojega ravnanja. Takšne reakcije imajo lahko pod nadzorom le dobro natrenirane osebe, je dodala. Omenila je še. da ji je Bobera dejal, da na vadbišču niso trenirali nočnega streljanja. Skoraj na vsako vprašanje odvetruka pokojnikovih svojcev Gorazda Ršerja je ugovarjal obtoženčev zagovornik Daniel Ranin-šec. Kar nekajkrat je besedni spor odvetnikov umirjal predsednik sodnega senata Martin Jančar. Ta je sojenje prestavil na 11. december, saj so se Člani senata posvetovali, da bo irveder^ morala svoje mnenje še dopolniti. Od izdelave le-tega do danes je minilo kar nekaj Časa, vmes so opravili tudi rekon- IzvBdenka psihiatričiid stroke a vsruhmia ^velto-vih prtm Zdenka Čebsiak «Travnik strukcijo dogodila, ki je za mnenje tudi zelo pomembna. Je pa, taiw je Čebašek - Travni-kova razložUa, sama že lani komisijo za preprečevanje korupcije prosila za načelno mnenje ravno o združljivosti funkcij psihiatrične izvedenkein varuhinje človekovih pravic. Komisija ji je odgovonla, da sta furücdjl združljivi, če dela izvedenke ne opravlja za plačilo. Zato ves denar, ki ga kot izvedenka dobi, nakažedruštvu Sožitje, društvu za ljudiz motnjami v duševnem razvoju. SŠoi Foto: SHERPA Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo popoldne nadaljevala glavna obravnava zoper 21-letnega Martina Plahuto z območja Velenja. Ta je januarja letos z nožem zabodel 42-letnega znanca Franca Viherja. Gre za primer, ko seje sodni senat na dan izreka sodbe odloČil, da kazni še ne more izreči, saj niso bile pojasnjene ključne stvari. Izvedenec psihiatrične stroke Miran Ličina je bil namreč pri zaslišanju zelo nejasen glede obtoženčevega stanja v času kaznivega dejanja. Ker na oktobrskem sojenju podane informacije še niso bile dovolj, da bi sodišče sodbo izreklo na podlagi popolne gotovosti, so Ličino pred sodni senat povabili še et^at. V sredinem zaslišanju je dejal, da je Plahuta kaznivo dejanje storil v bistveno zmanjšani prištev-nosd, toda ni bil popolnoma neprišteven. Ker ima obtoženec resne težave z alkoholizmom (ki je vplival tudi na zmanjšar» prištevnost), je možno, damu bo senat naloži tudi ukrep obveznega zdravljenja. Laično povedano je to še en primer, kjer je to za storilce hudih kazni\^ dejanj »olajševalna okoliščina«... Ali bo res tako, bo znano naslednjo sredo, ko bosta na vrsti tudi zaključna govora tožilstva in obrambe. Po vsej verjetnosti bodo isti dan rudi izrekli sodbo. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA 21-l6tnf Martin Plahuta ima rasne težave zalkoholom. Našli so ga mrtvega V torek smo poročali, da so na območjupri Rimskih Toplicah več dni pogrešali 42-lem^ Srečka Škof-leka. Od doma je odšel že v petkovih jutranjih urah> za njim pa se je izgubila vsaka sled. V obširni iskalni akciji, v kateri je sodelovala tudi ekipa s helikopterjem, so mrtv^ škofleka našli ob vznožju okoti 40 metrov visokega skalnega previsavLazišah.Natru-plu ni bilo znakov nasilja, so sporočili s celjske policije. fl^ E o w 6 "v o o V (O I) ^ C O ^ m it. 94 - 28. novemEior 2008 NOVI TEDNIK - PISMA BRALCEV 23 UrediuStvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogoiii nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja» na katero iafako preverimo njegovo Identiteto, V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ler kra- jem, od koder je doma. ODMEV Po salomonsko -nikomur nič Avgustovsko oeuije s točo je pustošilo tudi po občini Dobje. Res» da je nekaj vasi le oplazilo, določene pa so bde zelo prizadete. Na poti iz Dob-ja proti vasem Sladna in Presečno si v tistih dneh bil priča popolnega uničenja pridelkov, tudi objekti so bili močno poškodovani. Prava, nepojmljiva katastrofa. Kot dokaz naj omenim oceno škode v Občini Dobje za neurje s točo z dne 15. in 16. d. 2008> ki je znašala 85.966,98 evra, vloge za povračilo škode pa je vložilo kar 28 vlagateljev. Družinam, ki so že tako na robu preävetja, bi prvi nujni interventni uk^ pi za odpravo posledic neposredne materialne Škode na uničenih oz. močno poškodovanih stanovanjskih objektih, gospodarskih objektih kmeü) ter javnih objektih, ki jih je država iz proračunske rezerve namenila občinam (Občini Dobje v višini 9.655,00 evra), še kako prav prišD. Če bi občina bila dobra, bi pomoči potrebnim kar se da hitro razdelila rudi sredstva, ki so vsako leto planirana v posebni proračunski postavki za odpravo posledic naravnih nesreč [za leto 2008 je v proračunu Občine Dobje za te namene bilo planiranih 11.000,00 evra). Saj poznate pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da! A v Dobju najbrž ni tako. Sramotno je torej, da Ob- UREDNIŠTVO Cina Dobje Še vedno molči in čaka ter si beli glavo s tem, kako bi sploh razdelila sredstva prizadetim občanom. Je kriterije res tako težko izdelati? Prizadeti občani pa že ne vedo več, na koga naj se sploh še obrnejo za pomoč, če jih občina ne usliši. Vse okoliške občine so nas prehitele. Vse so se maksimalno potrudile, v Dobju pa se očitno požvižgamo na sklepe Vlade RS z dne 21.8.2008- Sredstva so bila s strani države občinam nakazana v nekaj dneh po neurju, posameznim upravičencem bi jih občine morale dodeliti po postopkih, določenih s sklepom žup»medgeneracijskega druženja«; morda bi lahko dodala še svoje videnje in videnje mojih sošolcev in sošolk, tudi tistih, ki jih ni bilo. Namreč, od zelo številčnega letnika 1960/61 nas je bilo le za skromno omizje, kar je samo zase dovolj zgovorna kritika oiganizatorjem. A, ker nisem vneta za pisanje javnih pisem, mi dovolite, da v razmislek sedanjim generacijam g^mna- ZAVAROVANJE IZPADA PROIZVODNJE MLEKA NOVOST NA TRGU KMETIJSKIH ZAVAROVANJ Sodobnd prireja mleka je ens najzahtevnejših kmetijskih dejavnosti, ki je v proizvodnem procesu nedvomno izpostavljena razUcAlm tveganjem oziroma neljubim dogodkom. Predvsem v intenzivni mlečni proizvodnji pogosto prihaja do neljubih dogodkov, kot so poškodbe ali bolezni živali, kar Ima velikokrat za posledico pogin oziroma zakol žh^all. Dodatna izguba se v teh primerih izraža tudi z izpadom dela vsakodnevno proizvedenega mleka. Z namenom obvladovanja tveganja pri proizvodnji mleka smo v Zavarovalnici Triglav obogatili ponudbo kmetijskih zavarovanj in za pridelovalce mleka pripravili ŽIVINOREiSKI PAKET - novost» s katero razširjamo dosedanjo ponudbo kmetijskih zavarovanj ter nudimo dodatne ugodnosti. Paket ujema: • temeljno zavarovanje plemenskih krav, • NOVO zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka In • ugodnost pri zavarovanju krmnih rastlin za potrebe prehrane plemenskih krav. S paketom boste Imeli poleg temeljnega zavarovanja piemenskih krav zajamčeno tudi nadomestilo (zavarovalnino) za delni Izpad proizvodnje mleka, in sicer v višini povprečne vredrto&ti proizvedenega mleka za obdobje enega meseca. Višina zavarovalnine je odvisna od tega. v katerem obdobju laktacije je prišlo do Škodnega dogodka. S paketom boste pridobili tudi možnost koriščenja 10*odstotnega popusta pri zavarovanju krmr>ih ra&tlln, namenjenih za prehrano krav. Popust lahko Izkoristite v obdobju enega leta po sklenitvi zavarovanja delnega izpada proizvodnje mleka. In sicer za toliko hektarjev krmnih rastlin, kolikor krav je s tem paketom dodatno zavarovanih za delni rzpad proizvodnje mleka. . jr <;> Z«ŽiVINOfSOCI PAK£TZa4iArovd^niceTrrk-celje,si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji {v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Na dan tekme bo blagajna dvorane Zlatorog odprta od 15. ure dalje. Medijski sponzor: Vabljeni ran: «M H,1 IMJ m* 200-letnicd I. gimnazije v Celju Kot udeleženka (maturantka 1957} na druženju ob 200-letnici I. gimnazije v Celju • v gimnaziji tn v dvorani Zlatorog • bi se rada zahvalila spoštovanemu ravnatelju mag. Antonu šepetavcu, dijakom in dijakinjam in vsem, ki so vložili ogromno truda v izjemno prijazno in prijetno druženje. Bivši dijaki smo zelo po-nosni na našo ^mnazijo. Dala nam je najboljše osnove za nadaljnji študij> službovanja in druge aktivnosti. Od strogih» zahtevnih profesorjev in profesoric smo dobili veliko znanja in to želimo tudi vsem mladim. Še enkrat najlepša hvala» uspešno naprej in vsem lepe pozdrave. KRISTINA A2MAN TKALEC Celje 200-letnica I. gimnazije v Celju Polnost dogajanja» stari pa na novo videni obrazi, iz podzavesti spomina zbrskani znani vonji hodnikov in sten, hod-niška drenjanja» stopniška umikanja v zadnjem ^pu hej» kaj ste nam podarili! Hvala ravnatelju mag. Antonu Šepetavcu» posebej pa gre hvaia (^jakom» ki so podstavili hrbte in se uklonili taktirki večno mladega Benjami-na< Ce bo kakšen med njimi zašel v naše vode. gre gotovo zasluga tudi njemu. ob vseh podrobnostih priprave, zagatah, ko realnost ne pokrije želja in ciljev prireditve, pa je prav ravnatelj 8 svojo umirjeno držo bistveno prispeval k uspešnemu praznovanju. Hvala njemu, pa tudi celotnemu kolektivu. MARJAN LAH f^ZAHVALA Hvala policistu v torek, 11. novembra» sva ^ sez možem peljala v Cd je. Na poti proti Celju pred nadvo-zom v TYemerfah je na osebnem avtu spustila prednja desna guma. Avto sem ustavila ob siaajnem desnem robu ceste, postavila varnostni trikotnik in začela pripravljati vse potrebno za zamenjavo kolesa. Kmalu se je za avtom ustavilo vozilo, iz katerega je izstopil prijazen policist in priskočil na pomoč. Vajen l^e-ga dela je hitro zamenjal poškodovano kolo z rezervnim» da sem lahko nadaljevala pot cer se umaknila z nevarnega dela ceste. Ob vsem tem sem pozabila vprašati prijaznega gospoda po imenu in priimku, zato bi ^ se mu Želela na ta način še enkrat najlepše zahvaliti za pomoč. Velikokrat poüdste samo kritiziramo, pogosto pa ^ spregledamo njihova dobra dela. EMA TUŠEK Laško www.radiocelje.coiii ^ Sc. 94 • 28. novMilMr 200« m 24 |g|WIO, Kl GA BERETE HOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 29. november 5-30 N2 melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kromkaRaSlo,8.00PoročUa>9.200troSki radio, 10.00 Novice» 11.00 Kulturni mozaik» 11.15 Maraton glasbeolh želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Pot v odkrivanje • ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Ceije, J9.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Munki val) NEDELJA. 30. november 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 PoroCilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Casoplov> 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila» 845 Jack pot. 9.15 Luč sveti v lemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Daniel Artiček iz Kamnika, rojak iz Svetega Štefana pri Šmarju, ki je med dni^m avtor ra2prodane ter že ponatisnjene knjige o vlaku rogačanu, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4.12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke In poz-dravi, po Čestitkah • Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa* dežnik» 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK. 1. december 5-30 N2 melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Čdsoplov> 6.45 Horoskop. 7.00 2, jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack-, predstavitev skladb. 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo šport* no dopoldne, 11.00 Poslovnenovice> 12.15 Bingo jack-izbi* ramo skladbi tedna, 13.00 Kultomi mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Re^jske novice. 15.30 Dogodki !n odmevi RaSlo. 16.20 Ni v&ak za vse in ni vsak poklic za vsakogar1.17.00 Kronika. 1745Jack pot, 18.00 Ma* la dežela • velik korak, 18.30 Pogl^le v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 2. december 5,30 NZ melodija tedna. 6,00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.1SČasoplov, 6,45 Horoskop. 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PUCelje,8.45 Jack pol, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 MaJe živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. I4.i5Po kom se imeauje^ 14.30 Poudane-no, 15-00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi • župan Občine Vojnik Beno Podergajs, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje • kviz, 19.00 Novice. 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio iCranj) SREDAt 3. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje. 5.01 Zinganje (NZ no> staigi}a]. 5.30 NZ melodija tedna. 5.45 Nostal^ja vaša razvada, kaj pa š^ in navadah 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časopiov, 6.10 Nagradna Igra, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 845 Jack pot. 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 MallO-pošta. 13.30 MaliO-klicll4.00Re@)ske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodio in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek- Marko Vozelj. 19-00 Novice, 19.15 Zeleni val -ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK« 4. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7002. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop. IS.OOSport danes. 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15Kal^oskop-ponovhev.20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 5. december 5.30 NZ melodija l^na, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija redna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poroälo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pol v odkrivanje. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - svežezdoma-če estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13-00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s biti prežeto popoldne (do 19.1S). 14.30 Poudarjeno. 25.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20Stro-kovnjak svetuje - Drago Jerebic, zakonski in družinski terapevt. ] 700 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Na plesnem par-ketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (R^o Robin) V pričakovanju praznikov T\idi letos vas bo z nedeljskimi oddajami ob 9.30 Mateja Podjed z gosti spremljala v adventni čas, čas veselega pričakovanja praznikov. Latinska beseda >»adventus« pomeni prihod in v krščanskem svetu so vse štiri nedelje pred božičem priložnost za pripravo na praznične dni. Prva gostja, na prvo advent-no nedeljo, 30. novembra, ko boste doma prižgali prvo svečko na adventnem venčku, če gojite ta običaj, bo mag. Tanja Roženbergar Šega. etnologinja, v.d. direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje. Beseda pa bo tekla o igračah: (istih iz naše mladosti in sodobnejših, ki jih bo nosil prvi dobri mož, Miklavž. Naslednji dve adventni ne-delji bo gost oddaje Adventni venček. kot smo jo imenovali že lani, mag. Vladimir Šlibar fz Pokrajinskega muzeja Celje. Z avtorico Ln voditeljico oddaje bosta obujala stare šege in navade v prazničnem času in se pogovarjala o dobrotah, ki so jih nekoč (ponekod pa Še dan«), pripravljale gospodinje za praznično pogrnjeno mizo. Tanja Rozsnbergar Šega Na četrto adventno nedeljo, ki bo že naznanjala prihod božiča, pa smo v studio povabili urednika redne Mohor-jeve zbirke, Matijo Remše- ta, ki bo izbral in pripovedoval nekaj najlepših verzov domačih in tujih literatov, posvečenih pričakovanju praznikov. Zvočne slike kulture Za Tvoćna slika Kalajdoskops ja traba skoraj vsak dan tudi na popoldanske in veüemB dogodka. Na sliki • Branko Stamajcic med interajujam z lončaijem Rokom Komalom, ki ima lončarski atalje v caljski umetniški Četrti. Kalejdoskop je tista oddaja Radia Celje, v kateri med poslušalce prinesemo zvočne slike kulturnega utripa na celjskem območju. Kalejdoskop si je zamislil Branko Stamejčič kot oddajo, ki ne bi zgolj poročala o živahnem kulturnem utripu na Celjskem, marveč bi ob izjavah in živih posnetkih s prizorišča med poslušalce res prenesla vzdušje ob kulturnih dogodkih. Podobno kot otroci v kalejdoskopu z vrtenjem marčnega tulca kri-stalčke v njem vselej sestavljajo v nove barvne vzorce, skuša Kalejdoskop Radia Celje sestaviti vselej novezjvočne sličice dogajanj. Soavtor Ka-lejdoskopa je z izvrstno izbiro glasbe in vrhimsko mon-tažo Aljoša Bončlna. Kalejdoskop lahko poslušate vsak Četrtek ob 14.10, ponovitev pa isti dan ob 19.15. uri. Foto: GrupA Z družinskim in zakonsicim terapevtom v petkovi oddaji, v kateri svetuje družinski In zakonski terapevt Drago Jerebic, bomo govorili o t. i. permi-sivnl vzgoji in tem, kako takšna vzgoja škoduje otroku, Bodite z nami ta ob 16.20. Oddajo vodi voditeljica Saša Pukl. 20 VROČIH RiU>IA CELJE TUJA LESTVICA I IHWER£ABGY-B€y(»C£ 2. TH£PfiOMISE GlflLSAU)UQ 3. HOT N com-KATY PERRY 4. fVmEME'l£ONAl£m 5. 6lVEAUni£Li)VE TDMJaNES 6. rMREADY-TINA TURNER 7. ^>OTUGKT JENNIFERHt0SON 8. TWOBAREFEET KAT^r^UIA 9. l2.3,4-PUUNWHrTCr$ ia RIGHT NOW (NA NANA}-AKON DOMAĆA LISTVtCA I VSAX,£SAM-A1£NKAG00IC Z iOSK-ORUSnA]MRTVIHPESNIKOV 3. KJESirnj-lCB 4. JUTRANJA-OAN O 5. ABSOUJTEYMQJ-ALYA 6. SKüOä.SKüOä-ELEVATORS 7. BOtmAR'KOSTA 8. KATARINANIZABiSERE- mssm 3. DOSONCA-DAPHENOMENA 10.SENES&ORAMVEČ-OEJANIAPAWA (31 (61 (71 (21 (1) (1) (4) (3} (4) (2) PREDLOGA ZA TIUO l£$TVICO: DANQNTILDAWN UNNY KRAVnZ BROKEN StRINGS* JAMES RAT NEIY RIRTADO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ^IGAME'MAX KAOS-BJiLSYI H^gnjma: JufePreviSi. Ul. Špani^h borcev 77,TFtKivl)e Majds Krivec. Ipavćeva 67b. Cdje Ndgra^ents dvigneta album, bjoĐodaridZKPRTVS. na oglasnem otMeDo; Radis Ce^e. lestvico 20 vročih lahko poslušate vssko soboto c^ 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH 5 plus I MOJAMAMAAfiR/mKA- NAVIKANKE (6| 1 MIAOO^NEOAM-TAPHAVIfAICni {4} 3. l£RSPOMINI-ANS. CVET (2) 4. ČRBUVGALOPU'ROBOTTGOTĐ^II) 5. ZUTIHPCTCVEniV FnANClfSJAK WKVAK7HPRUATEUI (3| PAEDU^G ZA LESTVICO: PETEK MnĐ(-KATRCA SLOVENSKIH 5 plus I ABHAHAMNfiSm- ANS.PR0SĐ4 (4| Z NISVASPRlZNAU-ANS.OftlON(3| a NINAMZADENAfl-ZASAVQ {1} 4. &80$PfllŠ£LSPErNAZAJ-WVm |5) 5. RIBNIŠKI BISER-ANS.ROKAŽUNORČ (2) PREDLOG ZA LESTVICO: VRTTMULKJBEZNI'^. VIHAR Nagrafsnca: Mitena Goter. Ol&lče lasito Branka Jer^ 34b. C^ NflyBiBrea ik^neS nagrado Ei80^8SflOT oddelku Radia Calje. Ustvko Carskih 5 lahfcoposluiau vsak (KmedeljA ob 22.15 uri, lestvico Slcveixkih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge 2 {AsMestvk Ishko glas^ate na dofMsrw s pnio2eriim kuponckofn. PoS^jo na naskiv: Novftedni(. Prešernova 19,3000Calj$. iiiiiiiiw.iiovib(lnil[.coiii IPC £t. 94 • 28. november 2008 NOVI TEDNIK NASVETI Laser kot nadgradnja tradicionalne medicine Rudi SkapiHr dr. med., upokojeni zdravnik iz C«ljd> se Še vedno vključuje v pomoč ljudem pri vsakodnevnih te-žavah. rä tem uporablja poleg metod tradicionalne kitajske medicine, kjer je na prvem mestu akupunktura, tudi sodobne metode» kot je terapija z laserjem. Laser uporablja predvsem kot kozmetični pripomoček, torej za odstranjevanje gubic, kožnih iradežev, starostnih peg in podobno. Postopek je preprost: «Z laserjem kožo pre-bodeš na Številnih mestih v globini nekaj mikrometrov. V vbodih lahko vstopa tekočina v notranjost in guba se izenači z okolico. Nagubanost je posledica izgubljanja tekočine v koži, s tem postopkom pa omo-goämo, da se tekočina zopet povrne»« razloži. »Akupunktura in laser se do-polnjujeta,« poudarja. »Sam laser bi težko odpravil giü?e. če ne bi bilo zraven dejavnosti» ki omogoči» da je tekočina prisotna, da se lok upadanja viažnosd v koži zmanjša.« Seveda pa laser ni uporaben le za zEnanjŠanje in odprav-Ijanje gub. Dobro se obnese tudi pri odpravljanju kožnih madežev in zmanjševanju napetosti žU. »Običajno so potrebne 3 do 4 terapije, ki se razporedijo na 14 dni do 3 tedne. Prva reakcija je blaga rdečina, ki Izgine v 24 urah,« opisuje uporabo laserja v kozmetične namene. Na vprašanje, zakaj sploh se ukvaija z odpravljanjem gubic, starostnih peg tn kožnih madežev, je odgovor preprost: »Vse te spremembe vplivajo na človeka in na nje- TEDENS TI^ ASTROLOSKA ^ NAPOVED Petek, . nu^f^^jier: Nastop) lahko kalina nepričakovana situacija« preobrat, presenečenje, kar bo pripisovati položaju sekstila med Venero in Uranom. Ker bo v Luna v kvadratu z Uranom, poskrbite, da nakopičen višek energije ali posledice stresa primerno odpravite. Kakršna koli oblika sprostitve je dobra» izbira je vaša. Sobota, 29. november: Kvadrat Lune s Saturnom, ki nastopi malo po polnoči, lahko povzroči občutke omejitev. Dobro je, da se ukvarjate z zaključevanjem začetih zadev, z novostmi počakajte. Srečanje Merkurja z Marsom vas lahko sili v zelo konkretno akcijo, delo, komunikacijo, a je možnost prenagljenosti in neprimernosti zelo ve-hka. Bolje je, da se obvladate, saj si lahko škodujete! Zvečer se bodo strasti umirile, Luna vstopa v treznega in umirjenega Kozoroga. ASTROLOGINJA GOROANA gsm 041 404 935 09014 24 43 ndDOv^l, biotefapije. regresije dstrologinja.gordan8@siol. net www.goröar^a.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 090U28 27 qmi 041 519265 napovedi, prlmetialna ar^allzs ssüoiOQinjdQdolores.si www.dolores.sl Nedelja, 30. november: Prisoten je trigon Venere s Saturnom, karprinaSa harmonijo in mirno vzdušje, medsebojne vezi se poglobijo pod tem vplivom. Dan je odličen za negovanje medsebojnih odnosov in za vzpostavljanje zaupanja, tudi za nakupe. Prav lepo ga boste preživeli. Ponedeljek, 1. december Srečanje Venere in Jupitra prinaša veliko dobre volje, pozitivnega razmišljanja in novih priložnosti. Izkoristite ugodne vplive zvezd. Temu srečnemu vplivu se pridruži tudi srečanje Lune in Jupitra In kasneje Lune in Venere. Srečne okoliščine lahko obrnete sebi v prid. Zaradi vpliva Lune v resnobnem Kozorogu večer ne bo najbolj romantičen, bo pa prepleten s čarobnimi vplivi. Naredite lahko načrte za vnaprej. Torek, 2. december: Prestop Lune v Vodnarja ob 8.46 prinaša izvirne ideje, vendar tudi veJik notranji nemir. Naj se vam ne mudi, da bi bih prehitri tam, kjer bi bilo pametno počakati, kajti Luna bo v napetem aspektu z Uranom. Zaradi hitenja se vam lahko marsikaj pripeti, zaradi napačne presoje pa lahko naredite kaj, kar bi kasneje obžalovali. Sreda, 3. december: Zelo ugodna položaja Lune in Sonca ter Lune in Marsa sta dobra pokazatelja močne energije, ki jo boste lahko z veliiim uspehom upora-bUi pri vseh zadevah, po- Rudi Škapifl s fotografijami, ki zgovorno kažejo učinkovitost laserja pri odpravljanju gub, starostnih peg, kožnih madežev... govo počutje, s tem pa tudi na zdravje.« »Laser ima tudi terapevtske učinke na venski sistem, z njim lahko stimuliramo in odprav- ljamo motnje v pretoku kni. Z laserjem je mogoče opravljati tu^ manjše kirurške posege.« še doda Rudi Škapin. MBP vezanih z dnevnimi opravili. To je garancija, da vas lahko spremlja sreča na vsakem koraku. Zaradi dobro položene Venere boste Čustveni in idealistično razpoloženi. Seveda si morate kakšno priložnost ustvariti tudi sami, še vedno je vsak sam svoje sreče kovači Zvečer sekstil Lune z Venero obeta razumevanje in harmonijo, zato ta čas izkoristite za druženje v dvoje. Četrtek« 4. december: Luna se ponoči sreča z Neptunom, zato zamisli ne bo manjkalo. Nekatere so lah- ko dobro sprejete, druge povzročijo presenečenje. Morda boste malo samosvoji, a nič ne de, v svobodni izbiri, kako preživljati Čas, se boste dobro počutili. Luna ob 20.24 preide v Ribi in bo močno poudarila čustva. Morda bodo strahovi in bojazni nekoliko povečani» strah pred čustvenimi izgubami pa lahko ohromi napredovanje v medsebojnih odnosih. Previdno pri negativnih mislih, treba jih je analizirati, nikakor se jim prepustiti. Astrologinji CORDANA in DOLORES r Z leve: Mojca Senčar, predsednica ED« Erika Simonie, lanska nosjika pentlje, Adhana Giurissa, direktorica Avona. Dana Roiec, prejemnica n^za pentlje AVON FINANČNO PODPRL SEMINAR ZA BOLNICE Z RAKOM DOJK v začetku novembra je Avon Slovenija fir^anćno podprl seminar Europe Donne - Celostna rehabilftaciia bolnic z rakom dojk, ki je pc^ekal v Termah Dobrna. Udeležilo se ga je 130 žensk, kt so preživele to hudo bolezen. V sklopu dogajanja so predali Svetovno roza pentljo, ki povezuje bolnrce po vsem svetu. Avon Slovenija že drugo leto sodeluje v Svetovni roza pentiji. Lanskoletna nosilka Erika Simonie, članica KlubaAvon in Europe Donne, je pentljo predala Darji Roječ, Članici EO, avtorici knjige 0 svoji botezni Pa jo imam. Svetovih roza pentlja je p^bna čast, saj }o prejme oseba, ki je vzgled poguma, ohranjanja aktivnosti in ki je z upanjem in entu-sazmom zazrta v prihodnost. Ob zaKljućKu slovesnosti se je Adriana Giurissa, direktorica Avo-na Slovenija, Hrvaška in BiH, zahvalila vsem udeleženkam se-minada za pogum In nasmeh ter jim za spomin na ta dan podarila simbolične manjše roza pentlje, ki prav tako nosijo napis »hvala«. Hvala za pogum, za podporo in pomoči Bre7plaäu<^va Življenje brez Novega tednika je kot... iftfww.novitednik.com .PR0sro>»0UH0 ^Jt ŠL 94 - 28. november 2008 m - 26 ZA AVTOMOBILISTE Januarja ford ka Leta 1996 j« Ford prvič postavil na cesto svoje na)-manije vozilo ka. Sedaj, po 12 letih» je prišel Čas za temeljito prenovo» ki pa je lako odločna in veiika, da je mogoče govoriti o povsem novem kaju. V svojem razredu bo imel mali ford, ki je oziroma bo na voljo le v varianti s tremi vrati, veliko konkurentov (peugeot i07, smart, renauit twinge, toyota aygo, hyun-daiilO...). V dolžino ka meri vsega 362 cm, kar torej pomeni, da so imeli pri Fordu v mislih predvsem njegovo mestno uporabnost. Zunanja podoba novega malega for-da jezanimiva in izvirna; oblika je rezultat t. i. kinetičnega dizajna, smeri, ki jo pri Fordu gojijo že nekaj časa. Ker je majhen in kratek, je takšen tudi prtljažnik (224 litrov), vendar ga je mogoče s podiranjem zadnjih dveh sedežev razširiti na 747 litrov. Ka je ali bo naprodaj v 11 barvah karoserije in z dvema opremskima paketoma (am-biente in titanium), čez čas pa si bo mogoče omisliti tu- Fonlka di t.i. individualno podobo v okviru programskih paketov grand prix, tattoo in digital art. Še bolj zanimiva in razgibana kot zimanjost je notranjost, kjer je morda najbolj očitna enoprostorska zasnova z visoko postavljeno ročico menjalnika. Zanimiva je tudi rešitev s prostorom za sovoznika in posledično sopotnika, ki sedi za njim. Armaturna pioŠČa pred sovoz-nikom je močno vbočena, s tem pa je nastalo veliko prostora za noge. Ka bo na voljo Oobemk MIlan m. mmr^ju^ šmar^ gŽ€ftTJWO3/7<4ll0O,iMWU<03/tiyOt4O mm izfiiftA PNevMATiK POUOODNIHCCNDH z dvema motorjema: l»2-li-trskim bencinskim, ki bo zmogel nič prepričljivih 51 kW/69 KM ter 1,3-litfski dizelskim agregatom, ki je sicer Fiatov, zmore pa 55 kW/ 75 KM. V obeh primerih naj-vi §ja hitrost komaj doseže 160 km/h, pospeSek do 100 km/ h je približno 13 sekund. Kot napovedujejo, se bo novi ka na slovenskem trgu pojavil januarja. Tedaj bo seveda znana tudi cena» ki pa ne bo smela preseči 10 tisoč evrov. Če hočejo, da bo avto konkurenčen- ra^ocelje 9S.1 9S.9 ms 90.6 MH2 PAMETNO SI JE ZAPOMNITI ŠTEVILKO 080 2864 ■«ftjct&ioinaSrevtuu.■>ta move roctican.C« (mats rnomhno krsmćo«u sevamh^cvaiilavto. if tako bosu uhnroumivah ra»0 4 male:ogiase v Novem tedhiftu cio ip; besed In «eMfkö M - tzkorlstffi tzkUuCr» s svo^ naroćnttto icartk», naroWSfco potoii to oziroma z osebnim dofcmwtoiw naročnica Novega tednika. NetekoilMene vgednorti se ne preneeefo v nets led n|e leto! KUPIM RABUEHO osebno vozih. od letnika 2000« nuino kupim. Telefon 041 36I<3(M. žide STROJI PRODAM MIKSER ZO miksonte krmne pese pro^m. T^fon 041 999-906, 040 455-990. ŠS23 TRAKTOR Deutz, 48 km, prodom. V račA'/ff jV.rfngt, it VAŠ DOM že za 108.000 EUR, za vsakega kupca pa sanjsko potovanje v EGIPT ZA DVE OSEBI (ali inclusive). Več na: www.piankoviofi.si Ofotnlje. Prodamo vikmd v grud-n|Xz urajmim prisloponi, Usl, pririt^ in monsordo, stovbik'a pribllnw 42 tn', 3.416 m' »tnljiščo, wstek grožnje 2004. vo4o, elektriko, pc («nI 89.900 EUHTeWfonMI 708-198. SvelQvonje, Ivon Aodrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 571, Celje; http://svdtovQ-n{e.gojbo.net. n mUJi^. 8kitm Vrii. frodomo beBco Mšo, 116 m', i gospodarskimi poslopji (41in87m^|^er56.859tn']uneniskih zemlji«, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980. elektriko, vodo, telefon, osfalH-m dostop, zo 7S.000 EUR. Telefon 041 708-19&. Svetovanje, Ivon Andrei Kr^ voc, & p., Corko pn Wtnem 57 <, Cdje; ht1p://svetovonje.gojba.r)Bl. n KUPIM VKBtdoB hi»,kMo Celifr^đo25 km, ploćilo solovino, kopim. Telefon D3t40IU73. 0696 GOZD. posflik alj rmik. v okolld (e^a, kopim.Telefon041 657-595. p ODDAM POS10VNE pmfon v CsTiu, po^ zdnKh» nega domo, oddomo. Telefon 041 347* 714, Ml 324.165- 5474 POSLOVNI prostor, 70 tt^, Moriborsko 44. nod trgovino Scoiito. u^no oddomo. Telefon 83167M30. PRODAM DVOSOBNO stanovanje v bloku v Novi vosi. Celje, skupno pov^no z balkonom in löetjo je 64,43 m^ prodom. TeMon 031 729-884. &511 dVOS08NOstonovor^. 81 m', v ^ovi-{'evi utid. v bli&ii 4. osnovne šole, prodom. Telefon 841 781-166,po 16. uri. 5548 CEJE-Otok-Truborjevo. Dvo^bno stonovo-nje. velikosti 54,21 m^ prodorno. Ceno 69.IH)QiülLlnformoä)e851 30S432 oii 041 876^88. Makamilijon. d. o. o., ljubljanska cela S, 3800 ckje. n NA Otoku prodam enosobno $lanovan)e. 35,60 m', br«z bolkono, delno opremljeno in zek^ vzdrževano. Teiefor) 041 30S«2e. 5836 BANOVANJE, veliko 54 m^ v CeftiHeirior, Gledoli^ trg 3, s porfumim pmstorom, prodoni.Telefon041 42M24. ssao V STROGCM witru Celja prodorno 74 m^ veltko Ovijeno banovanje. Telefon 031 770-943. S889 TAKOJ vs^h« dvos^ stoflovonfe. 48 m', v Celju, Oblakovo uliro, prodom zo 64.990 EUR. Telefon 031 387-612. po 17. uri. SQ37 Šempeter vsavinjskj douni v nmem centru krnja, moderno zasno- V8ZB enoataDov&njska hiii neto bivelne povriine 1S5 ki je zgrBjena do lil. 0. &3. oa parceli veliioni 600 m^ v Dctmredni bližim osoovoe ioit. tam zelenic in Bjovrn. zelo ugodno prodamo. C«aa: 136.000 € (vUjuten CELIL Prodorno dvosobno stanovanje no Cesti (10 Dobrovo, v prit?iqu petstono-vonjdce stuvbe, somoäojni vhod, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, zo 85.080 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, tvan Andrej Kj^kiv«, i p., Gorko pri Smortnem 57 c,Celi8;syelovQ-nje.gojbo.net. n Prodamo ftirejia tmiUtnin sUoo* vtiifev Cc^ • nntor, vdikost 12Q m2. priUj^i plin. eeTV potnbno obnove, cena 1.2CQ £Ufl/m2. liifD0S1/30&432ali041/B7fr«B8 MabinAian ioo, l|ublianAa casts 5. 3000 Cdja lA^O. Prodamo dvoinpdsobno stonovo-njo. 52 m', opremljeno. Telefon 041 264478oli03t 634419. p CEUE, Hodinjo. Stonovonje. 72 m', prodom. Telefon04l 79S420. S956 GARSOlUERO, 25 m^,5pogledomMcelclno luojo (Porlorož) 3 m^ Ideti. v 2. nod-ftTopju, dvigolo, centralno, koMsko, telefon, klimo, zosT^ljen bofton, prodom zo 125.008 EUR. Telsfon041 399-484. Ž224 ODDAM GAKSONJEitO no Otoku domovnojem žen-^i srednjih let. Kekodilkš. Telefon 841 35M59. 6670 STANOVAHK ZB dve zaposleni osebi. 35 m^ mini kubinjn. spalnico, dnevna s souporobo kopalnice in sonirarit od- DVOSOSNO opremao stonovonje. vM» vem naselju, zelo primemo zo storej» por. oddom v nojem. Možnost tokojlnle vselil. Te^ 041 522464 aliD4f 907-748. 5685 MANJŠE opremljeno stonovonje, v bläini Sforego grodu. oddom v zomeno to pomoč pri delu vvmogrodu. Telefon 041 983-114. 5956 PRIBUŽK0108 m', v novojS stonovonjski hisi, v idilični okolic Loskogo, oddom. možno tudi obdekiva vilo zraven hHe. Telefon 041 554-295. S960 NAIAMEM V CEKfliU C^ M jomem lepo ^rnnrieno gorsonjero. Kliiite samo resni. Telefon 051605432. seee SAMSKI moški vzame v nojem novejše, opivmijeno stanovonje. Velikost sf ono-vanja do 40 m^. lokotjo sredio CeljG oli okoKco do 4 km. Zo infornndje poUote po telefonu 041 773-ll0.do15.ofe. n NEOPKEMUENO sobo vCeijvttfi (Aoln Celja, do 20 m^ nojcmem. Telefon 041 377-704. D AftCiiH- VOi:::K. V m^mm stil-' ' :m n;wiju Droöajmo irrtDt -novDflra- ö^ -.tki, v * ^«oeni .. 115, «C : ? flPf • ■ j^ifi . . / * "'-f' mJ Vt' ". C 23 OWTfiffl, dSti ' $0 V -M fazi. lof . "jcy»;. PM^Mt eLo.Ov tei 051 dSS. Odi 2?2«57 in W1 797-206 . ; • -'-ru dsr-'-- IŠČEM UfDKOJENEC. voznik, nujno H« si^ oli Qoßonjero v okoAci CeljojoJec Telefon 041 602-395. 5S7i CÖ PRODAM ItOVE, nerobljone nodstr^ postelj^po-grode, kokovostne rzdelove. prodom. Telefon (03}5778-790.031 397-595. S903 Št 94 - 28. november 2008 m 28 ^IM^I OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK SKRfMJO, oiMroGoreflje, 6 predalov, ohnh njeno, možno dnlovo, prodom. Telefon IMI945'S89,Q40e07-371. 6924 KOMPl£TNO spoinko, brezhibno, prodam 20 120 EUK. O^GSfen odvoz v 10, 29. novembra. lelefQH 031 480- 08B. 5927 MAIO rabljeno sedežno 9omHun poceni proöom.relefMi03l8B^33. SOM) pec no olje, mah fobljeno, ugodno proden». Telefon {D3)5826-S06. S&48 KUHIMJO,$iHfilmLpn^ hbdilnik, kan, kolno »dežno, zamrzo* volno omoro, packuppoßbusch^ oslolo, prodom.TelefonĐ41 284-97S. &946 HUnUUK. 501 veliiuKl SO'^SO on, ugodno prodom. TefeFon 031 329475. sses lUADIUUK, pnU stral zomnovolnik, gkn^i ^lolp, TY, OVD, zvoćnikt, onHirko, hosed, folelje, video* rekorder, šfetfibik tld. prodom. Tetefon 051424^03. S967 WW mm PRODAM BUKOVE brftete, visokokoknoie, zovse pefi, ugodno prodam, mošmi dostove. Tele' fon 051 3)8-590. BUKOVAdrai(Modovino|spmzompr& dom. TeMon 841 657-595. p MVA. bukon, dolga v hlodih ler krotko iogono, z dostavo, prodam. Telefon D40 211-346. p OfSKE in plohe, porfer^oin nepaiienega orehe, hniäe, resnje, lipe, jeBe, hrosto, jqvorjo, brento in smrefce (ei les zo ostresje, rozličnih dimenzit prodom. Te* Men 040 211446. p Aoiogono, nosekono, prodom. Teie-^n(03)5805-)45. šm OKNAMTnopon,173/125-1kos. 120/125 • Ikos. 100/140.lko$.!elefffii 031 hMM. SdSi AKUSTIKA PRODAM DIATONiülO hormoniko t^. 6. bos. Mje dodoTni gumbi, store 2 meseco, prodom zorodi zdravstvenih lezav. T^ fon05] 365^43. S923 OUTONIÖKI homwHb. duri cfb, store 3 lela, prodom za 1.550 EUHTelefon 041 619-279. sdi4 PRMJM NESNIQ, grohosie. rjave in Ijm, prodom. Nokup 20 svoli • petelin brezpbćno. Kmetijo Winter, Lopoto 55,3000 Cetje. Telefon (03) 5472'070,04176^^00. S062 PRAŠIČE, od 30 do250 kg, možen zok^ pri prodojoku, domoćo kuhono hrono dostovo no dom, ugodno prodamo. Zbuomo naročila zo kolme. Telefon 031 31M76. S579 nUSIÖ, od 30do 150 kg in izlorenesvinje, pr(Klam.Telefoft041 263^27 ss2s KlA^ĆE, mesnato pasmo, za nodo^injo rejo oli zokol, 70 do 100 leg, prodomo. Telefon 031544^53. Seod nUCO simeniolko, brifo 8 mewev, pro-dom.Tele^n 5722-525, od 14. do )7. ure. TRI pro«e, od 150do 170 kg, domoönja, prodom. Te}^ (03) 5794058, 041 971-3)9. 5604 M prearo, fsžb pribTizno 180 kg, krm^ no s kuhono hrono, ^odom. T^fon 031 84(M)78. deas BIKCA in letidie simentoke, 160 kg, pn>-dom.Telef(»041 794-301. ss90 DEVET ovK, 5 mbdk'ev\n 4 odrasle, prodo-mo zfi 350 EUR. f rodomo vse ^upoj. Telefon051 60M13. 6894 ŽKE8IG(0 non\ promo, z lisko no glovi, črnog/tvo, mimo, uboglfrvo, v7 mesen, pctKkim zo pleme. Mortit> Breznik, Lo-poiD 16 o, Celje^telefon (03) 5471*305. 5901 LEfO m pol slonga kodo prodvno. Cena po dogmra.Telefon041324-918. 69i9 ŽKBCA, o rodovnik, sil posmo, starca 10 mesMfiv, za pleme o& zokol, prodom. TeMon548B-158. 6917 HUČKO, lazko 300 kg, prodom. TM)n 5795^. 5933 PltA^ĆA zo zakol, krmljenego z doroaco hrano, prodom. Možnost kolfn pri nos. Telefon 041 774-393. 5331 DVA pnSä zff z^, 200 kg, mo^ zflkol, prodQm.Telefon041 915-982. !EJCOs»menlalko,stDro 19 mesMev, prodom. (eno po dogovoru. Tefebt) (03) 5734055. S338 BIKCE in l^stmenloke, ležke 250 kg, prodom.Telefon031 559-820. L4ö7 SVUUO. ldo250 kgfiptjske, ležke 50 kg, prodom.Telefon031559-820. L497 KRAVO mriolco, meeo ler leidu in bikco. obo simentoka, prodom. Tele-fon031 591-232. JAGWÖS, zo zokol, možen zakol in dostih v6,prodom.Telefon 041 960168,041 805-110. L4d8 BKCA in lefiSio, obo sinwtako, prodom. Telefon031 616-154. S840 PRA^CA, 200 kg, krnigenoga z doma). S842 BlXCAshnentoko, storego 14 dr^ prodom. Telefon (03) 5808057,031 575-777. PRAŠIČ, težb 30 in 150 kg in svinjo, 250 prodam. Ww 041 656^78. 3650 msrćazd zobi, 140 kg, prTxhm.Tslefen 051 646-127 §649 TEUČKO ^menlolko, store 3 tedne, pro- dom.Telefon|03)5796^. 8IKCA simentaka in cmo bdego its telko, brojo, prodom. Telefon 041 596475. Dß hrBfi smosli kozi, dve »nski kozi in burnega ko^ prodom. Ceno po dogo-voro.Telefon03156M 55. 3652 KRAVO, brejo, trotje lele, sletoom 06 brez, prDdom.Telelon 031240465. 3855 PRAŠIČE, od )00 do 200 kg, prodom oli menjam zo gradbeni materiol. Telefon 041882-359. Sese KRAVO stmentoflui, pašno, brejo ^edem r!» secev in pol, prodom oli menjam za teleto.Telefon041 832-552. &857 PUSß zo zakol, od 120 do 300mrän zokol in prevoz in bikce »mentoke m čmobde, ugodno prodom. Telefon 031 506-383. tssQ ntAäü^ 200ks. možiRzdol, tudi pmoz. prodom po 1,80 EUf^g. Tetefofl 041 774^5. 5992 PSE, östokrvne bernske pkuBorje, store 11 tedrw, zelo igrivi, prodom. Ceno po dogovoro.Telefon041 78^61. &d74 Titi proŠMo, hronjene z domočo hrono, težke 140 ^ prodom. Telefon 031 503-370. &d73 PUJSKA težke od 25 do 60 kg, prodom. Telefon 570-9155,04)445-315. p kUMM BIKCE simentolo, do 200 kg, kufm.Tele-fon04l 653-165. š640 PRODAM VIKO bski rnling, po 0,90 EUR, prodam. Telefon051B22-360. $633 Foglßjgore, (am daleč pod soncem so moja najveća hrepenenja, ne morem, doseči vseh, toda luhko se ozrem gor in vidim njihovo lepoto, V SPOMIN DAMJANU SLEMENŠKU iz Vojnika (23.11.2003) Pet l€t je minilo, življenje se je spremenilo. Plemenitost, iskrenost, nasmeh in dobra volja bile so tvoja veličina. Žal ostal je le spomin ... Še vedno ne moreva dojeti, da sva te za vedno izgubita. Damjan, hvaJa ti za lepe, srečne in vesele dni. Hvala vsem, ki se morda le za hip ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel, prižgete svečko in prinesete cvetje. Mama in ati 5952 SENO vbxkoh, 2,20 EUR, prodam. Telefon 041 868-285. 5697 R20L wk, ćeŠnjem in orehovo jeiNiD, prodom. Telefon 579S4)21, 041 941-195. Sd34 RDEČE vino, neäropljene Me, po0,60 EUR, kokovosJno belo vino sipon, rfzling in rdeče vino žometrto Ćmino, po 0,90 EUR, prodom. Telefon (03) 5741-361 051 351-635. m 6Š639 HŽOL sivrek prodvn. Telefon (03) 705* 3136,031 395^05. ž22S REPO JB bsonje, jedilno kolerobo in žgon je, 5 EUR/lHer, prodam. Telefon 031 763-954. 5961 KUPIM STARO sekn dnmmonko, monpekmedui orodje, store knpge in nnglednice ku-pim.Tele(on031 809-043. se9i ZENfTNA posredovalnica Zouponje, ki je uponje v Ijubezefi v preteklem letu povrnila već kot 35.000 osebam, posreduje za vso staroshw obdobja, brez-pbćno zo ženske do 46 let. Telefon (03) 5726^19,031 50S495. Leopold Ore-sniki p., Oc^njc vos 65, Prebold, n OSTALO PRODAM 30.000 po valnica za vse generBci>e. Zsupan]«, Dolenja vas PreMM. 03/57 26 319. 031 606 49S. 031 636 376 SVIHM), 250 kg m kokovoshio belo vino, ugodno prodamo. Tet^ (03) 562-1978,041 857-645. 5964 ZOfZNA i^oHsća, 15d, zo mercedes benz, SHpndom. Telefon 041 76^98. DOMAĆE svinjsbpokivke, mesncto posnv, prodomo. T^^ 041 22(^63. SURI kivdne posode, izgled kot evropoleto, podflkone, zelo ugodno prodam. Telefon 051365443. £923 PRAOČE, 60 kg, fäol, ocvirke in krom brone s 24 diski, prodom, T^fen 031 557-754. $638 AVrOIMBlUlU^Efildko.lMI l^scB^h do, primemo zo prevoz prašičev in telet, prodom. Telefon 041 656476. Š650 KIPER prikolico, novo, domoće rzdelove, nosilnost S t, ngv alinder, 4 stopnie, prodom zo 2.900 EUR. Tetefon (03) 5794-223,041 661-931. 5953 (ISTIRNO Zfl gnojevko Croino, 2.700 in rotoalsko kosilnico Sip 135, prodam. Telefon03l 240465. Š656 KRMNO peso po 0,20 EUR/kg in vrtljivo plonimo desko, 20 300 EUR, prodom. Tel6fon031 806-191. S&41 NOVO pocsnkonomroio za ogn^, visino 1 m, 2*25 m, ugodno prodom. Telefon 031 329-475. S8d8 ZIMSKE gume Goodyear, velikost 16^5-R1S,prodam. Telefon 041 687-936. 5964 AVTOMOBIISKO prikolico, mottfno žago Stihi ms 290 in voz igimiirodl« prodom. Tel^OSI 845404. 5976 wvrairadiocelje.^ 2Metno sknpoHĆno žeitsko, s srednjo zaposleno, 165 tm, lepe poslove, želi prijoleljo zo tesm zvezo do 43 let. Telefon 041 24^47, agendjo Alon. &950 434eK>o, ur^eno, ^^onko, ekonomski tehnik, zeli pnjoteljo do 56 let. Roda in» norovo. Telefon 04124^47,ogend^ Alan. 59S0 lakrenl fanlje ^e)o pr«f>rosU,zv^ sta Mnogo jlt) je. zato puiv ce, pozabit» na rwćararw ter |h brez siroäkov spoznajte. Tet.: 03/S7 26 319, gem: 031/836 376. Inpold fktitA tp. Ootoi* PiMd OKASNOzffZo sizefinu^, 45 le),sportne postave, z žensko, slorodo 60 let. Telefon 041 24^7. ogencila Alan. 596O EHÜHZ REDNO zoposimo notokorjo, storego do 35 let. KiTojsko restovrodjo Kitoj^ dvor, Tehorsko testo 35, Celje, tekfon 041 812-939. 6902 ZAPOSUMOštudentkoali dekle zo doloren COS. Strežba v bifeju Peirol 8S Šenčur. Trg. storitve, Ivon V^ovH s. p., b^ pri Žusnu 130, telefon 041 564490. Š637593S V SVOJ kolektiv vcbin^o dekle ali žensko, staro od 16 do 35 let zo delo v strežbi. Telefon 041 633-190. StomtlffvKra^, 1 p., Zodobrovo 68, Skofjo vos. sd32 HONCffiARKO dek) Bcembga upokoienkns SSi, administrativno smer. lelefon 041 467-540. 6965 PIZZERIA VerdhVerdi Kce fonta zo d^ v strežbi. Telefon {03} 5718-210, TomoL Tomaž JonkoviČA P, Oriže 125. n Ko bolezen kruta v živ^enje je prišla, ti pobrala rnoč je in ce premagala. Zdnj tam počivaj, kjerni večerja in nobena bolečina ne stiska ti srca. ZAHVALA V60. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi rDož, oće, dedeklD zet ZDRAVKO GORISEK iz Požoice 3 pri l^lkem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, darovane vence, cvetje in svete maše ter denarno pomoč. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem šte\^lu pospremil na njegovi zadnji poti. Hvala bolruSničnemu gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem s Planine za zapete žalosiinke in trobentaču g. Mateju Mastnaku. Hvala godbi na pihala s Svetine. K$ Svetina, Komunali štore in pogrebni službi Zagajšek. tskrena hvala ge. Olgi Seme za ganljive besede slovesa. Hvala ve)ja tudi E^tronažru sestri ge. ZalikI iz ZD l4lko» dr. Faidigi m dr. Sifrerju iz Onkololkega inštituta Hubljana. Posebna hvala velja sodelavkam in sodelavcem iz SB Celje - kolektivu iz pralnice za darovano denarno pomoč in izrečena sožalja. Posebej hvala g. Franciju No\4ku za izkazano pomoč v času njegovega zdravljenja v Ljubljani. Iskrer^ hvala ludi kolektivu l^ometai iz Šentjurja. Še enkrat vsem in vsakemu poseb^ iskrena hvala. ŽalufoČii žena Terezij, hčerke Stanka» Darja, Mihaela Id Martina z družinami, tašča Barbara ld ostalo sorodstvo __L500 REdNOzaposlitno notokono z izkusniomi. Nudimo delo za nedoločen ros in dobro ptan)o. Informocij«: Rzzerijo Picikato, Tehorje21,1elefon (03)4914-210,IV tro. n Prodajalce4ce ne terenu iföemo. IrrforTnanje po telefonu: 03/49(K8CK)0 AHMipi &ILQ, tViwWn 1.3000 C^ ZAKtSUM žensko zo strežbo v manjšem kava bofu.Telefon 031499*903. Medi-kom, lolo ZoHTHin, 1 p., Bodrež 45, Grabekn. sees BAZWO__I IZDELUJEMO iKOfdde stonovonjsiüh hts, gospodor^h in ponovnih obj^ov in podobno.Telefon (03) 6104-182,031 393-560. ARS^rojektiron^. Anton Strnišo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. OPRAVDAMO vsa pleskarsko delo, Mtro in kokovostno.Zanomiostonerlsto. Hišni seivis Votjćek. Vilko Maw, 1 p., Kosovelovo 16, CeTje, telefon 041 734448. 5687 KEZAHTEYNI objekti (nI grodbene^o doviy ljenja): prizidki, gorože, nadstrdki, ste> klenjoki. bozeni, »Škarpe«, kmetijsko-gozdor^ objekti. Noolovonje, brez-pkcno svetovanje, orodni postopla.Te-lefor 041 764^2, Gus, d. 0.0., Doboj-skQ22o,C6lie. 5931 PARINEUWhsofnoncano^, pri izje^ nem projektu, iŠćem.T^(on 03) 338-833,do^doß. s^ aetirfMnni CENim ZA ZDMVLJCMJE VtMftKtH BOUStl v^Msin mmtsaamsEEtese^^ torsi Mm a «■!• M Hn^ V*«^ Mtinon horarvn« afoifetvi im^ noJnast rMn» zipadM. hhnoKlii od 8. do 14.9) un. mami ia.fl,m«ib(nbc h 300qci^ Td:0342&«1-50. IZPOSOiA strojev zo rnznovRtno dela obr^ gradben'rstvo, vrlnof^tvo fn rožnih vzdrievolnih del omogoča izposojevol-nkosfn^m noprov SAMv C^u (Hvdi-i^a), Ul. bn3tov Dcbrotiräov 13, telefon 041 629-644,5414^11. n SPROSTTTVENA mosazol Si želite sprostitve po noporoem delovniku? Vos pestijo bolečine v romenih in hrb^io, imote težke in boleče noge in podplcte? Vabljeni v novo odpdi Terapevtsko refleksni masoini studio v Novi vosi. Naročilo ^r^omo po telefonu 031 664-027, (03) 5411-164. Možnost nokupo darilnih bonov. Notesa Potmo Vredco, s. p., Pohorska ulico 13 a, Celje, www.nono-energffskiHnosaza.iom. n PREMOG, zefo vgodno, zdodovo. Telefon 041 279-167. ProvazngtvoVkidimjf Per-nek, s. p.. Sedkuek 91, Podlehnä. n MUDIĆE, pasmo nemUii ovtar, storo 7 tednov, prodom. Podorin) kuhinjske ele-mente.TB^n(03)S77^413. 5862 ZA stor^šego moškega iščemo negovolko no domu. Telefon 041 314-260. d IŽDOUJfMO kuhinje, otroške sobe, predsobe in ostalo pohištvo po meri. Telehin 031 76S-934.MrzarrtvoJozefCmdi,s. p.,Onoliška18,3230Sefltju;. $646 GMOnHil, pozori Po konkurenčnih cenah izdelujem pec1 in bojierje zo nje stanovanja e^krul no teden v ^nt-iurju, obvezno v dopoldon^em Ćosu. Somo resne noj pokličejo po telefonu 051 414-766. p NOVOvCe^-trgovina Komision, Cankorje-vo 2. Rab^eno, o uporabno: oblačilo, obutev, otroške igroće. akustiko, majhni gospodinjski oporoti. Telefon 041415-4)2. EuroMild, Oregon Milenkovic, s. p., Pucovol, Celje. sbgq FTIVSERVISMPROOAJA TomislavZupancs^p. [ 'išmjm. ^ POPRAVIMO^ PnPOJEMO v trg 7«1 .J 03/5717-484 '^»Ji'gLldebitell® it. M - 2a. nommber 2003 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Cbvek postane močnejši, ko spozna, da se roka, ki mu bo nudila ponioč, začne pri njegovi desni rami. (Sidney I PhiUps) ZAHVALA vsem, ki ste ob izgubi ljubljene žene, mame, hčerke, sestre in tele KRISTINE OFENTAVŠEK roj. Lx)£nikar uj&zih sožalja, darovali sveče, cvetje, maSe in pomoč ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala patru Branku za opravljen obred, pogrebni službi Raj, cerkvenemu zboru in pevcem s Frankolovega ter zdravniškemu osebju v Celju, Ljubljani in Vojniku za zdravstveno oskrbo v zadnjih leüh bolezni. Žalu|oČi: mož Zmago, hčerka Tjaša, slu Sandi, mama Ivanka, sestra Albina, brat Janko ter nečakinje in nečaki 5880 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete NADE JAGARINEC roj. Zupane Iz Ložnice pri Žalcu (1931-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavceth Juteksa in znancem za izrečeno sožalje ter darovane vence, sveče in svete maSe. Hvala vsem za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste Jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Pröjstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 18.11.: Slađana TOMAŠE-vrć iz Celja - dečka, Ana AhJTLEJ iz Celja - dečka, Alenka HLEB iz Celja - dečka. Benja AMBRUŠ iz Griž -deklico, Aleksandra KOVA-ČIČ iz Stor - dečka, Andrej-ka KRUŠLIN S Podplata - de-klico, StaSa COKAN iz Žalca - dečka. 19. 11.: Špela TRPLAN iz Sevnice - dečka. Bemardka VALENČAK iz Kozjega - deklico in dečka, Simona SUKIĆ iz Šoštanja - dečka. 20. U.: Vesna VATOVIC iz Velenja - deklico, Mojca JU-RAK iz Celja - deklico, Natalija DEŽAN iz Laškega - dečka, Tadeja JUTERŠEK iz Celja - dečka. Barbara KODRUN s Polzele - dečka, M^a PRIS-TOVNIK iz Loke pri Žusmu -dečka, Petra CEPIN iz Lesič-nega - deklico, Andreja BA-NOVŠEK iz Celja - deklico. 21. 11.: Anja FLORJAN iz Šempetra - dečka. Martina MLAKAR iz Solčave - dečka. UrSka TRBOVC iz Usič-nega - deklico, Tamara SAR-LAH iz Lesičnega - dečka, Neii KÜKEC Iz Braslovč - deklico, Lidija GROBELŠEK iz Celja- deklico, Metka VODU- ŠEK iz Slovenske Bistrice -dvojčka. 22. 11.: Jerica REITER iz Mozina - dečka. Tadeja LEŠNIK z Dobrne - deklico, Nataša KOŠTOMAJ iz Vojnika - deklico, Wilma HABAT iz Šempetra - deklico, Lidija KLAS1Ć iz Rogaške Slatine -deklico, Špela JOVAN iz Velenja - deklico, Danijela MIT-ROVlC iz Celja - deklico. 23. 11.: NinaMEŠLizCe Ija - dečka, Greta VENE iz Vojnika - dečka, Andrejka KUGLER iz Zreč - dečka, Eka-terina VUČINA iz Velenja -deklico. Damijana ŠTUC!N iz LaSkega - deklico. 24.11.! Petra JAGODIČ iz Šentjurja - dečka, Natalija VNUČEC z Ljubnega ob Savinji - dečka, Tanja GRUBER iz Celja - deklico, Anela OMfC iz Velenja-dečka. E^poroke Velenje Poročili so se: Danilo DJU-R0V1Ć in Adrijana MARJA-NOVIĆ, oba iz Velenja, Rene FRATNIK iz Velenja in Isau-ra ALOR PEREZ iz Mehike. SMRTI Celje Umrli so: Feliks PERČIČ iz Celja, 79 let. Jožef AV- ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica ANTONA MLAKARJA iz Celja (10.1.1933-17.10.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. bivSim sodelavcem. Članom ZŠAM in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Hvala za poklon ob žari in izražena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu Cirilu Slaplaku za lepo opravljen obred, gospe Marini Srebočan za izbrane besede slovesa, pevcem in trobentaču. V tolažbo nam bo roisel, da ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Štefka, bčerka Helena ter vnuka Marko in Miio^ Sd4l Je čas, ki daje. je Čas, ki vzame, pravijo, da je Čas, ki celi rane. In je Čas. ki nikdar ne mine. ko zasanji^ se v spomine. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega sina in brata TOMAŽA ZNIDARJA iz Prožinske vasi 26 (19.1.1991-14.11.2008) se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maSe vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu podjetja Jančič iz Štor, družini Jančič iz Celja, županu Občine štore, dijaški skupnosti SŠSDL, bivšemu sošolcu Sandiju za poslovilne besede, gospodu župniku dr. Vladu Zupančiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem s Teharij in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Vsem Iskrena hvala. Žalujoči: mama Cvetka, oče Ivan, brata Simon in Urban ter sestra Marjeta 5943 Ko ponoči sanjam tvoje lepe oči, molim, da nič me ne zbudi A noč je kratka in neusmiljena, prav tako kot tista, ki te je vzela m le solzne sledi. V SPOMIN naši ljubljeni SIMONI SOBER izL^Šk^a Vsi, ki vedno mislimo nate L901 BEU iz LaSkega, 63 let, Dragica KOLEGA iz Celja, 79 let, Neža JELENKO iz Bovš, 84 let, Franjo MOLNAR iz Celja, 85 let, Tomaž ŽNI-DAR iz Prožinske vasi. 17 let, Jože ZUPANC iz Celja, 92 let, Franc MESARIČ iz Celja, 63 let, Marijan OC-VIRK iz Celja, 69 let, Ivan - Št. 94 KOSENINA iz Celja, 69 let. Milica PRODNIK iz Šentjurja, 86 let, Franc RIBAR iz Migojnic, 71 let, Anton SUPER iz Velike PireSice, 76 let, Nada Marija JAGARINEC iz Ložnice pri Žaico, 77 let, Marija PODGORŠEK iz Žlaborja, 90 let. Franjo VELIKONJA iz PodSmihela, Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel V SPOMIN Danes mineva leto dni. kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, svak in brat JOŽE GUCEK iz Celja (5.11.1940-29.11.2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi &571 S907 V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v groba spiš. vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice DRAGICE KOLEGA (28.12.1929-14.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala rudi gospodu duhovniku Srečko Hrenu za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. Žalujoči vsi nfeni 590« \ ^ Jeseni, ko listje odpada, si tiho odšel, brez slovesa. Niti roke nam nisi podal, v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ifj Ob prezgodnji, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, sina, očeta in dedija VIKTORJA PODPEČANA S Planine pri Sevnici (26.2.1951-16.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, lovskim družinam in znancem. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cver)e, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala lovcem LD Bohor za lepo pogrebno slovesnost, pev» cem, pogrebni službi, g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb in g. Henriku Zibretu za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi 66 let, Franc GOLIČNIK iz Radegunde, 62 let, Alojzij KOLMAN z Vrh, 79 let, Marija KRAJNC iz Gorice pri Šmartnem, 64 let, Janez LESJAK iz Celja, 88 let, Emil ROZMAN iz Zavrha nad Dobrno, 59 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Edvard ZORKO iz Dolge Gore, S4 let, Alojzij RIBIC s Pešnice, 61 let. Karolina KORITNIK iz Zgornje Rečice, 83 let, Franjo PASAWC iz Šentjurja. 83 Let. Velenje Umrli so: Marta VODOV-NIK iz Vitanja, 72 let, Marija ZABUKOVŠEK iz Ostrož-nega pri Ponikvi, 77 let. Marija RAONIČ iz Braslovč. 78 let. Miroslava JANČIČ iz Velenja, 60 let. Borul KERŠIČ iz Velenja, 57 let. novembw 2008 Nmc 30 NOVI TEDNIK KINO 19.30 Kulturni center Uško M. 11. PLANET TUS Kiftf myifi JI piM^tju piiweo da tpnmtabt pra^nm. FUtitoufl*. «flinwui ćn^ittA« komidla 11.10 15JD PDIOV»^ V trwä^ Zmn^. av«ntu^n^^ pMirtijcIc Wk. nöa, ubott inrnd^c 16.10 In ^9.30 um prak Owjikf^, miMAtifiM draiM 1Z3fl. 15.M. ta.10 2B,20, VBiarM Mi, mnanti&tf iheiRd 14,30, 21ÄI, 2S.40 ponadrijsli. tor^ cmek. petak, »bms Hl nedelje: 1700.19.10 KvieboB sačetii, ilo^e 14.00 1&.30, IB.Sa 21.10 2130 IMwv.gnul^ 16.40 21.30,2160 ponediljak, tonk, veda ttwak. sobota a ned^a: 17.10 Kih MM OHMb Zftdiy iMKk. nMifr eka rofflsmififta komad^tnualcal Jllji 18.00.18^. 20.40. Kai a* zvaAo, taMiwfija/dfatna J1^S8.10.18.30. TalaU. oüer 12.40.1S2D. 18.15. 21.0a 214$ Kanirtm. tjrodpvice 13.30.1760.19.50. 21.&a 21SS pndstava aovsafc dan pf9äsm9sovpet$kitsodoa areriiMaatfiDbfltoinMdrio Trvbarlevib 500 dokrnnäutmüfilm 21.00 Celjsk) dom Kvinlet Gamnu Jcono?rt 21.00 Kiücx^ni dom Šentjur KrooikdinGatiizo koncert 21.00 Mladinski center Velenje______ Klubski veČCTi igralnih iger 21.00 Club Tcfazza Celje_ B. R. SUylers koTusrt SOBOTA. 2d. 11. 9.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Izddovanje adventnib vračkov (Mmmica 9.00-13.00 Knjižnica \^len)e_ Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00-15.00 Vila Mojca Velenje 9. novoletni darilni bazar METROPOL HiGiMc« 10.00 Dem kulture Velenje_ ^(rat iz opere gjasbeno-luikomn. predstava 10.00-12.00 Studio sodobne _umetnosti Cdje_ Velika mojstrovina z umetnikom Stojanom Kneževićem rwvembrskadBiavruca ll.OO-iB.OO Celjski dom - mala _dvorana_ Ustvarjalne delavnice za otroke pfrtK 11.30 Celjski dom - mala dvorana 18. IX) Taftoialtf ID NIko Graienauer. Majhnlca, Ka- 20.00 Vigimlni b^ trca Skrateljca in Pedenjped SOBOTA otroška gledališka predstava 18.01} Ifiu nU: Fi«M o akM M^ 1700 Dvorana MC Patriot Slovenske arski dom KZ Šempeter Petrovi tamburali predi[aviTveräkonc0T 20.00 Domll. sloveoskega tabora Žakc Prava dekleta rtwzikal cdpnje fotografske deimmiaz Bo-iid^)em Coi^dncem 19.30 Kulturni domZafjaltnovije Celje__ čisto in zamazano in Dvej žen* skt v gledali, komediji wwwanovitednik.com 21.00 Mladinaki CCTterVelen je Khibski večen Deftones 21.00 Šentvid pri Planini &dip8e ^asba skupine Pink Floyd 21.00 Dvorana MC Patriot Slovenske _Konjice_ ACE kultura komxrt 10.00-16.30 Dvorec Novo Celje Vokalna skupina In špiritu adverimisejem 11.00 Malinov dol Slovenske Konjice Mkavna predstava 14 '00 Svo^de Uboje iit^t^^omaiih ansamblov priredile^ 16.00-18.00 MNZ Celje_ Nedeljski muzejski mozaik oŽMievmui^ske ulke obrmikov 17.00 Dom kulture Velen je_ DobroddniVoncert za Karitas 19.00 Hotel Pakrf^ nimUJf 1.12. 9.00-17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pis(a)na knltuma dedižčina slovenskib knjižnic strokovni posvet 17.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice MaUparkeljMalič ura pravljic 17.00 Levsüimva soba Ce^'e_ Skrivnostna dežela prijazni}] ljudi-Filipini poiopianopredavanje Mateja Ki> iirja RAZSTAVE Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Da* rinke PavleciC LorenČak. II. osnovna Sola Celje: Bistvo očem skrito, srcu odkrito, do 30.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: ve6nedijskd razstava avstrijskih umetnikov» do 28.11. An CoUage. razstava Alfred Resch in Amold Reinisch, do 28. 11. Galerija MIK Celje: razstava fotogra* fij Gregorja KatiCa, do 15.1.2009. Savinov likovni salon 2alec: razstava fotografij Borisa Skalina, do 1.12. Galerija Železarskega muzeja na l^harjah: Ultima forma, razstava priznanega hrvaškega fotografa Vinka Ser-beka. do 30.11. Kulturni dom Šmarje pri Jeliah: lU. slikarska kolonija zbirka - Tinsko 2008. do 12. 12. Likovni salon Celje: fotografska razstava Željka Jermana, do 7.12. Galerija Volk: razstava del Tuie Konec, do 29. 21. Galerija Mozaik: razstava del iz stalnih zbirk, do 29.11. Prostori BiovitaL razstava slik Mak-similjana Strnada - Milća. do 21.12. Avla Fakultete za logistiko Celje, Mariborska cesta 7: slikarska deU likovne skupine ProTempore.do31. 12. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE smoEi V soboto, 6.12., ob 20.00 brucova-nje. V nedeljo, 7 12., ob 20,00 fot^af-ska razstava, afterparty s skupinami Ceremony, Never healed in Final Approach, Uradne urr od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. AifTitalrw' • možnost najema glasbene sobe (v prostorih DruStva ŠMOCL) • bre^lačen tečaj računalništva za začetnih (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCL ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure • brezplačne inštrukd je matematike za osnovno- in srednj ešok:e • igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka -brezplačen interaktivni tečaj franci-skega jezika za začetnike, od 15 do 30 let • možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Mežani pevski zbor LaSkO! Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice LaSko. iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo@skm5.net, Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031812-533 (Ma-§a). Rekreacija: Telovadnica Oš F. Mal-gaja, soboteod 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak I. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni U^ 5, Šentjur. . Sobota, 29. novembra, ob 18. uri: izobraževalna delavnica vanie in zdrave spolnosti v dvorani Celjskega mladinskega centra. Ponedeljek, 1, decembra: akcija ob svetovnem dnevu boja proti aidsu na stojnicah pred Mestno občino Celje, na celjski zvezdi, v Citycentru in Planetu 1U5. Redno dogaianle: Vsak torek ob 21. uri: KŠCComanifa - dniženječlano v KŠOC v Klubu Ghetto. H Vsak petek med 19.30 in 21.00 uro: rekr^tivno igranje košarke v telovadnici in. osnovne Šole Celje nyi celsN rriadns« pripovedovalci Zgodb, V petek, 5.12. Skupina Orlekl bo razi^ skrivnosti svojega dolgoletnega ustvaijanja. Sobota, 29. novembra, ob 18. tiri: svetovni dan boja proti aidsu, osveSča-nje javnosti o nevarnostih spolno prenosljivih bolezni ter spodbuda k varnemu in odgovornemu spolnemu Ovijanju. tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. VocL Grega Tfei^ek; KUD Superstar - pies: torek med 16. in 18. uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19.uri. www.novKediiik.coiti DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLAĐE Telefon 493-05-30 Sent ■ slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 • pisarna 3000 Celje tel. St. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE EN OTROKE-ŽRTVENASIUA 080-U-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks Za gluhoneme 01 -524-19-93» e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in nedneve življenju; Kocenova 4 - 8. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/418 446 DRUMSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali Občnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega rusüja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ah 03 427-95-28 DRUSh^O OZARA CEUE Pomoč ljudem s te2avami v dušenem zdravju Krekov trg 3.3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. tire [tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Podjetje NT&RC, d.o.o. Dii^Uar Srečko ŠTOt Pod ietje opravlja časopisno-zaJožniŠko. radijsko in agencij »kotržno dejavnost Sšahr. rr^Scmova 19.3000 Celje, tcldoa (t») 42 25190. fax: (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak tor^ in petek, ccna torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 145 EUR. Tajnica; Tea Podpe^ Velet. Naročnine: Majda EOanSek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je lema naročiuna 189,60 EUR. Številka transakcijski ra* Čuna: 06000 0026781320. Nenaročenihrokopisovinfoto- ^afij ne vračamo. Tisk: D^o, d.d., Ilskai^ko središče, Dunajska 5, direkion Bogdan Romih. Nosn tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. MOVI TCDNIK Odgovorna uredaica: Tatjana Cvira Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič RatiicalniŠid prelom: Igor Šarlah, Andreja izlakar ObUkovaole: www.minjadesign.com E-mail tiralnjštva: iednik<3>nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: iehDika.r«lnik€>ni*rc.si muNoccM Odgovorna urednica: Simona Brglez Uränica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radioS^t-rc.si. E-mail v studiu: infod^radlocelje.com UREONliTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kuralt. Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčtč, Simona šoUniČ, Dean šuster. Saika Teržan Ocvirk m it. 94 - 28. november 2008 A«EIIICfJA Opravlja trženje o^asnega prostora v Novem tedru- ku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. pomočnica direktorja in vodja Agencije: Veuia Lejič Propaganda: Vc^ko Grabar. Z2atko Bobinac, Viklor Klenovšek, Alenka Zapužek, Rok Založnik Tcldoa: (0S}42 25 190 (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po el^ pošti: agenclja€)nt-rc.s NOVI TEDNIK 31 Nagradna križanka Slovarček: AEROLIT • meuorit, )i pftde na Zanijo, iTpodndmik: CFAKTA •> hmino število v sstnmonuji TARIM • najdalj^ rek» Swhjc Azije.