LETO XXX., ŠT. 4 Ptuj, 27. januarja 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Premalo so samo letaki... (stran 2) Naloge službe komunalnega nadzora (stran 3) Ptuj v naravnem okolju (stran 4) Naše čebelarstvo ogrožajo bolezni (stran 5) Orači iz Lancove vasi (stran 7) Zimske šolske počitnice Danes je 21. januar, vsi nestrpno čakamo, kajti danes bomo dobili izkaze. Izkazi nam bodo pokazali polletni uspeh, da se bomo drugo polletje še bolj potrudili Vsi si želimo lepe izkaze. Tudi jaz si ga želim. Nekaterim se bo ta želja uresničila, nekaterim pa tudi ne. Meni se mogoče bo čeprav bom imela slabše ocene kot lanL Kljub temu sem prav vesela. Dragica Toš, 5 razred OŠ Vitomerci Huraaa, počitnice so, je na ves glas vzkliknilo mnogo šolarjev. Da, 2U januarja so se zaprla šolska vrata in kljuka bo tako mirovala polnih 14 dni, kajti pouk se bo ponovno pričel 7. februarja, ko bo 9018 osnovnošolcev iz ptujske občine in 268 učencev posebne osnovne šole spet prijelo za hladno šolsko kljuko in ponovno posedli za klopi učenosti. Spričevala so sedaj skrita v predalih, kajti sedaj so počitnice in je to čas za sankanje smučanje, drsanje in še za vse druge nesnežene igre. Odpočijte si šolarji! zk GLOBOKA BOLEČINA, BOLEČE SLOVO Ob (rasični smrli predsednilia /Mvnefia izvršnega sveta Džemala Bijcdiča, njegove soproge Ra/ije in drugih sopotnikov, katerih kri je pordečila sneg na planini Inač pri Sarajevu, kamor je v megli treščilo letalo, ki se je začelo spuščati, da hi pristalo na sarajevskem leta- lišču, so bile v sredo na območju ptujske, ormoške in slovenskobis- triške občine številne žalne kome- moracije, enako kot v vseh drugih krajih naše socialistične domovine. Med prvimi se je na žalni seji zbral kolektiv TGA Boris Kidrič" v Kidričevem, sledili so mu v ,.Perutnini", kmetijskem kombinatu Ptuj, v Agisu in v šte- vilnih drugih delovnih organizaci- jah, prav tako pa tudi v vseh šolskih zavodih osnovnih in srednjih šol. V gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju so imeli komemorativni svečanosti ločeno za dijake dopoldanskega in popo^ danskega pouka. Za ptujsko obči- "0 je bila osrednja žalna seja v domu Franca Krambergerja, kjer je o revolucionarju in pohtiku spregovoril Franjo Gnilšek, pred- sednik IS SO Ptuj, ki je tudi v imenu vseh delovnih ljudi in ob- čanov ptujske občine izrekel glo- *>oko bolečino ob izgubi velikega moža, borca in politika naše samoupravne socialistične družbe. ^ spomin na tragično premi- j nulega voditelja so bile žalne seje j ^ eetrtek in v petek, ko je bili uradno proglašen dan žalovanja, i^a ta dan so iz vseh javnih zgradb, pa tudi z mnogih stanovanjskih, ^'sele zastave na pol droga. Mnogo občanov in delovnih ljudi, ki jih delovna obveznost ni neposredno obremenjevala, je v petek spremljala neposredni radijski in televizijski prenos pogrebnih svečanosti iz Sarajeva. Enako kot vsi ljudje Jugoslavije so nemo spremljali Džemala Bijediča in njegovo ženo Razijo na njuni poslednji poti od zgradbe pred- sedstva BiH do sarajevskega nove- ga pokopališča na Barah, kjer se je zbralo skoraj dvesto tisoč ljudi. Od velikega revolucionarja, voditelja, človeka-komunista so se poslovili njegovi sodelavci. Navajamo nekaj citatov iz njiho- vih govorov: ,,Usodnega 18. januarja je Dže- mal Bijedič nasmejan in veder pospremil tovariša Tita na držav- niški obisk v Libijo in pohitel, da bi prišel na sejo predsedstva CK ZK Bosne in Hercegovine. Neutrudljivi potnik, ki je zaradi svojih velikih obveznosti in odgo- vornosti prihajal kadarkoli je bilo potrebno, v katerikoli del naše domovine, potnik, ki je imel za seboj več deset tisoč kilometrov pomembnih poslanstev miru in mednarodnega sodelovanja, ni imel sreče, da bi preletel hrib Lisin blizu svojega ljubljenega Sarajeva, kjer so ga željno pričakovali." (Vidoje Žarkovič, podpredsednik predsedstva SFRJ) ,.Velika praznina ostaja s smrtjo našega predsednika, kakor se zgo- di, kadar vihar podre orjaški hrast. Ta praznina bi bila še sirašnejša, če se ne bi s padcem hrasta v vsej svoji veličini ponovno pokazali vrelci, iz katerih vsi črpamo svojo moč, voljo in sposobnost, da spreminjamo naravo okoli sebe in odnose med ljudmi, da tudi same sebe osvo- bajamo, ko s skupnimi močmi utiramo še širša pota za osvobajanje človeka in dela od sil stihije in nadvlade.." (Anton Vratuša, podpredsednik ZIS) ,,Takšna je bila tudi naša draga Raza, vselej ob svojem življenjskem tovarišu, hrabrila ga je in mu pomagala, ko mu je bilo težko, v redkih trenutkih oddiha pa je našla prave besede, ki so odrinile velike skrbi njenega soproga. Z manj kot šestnajstimi leti že partizanka je Razija bila vse do tragične smrti aktivna družbena delavka. Krasile so jo čudovite vriine komunista, človeka, tova- riša, zgledne matere in soproge." (Branko Mikulič, predsednik CK ZK BiH) V petek je bila tudi pred palačo OZN v New Vorku na pol droga zastava organizacije Združenih narodov v znak žalovanja za Dže- malbm Bijedičem. V knjigo žalosti so se vpisali številni tuji veleposla- niki in odpravniki poslov v OZN z generalnim sekretarjem OZN Kur- tom VValdheimom na čelu. Knjige žalosti so odprli v vseh jugoslovanskih veleposlaništvih v svetli, v katere so se vpisali visoki funkcionarji, v prijateljskih in socialističnih državah pa tudi predsedniki vlad in ministri. V Beograd je prispelo na tisoče so- žalnih pisem in brzojavk od vodi- teljev večine držav v svetu, predvsem pa od prijateljev socialistične Jugoslavije. Vse to dokazuje, kako priljubljen in spoštovan je bil v svetu pokojni Džemal Bijedič, uresničevalec politike, ki jo je začrtala ZKJ s tovarišem Titom na čelu. FF Slovo od Džemala Bijediča in njegove žene Razqe na sarajevskem novem pokopališču. Telefoto Ormož Mladi že sedaj o mladinskih delovnih akcijah Občinska konferenca ZSMS Ormož pripravlja samoupravni sporazum o financiranju in organi- ziranju lokalnih mladinskih delov- nih akcij. Sporazum zajema v okvir sodelovanja vse samoupravne in- teresne skupnosti in nekatere delov- ne organizacije, ki bodo sodelovale pri izvedbi mladinskih delovnih akcij. Sporazum je nastal na osnovi pobude, da se tudi občinska konferenca zveze socialistične mla- dine vključi v program razvoja občine Ormož v letošnjem letu. Tako bi mladi pomagali uresničevati zastavljeni program pri graditvi infrastrukture in vodovodnega omrežja. Glavna akcija bi tekla pri gradnji vodovoda Hajndl — Vičanski vrh — Podgorci. Mladi se bi v mesecu juliju in avgustu zbrali v brigadi Jožeta Kerenčiča ter tako pričeli z organiziranimi in dobro pripravlje- nimi delovnimi akcijami. Občinska konferenca ZSMS namerava v brigado vključili okoli 200 mladih iz občine Ormož ter pobratenih sosednih občin iz Slovenije in Hrvaške. Povabili pa bodo tudi mlade iz Vrnja9ke Banje. zk Na svoji nedni seji, kije bila pred dnevi odbor za pripravo Kurcntovarna 77 med drugim sklenil, da je treba čim prej obiskati delovne organizac^e in se dogovoriti za sodelovanje na kurentovanju. Prijavo za sodelovanje pa je mogoče oddati tudi v Turist . biroju v Ptuju. V abilo velja tudi zasebnim gostilničarjem. Zanje ve^a obvestilo, da jim bo v primeru odziva, stojnice oskrbela KS Ptuj. Vsem, ki ste se že odločili, da boste sodelo- vali na letošnjem kurento- vanju velja priporočilo, da je pri izdelavi ma^e potrebno zasledovati le- poto izdelave in izvirnost idge ter aktualnost Kot smo že zapisali, bo nastop starih ^udakfli pevcev in godcev v soboto, 12. februarja ob 19. uri v ^edališču. Zaradi nemotenega pote- ka karnevalske povorke in da bi se izognili zastojem, je odbor predlagal neko- liko spremenjeno obhodno pot sprevoda Zborno mesto za motorizirane skupine je določeno v Prešernovi ulici; od tam pa bodo skupine krenile po Bezjakovi ulici do Šibke- ga trga. Obhodna pot za fdklome skupine in šo- larje pa je naslediija: Dravska ulica. Trg svobo- de, Krempljeva ulica, Tig MDB, Miklošičeva ulica, Titov trg, Sibski trg, kjer so bosta obe lupini združih in krenili skupaj po Potrčevi cesti, Gregor- čičevem drevoredu, Osoj- nikovi in Trstenjakovi ulici, Srbskem trgu, Tito- vem trgu, Miklošičevi ulici. Trgu MDB, Krempijevi ulici. Trgu svobode in zaključili svojo pot v Dravski ulici MG Žirga za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Ptuj ob obletnici OF, 404etnici ustanovitve KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ RAZPISUJE ZA LETO 1977 20 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopo- litičnim Ln drugim organizacgam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: - družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, kije pomembno za uveljavljanje socialističnih in človeških odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja - razvoja socialističnega družbenopolitičnega sistema, - razvijanja in krepitve sociaUstičnih sarhoupravnih odnosov, - uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odnosov. Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žirgi za podeljevar^e priznanj OF krajevne organizacge SZDL, delovne in druge organizacjc, samoupravne skupnosti, društva in občani do VKLJUČNO 1. MARCA 1977. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Poleg kratkih živ^enjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih, morajo imeti predlogi tudi čim popohiejšo utemc§itev, zaradi katere naj bi predlagani dobili Priznanje OF. Predloge poš]yite na naslov: Občinska konferenca SZDL - Žirija za podeljevanje priznanj OF - Ptuj. Predlogi morajo biti napisani na za to določenih obrazcih, ki so na razpolago pri Občinski konferenci SZDL Ptuj, Trg MDB l/L Predsednica žirqe: Ivica Kristanič, 1. r. Marijan ciiecelj v Slovenski Bistrici Razgovor o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema y ponedeljek, 24. januarja 1977 je občino Slov. Bistrica ^Kkal predsednik skupščine SR Slovenije MARIJAN ^j^ELJ s člani predsedstva in z drugimi sodelavci slovenske g. \ prostorih komiteja občinske konference ZKS Slovenska sku"^^ se je dopoldne razgovarjal s predstavniki občinske yj Pečine, družbenopolitičnih organizacg, predsedniki delegacg j^j^^®"pravnih interesnih skupnosti bistriške občine. Glavna 2 razgovora je bilo vprašanje uresničeval^a delegatskega sistema in delegatskih odnosov, podrobneje pase je predsednik slovenske skupščine seznami tudi z družbenoekonomskim položajem občine in s prizadevanji za hitrejši razvoj tega območja. Popoldne sije predsednik skupščine SR Slovenije s sodelavci ogledal še proizvodne prostore bistriške steklarne, ki je TOZD steklarne „Boris Kidrič" Rogaška Slatina Podrobneje o vsebini razgovora bomo poročali prihodnjič. f 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. januarja 1977 — TEDNU TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Premalo so samo letaki, besede in proslave... Leta 1928 je tovariš Tito med sodelavci rekel: ,J\fapake delamo, ker skušamo samo z letaki in praznimi besedami zganiti delavce. Iti moramo tja, kjer se zbirajo, skupaj z njimi Se moramo lotiti akcij in jih skupaj z njimi tudi voditi' Veliko konkretnega in akcijskega je v teh Titovih besedah, zato je prav, da nekoliko besed posvetimo prav akcijam in proslavam v letu J 977, ko praznujemo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 40-letnico ustanovnega sestanka Komunistične partije Slovenije in 85 let predsednika republike. Titov prihod na čelo KPJ je bil podoben svežemu in močnemu valu, ki zemlji in življenju da novo obliko, vsebino in sestavo. In prav vsebina in oblika ter vsi doseženi rezultati kažejo, kako pomembno razdobje smo imeli v preteklih 40 letih. Tovariš Tito je v tem obdobju s svojo ustvarjalnostjo, socialistično mislijo ter marksističnim prepričanjem in ne nazadnje s svojo trdno osebnostjo močno vplival na graditev socialističnih odnosov; venomer se je trudil, da komunist mora ostati borec, ki bo občutljiv za nesocialistične odnose v okolju, kjer živi in dela; s svojo revolucionarnostjo pa je usmerjal slehernega jugoslovanskega komunista. Ko so v Cebinah, v noči od 17. do 18. aprila, m ustanovnem sestanku Komunistične partije Slovenije, komunisti razpravljali o svojem delu so že takrat govorili o preobrazbi delavskega razreda in o akcijskem in enakopravnem delovanju delavcev, kajti delavec-borec je tisti člen v verigi, ki spreminja človeka, njegovo delo, družbo in okolje, 40 let je dolga, a nadvse revolucionarna doba in reči moramo, da je od nastanka do danes slovenska partija iz Zveze komunistov preobrazila delavski razred in ustvarila vse pogoje za samoupravni socialistični razvoj. Odločili smo se, da se na primeren način oddolžimo tem velikim jubilejem In kako smo se odločili v ptujski občini? Kako se pripravljamo na izvedbo omenjenih jubilejev? Že 12. januarja je komite občinske konference ZKS Ptuj obravnaval vprašanje o pripravah letošnjih proslav in ob tej priložnosti imenoval pripravljalni in izvršni odbor, ki bo v prihodnja skrbel in idejno vodil vse priprave proslav. Osrednja proslava 40-letnice ustanovitve KP Slovenije bo 8. aprila, seveda pa bodo proslave po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah že prej in se nadaljevale še kasneje. 23. aprila bi naj bil pohod v Mostje PO POTEH REVOLUCIJE in sicer pod parolo ,.Vsak občan na pohod". Tako bo mesec april v znamenju proslav ter seveda tudi mesec delovnih zmag. Za praznik dela - 1. maj bodo že 29 aprila svečano odprli ptujske toplice. Te osrednje občinske proslave pa ne smejo ostati osamljene. S široko zasnovano družbeno akcijo se morajo k praznovanju vključiti sleherna krcgevna skupnost, delovna organizacija in šola. V mesecih februar, ma rec, april in mq mora teči program prireditev in različnih manifestacij ter shodov, ki bi povezoval preteklost, NOB in sedanjost Vse proslave bi morale biti vezane z našim okoljem in z dogajanjem iz NOB, ki so se dogajali pri nas. Revolucijo je potrebno povezati z današnjim trenutkom in to povezavo pokazati delovnemu človeku in občanu. V krajevni skupnosti so nosilci proslav družbenopo- litične organizacije, svet krajevne skupnosti, zbor delegatov in šole. Zveza združenj borcev n(q ponekod pripravi z mladimi okrogle mize, kjer b' beseda tekla o revoluciji, Titovem liku in o vlogi KPJ v času narodnoosvobodilnega boja. Kako naj TOZD pripravijo proslave? Z razstavami fotografij marksistične literature, v glasilih pisati o tovarišu Titu, o Cebinah in ustanovnem kongresu KP Slovenije. K sodelovanju bo potrebno povabiti pokrajinski muzej, zgodovinski arhiv, aktivirati Delavsko univerzo, ki bi pripravila teme o delovanju KP, o delavskem razredu itd. Delovnemu človeku moramo približati revolucionarno podobo tovariša Tita in mu povedati kako važno vlogo je odigrala prav Komunistična partija Jugoslavije. Kako naj bo v krajevnih skupnostih? Družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti se naj poveže s šolo, JLA in na tej osnovi oblikujejo lasten program proslav, ki naj imajo jasno in kvalitetno vsebino. Tudi kmetu, upokojencu, šolarju in gospodinji moramo predstaviti partijsko misel, socialistični razvoj, revolucionarni lik tovariša Tita. Naj ob koncu zaključimo, da so jubilejne proslave del našega dela in življenja. Naša družba posveča posebno pozornost napredku družbenih in političnih dejavnosti, ki odkrivajo in postavljajo zakone sodobnega gibanja družbe in zavesti Družbena vloga Zveze komunistov je velika in odločilna, zato je prav, da se s proslavami, prireditvami in delovnimi zmagami spomnimo in s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami tudi poudarimo pomembnost Zveze komunistov, ki se je razvila iz Komunistične partije Jugoslavije, opirajoč in navezujoč se na njeno revolucionarno in marksistično tradicijo. Tudi gimnazijske I zvest je naj bodo veren izraz interesov in teženj delavskega razreda, šole in naše skupnosti, tudi rally AMD Ptuj se bo vključil v program prireditev, prav tako delavska univerza, kulturna skupnost, športna društva in ne nazadnje tudi vsa informativna sredstva. Dostojno, kvalitetno in organizirano se moramo oddolžiti tovarišu Titu - graditelju socializma in Zveze komunistov. To je naša naloga zk TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Zbor upravljaicev KB Maribor, podružnice Ptuj V akcijo za samoupravno preoblikovanje banke Zbor upravljaicev kreditne ban- ke Maribor podružnice Ptuj, ki se je sestal v petek, 21. januarja, je potekal v izrazito delovnem in ustvarjalnem vzduSju. Poleg dele- gatov združenega dela in drugih delovnih skupnosti, so se zbora udeležili še predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in predstavniki KB Maribor; med nji- mi tudi generalni direktor Rudi Vračko. Zbor je sprejel v predloženem besedilu statutarni sklep o planira- nju v banki, srednjeročni plan kre- ditne banke Maribor za obdobje 1976—80, predlog spremembe ta- rife obrestnih mer in nadomestil za leto 1977 in program uresničeva- nja srednjeročnega plana banke in podružnice za leto 1977. Ob spre- jemu temeljnih bančnih usmeritev za tekoče leto in za plansko ob- dobje do leta 1980, je tekla razpra- va tudi o odprtih gospodarskih problemih v občini in jc obenem široko zastavila naloge na pod- ročju ustavne preobrazbe banke v skladu z novim zakonom o bankah ter zakonom o združenem delu. V svoji razpravi je Branko Gor- jup še posebej opozoril na odprta vprašanja selektivnega kreditiranja za naložbe tako na razvitih kot tu- di na nerazvitih območjih ptujske občine. Pri gospodarskih usmeri- tvah bo treba izhajati iz obstoječih zmogljivosti. V razpravi je bilo predlagano, da naj zbor med svoje sklepe zapiše, da je pri dajanju kreditov potrebno upoštevati tudi plane kadrov. To pomeni, da ima prednost pri najemanju kredita tis- ta investicija, ki se opira tudi na plan kadrov. Rudi Vračko je med drugim povedal, da je sodelovanje med združenim delom mariborske in ptujske občine doseženo preko banke, kar je pozitivno potrdilo odločitve pred štirimi leti. Novo plansko obdobje prinaša nove smele naloge v programih. Bančni potencial celotne banke v letu 1977 bo predvidoma dosegel višino 10 milijard dinarjev; to je zdrava osnova, na katero združeno delo lahko računa. V drugem delu svoje razprave pa je nakazal naloge, ki nas čakajo na področju samo- upravnega preoblikovanja banke. Naloge, ki jih prinaša zakon o bankah in zakon o združenem delu terjajo široko zasnovano akcijo, ki ne sme obiti združenega dela. Smer akcije je v samoupravni, idejni in strokovni usklajenosti področij de- lovanja banke. MG PROGRAM DELA ^ SINDIKATA Prejšnjo sredo, 12. januarja 1977 je imela svojo redno letn konferenco osnovna organizac^a sindikata TOZD tovarna glinice. Pole delegatov so na konferenci sodelovali predstavniki ol)činskega sveta ZS; Ptuj in občinskega odbora sindikata industrije, Jože Kaučevič in Ludvj] Gigski ter predsednik konference sindikata TGA Anton KureUč. Predsednik osnovne organizacije sindikata Vili Korže je v svdeti obširnem poročilu domala zajel vso problematiko dogodkov v letu 1976 Omeiiil je veliko solidarnostno zavest, saj so poleg dvakratneg prispevka za Posočje delavci izkazali svojo solidarnost tudi v primeru, ki je do tal pogorela domačija enega od članov delovne skupnosti, nada|i posojilo za ceste in velika udeležba na referendumu za uvedb( občinskega samoprispevka za sredriiešolski center v Ptuju. Po poročilu blagajnika OOS in poročilu direktorja TOZD a ( poslovnih rezultatih v letu 1976 je stekla široka, vsebinsko bogat razprava. Vsi udeleženci razprave so konkretno, kritično in samokritične nakazali tiste probleme s katerimi se je OOS ukvarjala, povedali so, kje ii kaj je škripalo in dali tudi predloge za bodoče bo^še delo. Tako S( razpravljali o aktivni rekreacgi, o delu sindflcalnih skupin, o družben prehram, o proizvodnji, medsebojnih odnosih ter še in še. Glede delj sindikalnih skupin je bilo poudarjeno, da so te še preveč zaprte, da ^ vedno ne izhajajo iz tega kar se želi, to je, da bi prišlo čimveč konkretni predlogov iz baze in da bi prav te skupine morale biti nosilec vsegj sindikalnega dela v obratili. Po razpravi so sklenili, daje treba čimprej pripraviti konkreten program dela za leto 1977. p. Umirjeno zaposlovanje v naslednjih letih Na podlagi informacije o značihiostih tekočih' gibanj zaposlovanja in uresničevanja družbeno- ekonomskega razvoja v prvem polletju pretekls^a leta in razprave, so bile na sedmi seji skupščin enot za zaposlovanje Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ter področne skupnosti za zaposlovanje, ki so bile v drugi polovici prejšnjega meseca, podane naslednje ugotovitve in sklepi: - bolj umirjeno zaposlovanje se predvideva tudi v naslednjih letih. Da bi preprečili naraščanje brezposelnosti, zlasti strokovnjakov, bo potrebno začeti s širšo družbeno akcijo za hitrejše spreminjanje vsebine dela tako, da bo delež strokovnega dela znatno večji; - potrebno bo bolj realno načrtovati kadre, kar bi bUo osnova za uspešno in učinkovito delo na področju poklicne^ usmerjanja in štipendiranja, za zmanjšanje nesorazmerg med prilivom strokovnih kadrov in potrebami gospodarstva in družbenih služb; - več urejenosti in načrtnega dela na področju zaposlovanja prinaša družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju, na osnovi katerega bo potrebno čimprej sprejeti ustrezne samoupravna sporazume za zagotavljanje skladnejšega za pošlo vanj a; - izmed ukrepov za zmanjšanje nezaposlenosti strokovnih kadrov m za hitrejše vključevanje i zaposlitev delavcev, ki se vračajo z začasnega dela i tujini, bo družbenopolitična akcija za zmanjšanje dopolnihieg^ dela in nada^evanja delavcev, ki so sj že pridobui pravico do pokojnine in zaposlovala upokojencev; - prezreti ne gre boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in boljše organizacije dela, strokovnega znanja in delovnega časa. To se mon dosledneje izvajati tudi v n^ospodarskih dejavnostih, kjer še niso povsod Ldcoriščene možnosti večje učinkovitosti dela; - dejstvo, da prične po ekonomski zakonitosti na določeni stopnji gospodarske^ razvoja zaposlenost v negospodarskih dejavnostih naraščati hitreje kot v gospodarstvu, vodi k razmišljanju, ali je realno zastavljeno razmerje med obema porastoma, ker je uspešnost gospodarskega razvoja pogojena tudi s hitrejšim razvojem družbenih dejavnosti. pripravil 1. kotar Razširitev železnišl tam, kjer je tova- riš Martin nehal. Zato v imenu — vseh krajanov KS Kidričevo in DPO hvala za vse kar je dal in naj počiva v miru v zemlji katero je ljubil do zadnjega diha! France Meško TEDNIK -27-januarja 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Beseda o medobčinskem sodelovanju že nekaj časa tečejo na neka- terih ravneh našegi družbeno- pohtičnega in javnega življenja intenzivna in tudi že konkretna prpučevanja o nekaterih vidikih medobčinskega sodelovanja. Prav je, da se k tem razgovorom in razpravam vključijo tudi informa- tivna sredstva, ki bi pospeševala ali pa samo orisala značilnosti med- občinskih sodelovanj. Medobčinsko sodelovanje nasta- ne na osnovi interesov delovnih ljudi. V zadnjem času mnogo- govorimo o različnih medobčin- skih in o regionalnih sodelovanjih. Ko takole razmišljamo o tem, se nehote sprašujemo, če je res pravo in edino merilo za medobčmsko sodelovanje, samo interes občanov in delovnih ljudi, kajti opažamo, da včasih nastajajo tudi drugi interesi, ki pa so žal preveč forumsk^a značaja in pomenijo samo sodelovanje med nekaterimi občinskimi organi. Prav je, če sodelovanje nastane na osnovi interesa delovnih ljudi, prav pa tudi je, če so pobudniki takšnega sodelovanja tudi nekateri organi občine, družbenopolitične organi- zacije, interesne skupnosti itd, Ugotavljamo, da je takšen te- meljni kamen sodelovanja med občinami že položen, vendar v isti sapi govorimo, da pa so prisotni nekateri subjektivni dejavniki, ki nekako onemogočajo razvijati so- delovanje med občinami, čeprav je interes delovnega človeka in občana, da se občine med seboj tesno povežejo. Občina Ptuj spada geografsko v mariborsko regijo, kamor sodita tudi občini Slovenska Bistrica in Ormož, ki sta istočasno tudi sosedni občini. S tem, ko smo omenili te tri občine, smo seveda hoteli zvedeti, kakšno je sodelo- vanje med občinami in kje se to sodelovanje neposredno odraža. Odgovor, v gospodarstvu je čutiti to sodelovanje, tudi v zaposlo- vanje in šolanju, morda še kje, toda nikakor odgovor ni popoln. Želimo si konlaetnih prikazov, konkretnih rezultatov sodelova- nja. Takšna je tudi politična akcija Zveze komunistov. Po vzgledu ZKS so bili ustano- vljeni medobčinski sveti tudi dru- gih družbenopolitičnih organizacij imamo vrsto regionalnih samo- upravnih interesnih skupnosti, za- vodov in skupnih služb, zlasti na področju šolstva, zdravstva, var- stva itd. Torej na mnogih podro- čjih sodelovanja obstaja, ki je dober dejavnik sodelovanja in povezovanja. Toda ob tem je še vrsta nedorečenosti. Nedavno mi je znanec, ko sva se pogovarjala o medobčinskih sode- lovanjih, rekel, veš sodelovanje je, vendar nič konkretnega ni. Pa sem ga vprašal, kakšno je potlej to sodelovanje. Ja, mi je odgovoril, v Ptuj se v šolo in na delo vozijo Ormožanci, Središčanci in še ne- kateri, iz Kidričevega se vozi aluminij v Slovensko Bistrico. Vidiš, to je tudi sodelovanje, tudi ptujski inšpektorji se vozijo v Ormož ..kontrolirat", vidiš, da sodelovanje je in to celo delovno sodelovanje, če pa bi ti hotel kakšno drugo sodelovanje, pa bi to bilo hitro označeno za „foru- msko sodelovanje". Nekaj resnice je v tem. Toda oblike in vsebine sodelovanja bi morale biti in so tudi drugačne. Upoštevati morajo resnični interes občana in delavca, kar pomeni sodelovati pri načrtovanju gospo- darske poUtike, razvoja kmetijstva na tem območju, skupno in samoupravno urejevati probleme zaposlovanja, kadrovanja, izobra- ževanja in vzgajanja ter ob pomoči ZK, SZDL, zveze socialistične mladine in zveze sindikatov pri- spevati, da se konkretno uresni- čujejo vsi interesi naših ljudi. Mnogo je tukaj že narejen(^a, vendar si želimo še več. Seveda pa moramo najprej spoznati tiste, ki takšno sodelovanje zavirajo, ki se še vedno preveč zapirajo v občin- ske meje in ki vztrajno in trdovratno zavračajo misel o kon- kretnem medsebojnem sodelo- vanju. Ko se bomo znebili tega, bomo lahko spregovorili o konkre- tnem in še boljšem sodelovanju. zk Kako boljše in uspešnejše obveščati kmeta Večkrat slišimo kmetovalca, ki zatrjuje, da o tem ali onem ni bil obveščen in nadaljuje, da obvesti samo še zakon, ki je baje bil v javni razpravi in kasneje sprejet „mimo njega". Strinjamo se z njim, ko pravi, „ja, to pa ni prav, da sem jaz zadnji o vsem seznanjen." Moral bi biti seznanjen vsak s tistimi zakoni, odloki, sporazumi, dogovori in razpravami, ki obravnavajo khietovo delo in življenje ter prihodnost kmeta. Po vsej Sloveniji je tekla javna razprava o kmetijstvu, o novem odloku o dedovanju kmetijskih zemljišč itd., žal ugotavljamo, da kmetje niso bih dovolj seznanjeni s tem. Občina in tudi nekatere krajevne skupnosti pa tudi kmetijsko -zemljiška skupnost niso opravile tisto poslanstvo, ki jim gre. Krajevne skupnosti bi morale ob takih primerih skhcati zbor občanov ah zbor kmetovalcev, povabiti predstavnike kmetijsko -zemljiške skupnosti ter se na zborih pogovoriti o vseh problemih, ki so v naši kmetijski politiki, ne pa da o tem razpravlja samo peščica ljudi. Tudi ni res, da morajo glavno in največjo nalogo opraviti samo sredstva obveščanja (radio, TV, časopis), ne, potrebno je najti ustrezno ustmeno sporočilo in neposredna razlaga strokovnjakov. Hoteli bi izkoristiti to priložnost in omeniti, da so nekatere razprave bile dobro pripravljene in tudi uspešne, vendar pa lahko trdmio, da so recimo razprave o kmetijski politiki, o prihodnosti kmetov in njihovem združevanju bile prešibke in da še vedno nimamo dobrih in pozitivnih odmevov. Tudi takšne razprave bi bile vredne tolišne družbene pozornosti kot recimo družbenopohtična akcija za občinski ah krajevni referendum. V krajevni skupnosti so za prenašanje takšnih mformacij zadolžene vse družbenopoUtične organi- zacije, temeljne, splošne in posebne delegacije, zbor delegatov, predvsem pa vaški odbori socialistične zveze. V občini je še premalo, da o tem razpravljajo zbori skupščine, nekatere družbeno- politične organizacije in kmetijsko-zemljiŠca skupnost in o vsem tem delovne ljudi in občane naše občine obvešča časopis in radio. Tudi pri tq zahtevni družbeni akciji, kjer govorimo o prihodnosti kmetov in o njihovem združevanju, se moramo odločiti za širšo družbenopolitično akcijo. Naša naloga ni samo. obveščati in seznanjati o že sprdetih načelih, temveč moramo od kmeta tudi slišati kaj potrebuje, kakšno prihodnost si žeh, za kakšno vsebino dela je in Kakšne oblike združevanja mu najbo^ ustrezajo. Premalo je, če kmetu rečemo, da v Sloveniji primanjkuje zemlje za pridobivanje hrane in mu v isti sapi zatrjevati, da na tako razdrobljeni zemlji, kot jo ima sedaj, tudi ne bomo več pridelali. IN potem nadaljevati, da bomo vse to dosi^li, če bomo združiU njegovo delo, sredstva in zemljo. Preveč pa je, če kmetu posredujemo samo gole statistične podatke, ki govore, da bo v letih do 1980 potrebno pridelati 5700 vagonov pšenice, 9000 vagonov koruze, 5000 vagonov perutnine, 30.000 vagonov mleka, 24.900 vagonov sladkorne pese itd. Oboje skupaj mu pove že več. Zato bo nujno, da se kmetu jasno in konkretno prikaže nj^ova Kihodnost. Kmet mora biti seznanjen s tem, da se > nekoč izenačil z delavcem in tako imd zagotovljeno socialno varnost in dohodek, razložiti mu bo potrebno kakšni bodo dohodkovni odnosi, združevati se bo moral s takšnimi zadrugami in kooperacijskimi enotami ter temeljnimi organi- zacijami združenega dela, " katerih bo pametna delitev dela in dohodka. Razložiti mu tudi, zakaj ne sprostiti zemljiški maksimum, ki sedaj znaša 10 ha in ga seveia opozoriti, da bi z večjim maksimumom omogočih razvoj samo že razvitim ir veUkim kmetijam in ker to dopušča, da se prično razvijati vsi drugi samo samoupravni socialistični odnosi ne. Prav tako bi bilo potrebno ob takšnih razpravah poudariti, da se naša družba ne strinja z odmavo lastnine, ki je kmetu zajamčena z ustavo. Tako nam na koncu ostaja le združevanje dela, sredstev m zem^e. Pot je izvirna in socialistična, postati mora še bolj samoupravna. O oblikah in o vsebini morajo spregovoriti tudi kmetje sami, kajti kmetje, ki bodo združevali svoje delo, zemljišče in delovna sredstva (to je tudi njihova lastnina) v kmetflske zadruge ah kakšne druge oblike združevanj, bodo tako kot delavci odločali svobodno, neposredno in enakopravno, da bi uresničili svoje zamisli in položaj. Kmetje morajo o tem biti tudi seznanjeni, toda ne samo peščica, temveč vsi zk_ Poklonili smo se spominu DŽEMALA BIJEDIČA v sredo 19. januarja le dan po izredno tragični novici o smrti predsednika zveznega izvršnega sveta Džem^a Bijediča, smo se dgaki gimnazije Dušana Kvedra zbrali v šolski telovadnici in obudili njegov življenjepis. O Džemalovi dolgi in težki revolucionarni poti je spregovoril ravnatelj Rudolf Ceh. Ob koncu smo z enominutnim mdkom počastili njegov spomin. Slava mu! B. V. Izobra- Ževanje mladih Od 3. do 5. februarja pripravlja občinska konferenca ZSMS Ormož seminar za vodstva mladih iz kra- jevnih skupnosti. Mladi bodo poslušali več tem in ob tem obravnavali najaktualnejša dogaja- nja v naši družbi. Tako bodo največ časa posvetili novemu orga- niziranju ormoškega kmetijstva ter vzporedno s tem še obravnavali za- kon o združenem delu. Seminarja se bodo udeležili mladi iz krajevnih skupnosti, pred- stavniki mladinskih organizacij osnovnih šol ter mladi iz osnovnih organizacij mladih kmetovalcev. Seminar bo v prostorih delavske univerze v Ormožu, kjer se bo zbra- lo okoli 80 mladincev. zk BO KAJ OSTALO, NE BO OSTALO, BO... ^0^0 si naš karikaturist predstavlja cvet letošnje pomladi ^f^pričan je, da bo od osebnega dohodka delavcu vseno še nekaj ostalo, treba je samo začeti šteti lističe z bo... Če ne ^^fjamete, se prepričajte sami NAŠA ČEBELARSTVA OGROŽAJO TUDI NALEZUIVE BOLEZNI ČEBEL Čebelarstva v naših krajih ogrožajo predvsem tri nevarne bolezni čebel oziroma čebelje zalege. Kot prvo in verjetno tudi najbolj nevarno, bi ome- nil hudo gnilobo čebelje zalege, drugi dve sta pa pršičavost in nozemavost čebel. S hudo GNILOBO čebelje zalege, imenovano tudi kuga čebelje zalege, se v naši občini zadnje desetletje srečujemo skoraj vsako leto. Res gre le za posamezne primere, kipa jih vendar le še nismo uspeli povsem izkoreniniti. Tej bolezni je zelo izpostavljeno območje zahodnih Haloz in Dravskega polja. Z NOZEMAVOSTJO čebel so se v milejši obliki verjetno srečah že vsi naši čebelarji in jo z ustreznimi čebelarskimi ukrepi uspeli tudi odpraviti, ne da bi pri tem utrpeli večjo škodo na čebelarstvu. Noze- mavost, ki se med leglom širi pozi- mi, opazimo pa jo zgodaj spomla- di, pri čistilnih izletih čebel, lahko postane zelo nevarna, če se pojavi v hujši, množičnejši obliki ali če se pojavi skupaj z drugimi čebeljimi boleznimi (n. p. s pršičavostjo). Iz bližnje preteklosti poznamo nekaj dramatičnih primerov, ko so zaradi okužbe čebel z nozemavostjo in pršičavostjo izginjali iz čebelnjaka kar celi roji. Čebelar je v nekaj dneh izgubil praktično vse, ne da bi mu pri tem lahko učinkovito poma- gali. Pri nas se v zadnjih letih množič- neje pojavlja parazitarna bolezen čebel — PRSiCAVOST. To je bolezen odraslih čebel, ki jo povzroča grinja Acarapis oodi. Grinje se zelo razmnožijo in razši- rijo v zimskem času, povzročajo pa posredne poškodbe letalnih mišic in tako onemogočijo čebelam letenje. Posledica tega je, da čebele po čistilnih izletih ne morejo več nazaj v panj, kar seveda čebelarstvo zelo prizadene. Ko že govorimo o čebeljih para- zitarnih boleznih je prav, da naše čebelarje opozorimo, da se je v Ju-' goslaviji, ob bolgarski meji, pojavila nova bolezen čebel imeno- vana VAROATOZA. Povzroča jo grinja Varroa jacobsoni, ki parazi- tira na odraslih čebelah in njihovih ličinkah. Je sorazmerno velik para- zit, saj meri v dolžino in širino več kot 1 mm in čebelo zelo izčrpa. Ce se bolezen množičneje razširi v roju, ta zelo oslabi in pusti na čebe- larstvu občutne posledice. Bolezen se najbolj vidno opazi v jeseni, če- bele so nemirne, vrtijo se v krogu, padajo pred panjem na tla in tu odmirajo. Vse omenjene bolezni, vključno z varoatozo, širijo v največji meri sami čebelarji, predvsem s posoja- njem čebelarskega inventarja, nakupi okuženih rojev itd. Za širje- nje pršičavosti in v naših krajih še nepoznane varoatoze pa je zelo po- memben tudi nakup matic. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da smo s pošiljanjem okuženih če- bel — matic na velike razdalje zelo razširili tudi mnoge čebelje bolezni. Čebelarje velja ponovno opozoriti, da naj čebele — matice kupujejo le iz registriranih vzrejališč matic, ki so pod veterinarsko kontrolo, ob nakupu matice pa je potrebno zahtevati tudi potrdilo pristojnega veterinarskega inšpektorja, da v kraju ni kužnih bolezni, ki jih pre- našajo čebele. Takšen postopek naj čebelarji še posebej upoštevajo, kadar kupujejo čebele matice v tujini ali v oddaljenejših krajih naše domovine. Vzhodnoevropske države so namreč zelo znane po ve- likih uspehih v čebelarstvu, žal pa so pri njih razširjene tudi mnoge bolezni čebel, posebno varoatoza. Ker smo ravno v obdobju, ko bodo čebele pričele s čistilnimi izleti, velja čebelarje spomniti še na preglede čebel-mrtvic na okuženost s pršico. Te preiskave opravlja Živinorejsko veterinarski zavod v Ptuju, v preiskavo pa je potrebno prinesti od 50 do 100 čebel-mrtvic nabranih pred čebelnjakom po prvih čistilnih izletih. Preiskave čebel-mrtvic bi naj dali opraviti vsi naši čebelarji, ker samo tako bodo lahko zagotovo poznali zdravstve- no stanje svojih čebel. Bolezni čebel lahko v začetni fazi odkrije- mo le z laboratorijskimi preiskava- mi, v tej fazi lahko čebelam tudi najbolj pomagamo z zdravljenjem. Pozneje, ko gre že za množično okužbo, je zdravljenje mnogo manj uspešno. Čebelarji, ki želijo letos prevažati čebele na pašo, bodo dobili ustrezna veterinarska potrdi- la le, če se bodo lahko izkazali s potrdilom, da so bile njihove čebe- le-mrtvice pregledane na pršičavost v času do 1. aprila 1977. Tako je namreč določeno v odredbi o preventivnih ukrepih proti določe- nim živalskim kužnim boleznim. Za pomoč in nasvete pri zatira- nju in preprečevanju bolezni čebel, se čebelarji lahko posvetujejo s svo- jimi čebelarskimi pregledniki ali pa se neposredno obračajo na veteri- narsko službo. MUan^JAGER, digi. vet. I Dr, Fran Brumen ALARMANTNI TREBUH Tako bi laično najbolje in smotrno poimenovali stanje, ki ga v medicini označujemo s pojmom - akutni abdomen. To je trenutno nastalo ALARMANTNO NEVARNO STANJE, ki ga povzroči naglo obdenje nekega organa, ki se nah^a znotraj trebušnega predela telesa Prvi, ki se s to, včasih zelo težko sliko naglega obolenja, sreča je poleg prizadetega navadno laik, nestrokovnjak iz neposredne okolice, pa je zato sliko in dogajanje vredno pobllže popisati in pojasniti, ker je situacija smrtno nevarna in je treba nagjo in smotrno ukrepati V takem primeru je n^češče vsaka ura izredno pomembna. UKREPATI JE TEBA HITRO IN PRAVILNO! Predvsem je potrebno ugotoviti vzrdc nastopa težkega stanja in točneje lokalizirati začetek obolenja ter po možnosti določiti organ, iz katerega izhaja. Mnogokrat, žal, podrobnejša razpoznava ugotovitev ni mogoča in se moramo zadovoljiti z diagnozo sindroma akutnega trebuha. To pa pomeni, da so potrebne takojšnje podrobne prei^ave, kijih doma na bolniški posteči nikakor ni mogoče izvršiti Zato je nujno spraviti takega bolnika takoj in najhitreje na primeren kirurSci oddelek v bohiici zaradi operativnega odpiranja trebušne votline, ki z direktnim ogledom notranjosti omogoči razpoznavno diagnozo, na podlagi katere je šele mogoče ukreniti vse potrebne zdravilne i posege. Pri vseh boleznih, posebno pa še v stanju akutnega trebuha, je najpodrobnejše anamneza — zgodovina nastanka obolenja n^bolj zanes^iv pripomoček za pravo pot k diagnozi V takem primeru je potreben opis vseh pojavov, ki so oziroma še spremljajo obolenje. N^ jih prikaže oboleli, pa tudi ljudje iz neposredne okolice naj sliko dogajanja čimbo^ izčrpno dopohijo. Posebno pri stanju akutnega trebuha je ODLOČILNE POMEMBNOSTI TUDI ŠE OPIS VSEH TEŽAV, KI SO EVENTUALNO NASTOPALE DALJE CASA NAZAJ PRED POJAVOM TRENUTNEGA AKUTNEGA STANJA. Izredne važnosti je predvsem PRIKAZ TAKOIMENO- VANE ULKUSNE ANAMNEZE - torej pojavi in znaki, ki spremigajo bolezen razjed v želodcu, oziroma dvn^stemiku. Da^e eventualne kolike - krčevite bolečine v zvezi z napadi žolčnih kamnov, oziroma vnetja žolčnega mehuija, prav tako pa tudi opis eventualnih hujšfli težav ob preteklih mesečnih perilih pri ženskah. POSEBNO POZORNOST JE TREBA POSVETITI HITROSTI NASTANKA AKUTNIH BOLEČIN in po možnosti čimbolj točnih lokacij istih. Pri predrtju želodca (želodec mu je počil), oziroma dvanajstnika zaradi razjede (rana na želodčni, oziroma dvanajstemikovi steni - čir - idkus) nastopa NEZNOSNA PEKOČA BOLEČINA TAKOREKOČ TRENUTNO, res podobno kot strela z jasnega. Ta zelo značilna bolečina se sekundo za sekundo naglo pojačuje in postaja čedalje bolj morečin z nastopanjem hladne ozncgitve vodi včasih tudi v nezavestno stanje. Pri akutnem vnetju slepiča in žolčnika je obič^no možno bolj točno lokalizirati bolečine, kar olajšuje razpoznavo tudi še s svojo posebno značilnostjo, ker namreč nastajajo počasneje in se tudi počasneje stopnjujejo. Za žolčne kolike pa je posebno značilno, da se pojavljajo nekako valovito, ko krčevita bolečina značilno narašča, doseza svoj višek in zopet počasi pojenjuje ter se čez nekaj časa v podobni obliki znova pojavi. (konec sledi) 6-IZ NAŠIH KRAJEV 27. januarja 1977 — TEDNU Bistriški upokojenci pred odho- dom n» zadnji izlet v letu 1976. Bistriški upokojenci radi potujejo v okviru društva upokojencev Slov. Bistrica že veČ let uspešno deluje tudi posebna komisija za organizacijo izletov in letovanj članov tega društva. Tako je komisija v letu 1976 organizirala za svoje člane skupno šest enodnevnih izletov. Skupno je bilo lani na enem ali več izletih blizu 400 članov ali sko- raj polovica vseh aktivnih članov tega društva. Ogledali so si pred- vsem kulturno zgodovinske in tu- ristične kraje ter mesta v Sloveniji. Pogosto pa tudi katero od delov- nih organizacij, kjer so se seznanjali s proizvodnjo in z odnosi do njihovih upokojencev. Velikokrat so se takšnih izletov udeleževali tudi mlajši občani. 'Seznanjali so se z zgodovino in spomeniki NOB. Tako so lani obiskali Begunje, Dražgoše, Belo krajino, Skofjo Loko, Kropo, Ljubljano, Pomurje in Slov. gori- ce. Pri komisiji za organizacijo izletov in letovanj upokojencev imajo pripravljen program izletov za letošnje leto. Kot doslej bodo tudi tokrat potovali predvsem z avtobusi in to po Sloveniji. Pred- videvajo, da bodo tudi letos izvedli okoli 6 izletov, med katerimi enega na Jadransko obalo. BESEDILO IN SLIKA: V. Horvat Ormož ŽIVAHNO DELO DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Dmštvo inženirjev in tehni- kov v Ormožu sodi med najdelavnejša društva v ob- čini. V dmštvo so vključeni predvsem kmetijski strokov- njaki, v zadnjem času pa so v delo angažirani tudi strokov- njaki dmgih poklicev. Sedaj je v dmštvu 110 članov. O delu in dejavnostih društva je spregovoril pred- sednik Ivan Simonič, ki je dejal: „Dmštvo je bilo ustanovljeno v letu 1955. V začetku je vključevalo v delo le kmetijske strokovnjake, ki so se zdmževah zaradi skupnih kmetijskih interesov. Kasneje se je situacija spremenila in v dmštvo so sedaj vključeni tudi tehniki in inženirji dmgih poklicev. Namen dmštva se kaže predvsem v strokovnem izpol- njevanju nas samih ter vzporedno s tem tudi izobraževanje kmetov v ormo- ški občini. V letu 1974 smo pripravili več seminarjev in tečajev za izobraževanje kmetovalcev. Tako smo pri- pravili teme o vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji in polje- deljstvu. Za člane dmštva organi- ziramo strokovna predavanja iz ekonomike gospodarstva, dmžbenopUtičnega delovanja in organiziramo razne stro- kovne izlete. Lani smo v avgustu in septembm orga- niziraU strokovno ekskurzijo na Nizozemsko in v Belgijo. Obiskali smo Wilhelmina- doper in si ogledaU državno poskusno postajo za sadjar- stvo. V tem kraju so namreč leta 1902 zasadili hektar poskusnega nasada, ki sedaj obsega že 18 ha zemljišč. Videli smo izredno sliko dobrega in kvahtetnega gospo- darjenja. V letošnjem letu smo si prav tako zastavili širok program dela, strokovnega izobraževanja in dmgih aktiv- nosti Največji poudarek pri našem delu zajema tudi organiziranje vsakoletne kul- turno-zabavne prireditve „Ormož poje in pleše". Ta prireditev je naš vir financira- nja. Dmgo leto bomo pripraviU tudi kmetijsko razstavo. Predlog je tudi, da bi letos pripravili strokovni izlet v Negotin, Ohrid ali Palic. Dmštvo ima svoj pravilnik, žiro račun in svojega delegata v repubUški zvezi inženirjev in tehtiikov, kjer pač zastcpa naša stališča. N^močneje se naše delo odraža pri lokalni radijski postaji Ormož, kjer ob nedeljah pripravljamo zelo poslušano kmetijsko oddajo. Za to sodelovanje in delo dobivamo od Delavske uni- verze na leto 5000 dinarjev. Kmetijska zemljiška skupnost pa nam je za izobraževanje v lanskem letu prispevala 2000 dinarjev." Torej zelo bogat program dela, dmštvo inženirjev in tehnikov v Ormožu dobro opravlja svoge poslanstvo. Lahko bi bilo akcijsko delo še boljše, če bi pri vseh delih in akcijah sodelovali bolj mno- žično, kajti za posameznike je dela zares preveč. zk Aktivno delo v Apačah Minilo je že nekaj časa, ko so vaščani Apač slavili dve veliki delovni zmagi. Okrog 5,5 km asfaltnih cestišč in kulturni dom. V ta dom je bilo vloženih nešteto prostovoljnih ur, gradbenega materiala, ki so ga sami vaščani prispevali. Ko je bil dom že pod streho, so dobili nekaj pomoči, da so lahko nadaljevali z delom. Da- nes stoji dvorana v središču vasi, kot nekakšen spomenik požrtvovalnosti in dela vseh vašča- .nov. Gradbeni odbor, ki je bil pobudnik vseh akcij, je' predal ključe še ne povsem dograjene dvorane. Prosvetnemu društvu Apače. Člani PDA niso spali na lovorikah, marveč so zasukali rokave in nadaljevali delo, da so dokončno uredili dvorano, sedaj pa v njej prirejajo proslave, igre družbene večere itd. Najprej so ustanovili dramsko sekcijo, ki je tudi najaktivnejša, saj to sezono pripravljajo že četrto igro zapored. Vsi člani te akcije so prizadevni, še posebej vodja Jože Vaisbaher, ki skrbi, da delo nemoteno poteka. Razveseljivo je tudi, da se vedno več mladih vključuje v dramsko sekcijo. Nadalje je pomembno tudi to, da prosvetno društvo ni pozabilo na knjige. V prostorih kulturnega doma so pripravili sobico, v kateri domuje knjižnica. Imajo že veliko lastnih knjig, kar je v nekaterih vaseh prava redkost. Dobro sodelujejo tudi s potujočo knjižni- co. Veliko starejših vaščanov pose- ga po knjigi, največ pa je seveda učencev osnovnih in srednjih šol. Da delo knjižnice nemoteno teče skrbi upokojenec Jakob Murko, ki z ljubeznijo do knjige opravlja to delo že od vsega začetka. V okviru prosvetnega društva deluje tudi tamburaški ansambel. Ta večkrat zaigra na družbenih večerih in je zelo popularen med vaščani. Čeprav jim primanjkuje instrumentov za starejše člane, vseeno poskušajo poskrbeti za naslednike. Tako so pripravili tudi glasbeno šolo za najmlajše, ki jo vodi Martin Turk, starejši. Prosvetno društvo Apače velja kot dober organizator proslav, srečanj. Zato torej ni čudno, zakaj je bilo srečanje pobratenih občin Koprivnice in Ptuja ravno v Apa- čah. Vendar mislim, da to ni zad- nja prireditev, katero so zaupali PD Apače, saj veljajo kot zelo do- bri gostitelji. Problem prosvetnega društva Apače pa je ta, da nekatera društ- va v vasi nočejo razumeti, da dvorana ni za veselice, ampak za kulturne namene. Vendar so veselice tudi vir sredstev, ki jih potrebujejo posamezna društva, čeprav niso primerna dejavnost za pridobivanje sredstev. Z eno veselico se veliko več uničuje, kot pa se potem lahko obnovi z denar- jem za uporabo dvorane. Mislim, da bodo v PDA rešili tudi ta problem, kot že marsika- terega težjega. Zato potrebujejo pomoč vseh društev, ki jo bodo nedvomno tudi dobili. Zaželimo jim lahko le veliko uspeha pri njihovem delu. D. Klajnšek Iz gasilskega društva Zavrč v nedeljo so člani gasilskega društva Zavrč na občnem zboru ocenili svoje delo v preteklem letu in se pogovorili o njihovi dejav- nosti v tem letu. V društvo je trenutno včlanjenih 66 članov, od- teh jih je 15 v operativni skupini in 12 v mladinski. V preteklem letu so s vojim avtomobilom dvakrat hiteli na mesti požarov, ostalo delo pa je bilo v usposabljanju mlajših članov, sodelovanju na raznih pri- reditvah, na vaji civilne zaščite v Cirkulanah in soudeležba pri delu krajevne skupnosti v izvedbi posa- meznih akcij, kot je bil na primer referendum za sofinanciranje gra- dnje šolskega prostora in podobno. Opremljenost društva je zado- voljiva, čeprav jim primanjkuje nekaj potrebne lOpreme kot so cevi in omare za shranjevanje opreme. Predstavniki društva so sodelo- vali tudi na kongresu gasilske zveze v Novi Gorici in se udeležilo tek- movanj v Bukovcih, Sobetincih in Veliki Nedelji in osvojili tretja mesta. V letošnjem letu se bodo udeležili vaje civilne zaščite, ki bo v Zavrču, med drugim imajo v načrtu tudi redne vaje članov operativne skupine, pregled zmogljivosti stu- dencev, ker ta predel Haloz ni ravno bogat z vodo, udeležbo na raznih tekmovanjih, nabavo potrebne opreme ter priprave za nabavo novega avtomobila, ki bi ga dobili od 40-letnici društva, ki bo čez štiri leta. V svoje vrste želijo vključiti tudi čim več mladih, čeprav zanimanje za to zelo koristno družbeno udej- stvovanje ni ravno veliko. S sodelovanjem mladinske organiza- cije in športnega društva Bratsvo bodo poskušali uresničiti, saj je na tem območju še precej mladih, ki pri delu teh organizacij in društev" ne sodelujejo, čeprav so njihovi člani. 1. kotar ' mm temeljni i delegat' Po stori no dobri navodi, van fsen fkuper najpret vošin en lepi nt dober den. Moren se van hitro malo pototiti. Ovokrot sen se van pohval kak mamo lepo ceste s snegon no z ledon doj zablatsfallirane no fse lukj. doj zadelane, gnes pa van moren žalostno novico sporočiti: Ne, da b naša delegatska baza o ten kaj razprovlala ali sklepala, se je brez vojr\, napovedi veter jug gor na zimo sprava no jo tak zmučka, ke se je ves snei raztopa. Cesta na naš Suhi breg zaj glih tak zgleda, ke ne vemo bi si čoln kupili ali bi blatoiera naročili, ke bi nan vodo no blato nekan fkra porina. Ponujan van en dober kšeft: Ce nuca keri mastno ilovico butaje hiše, mo jo na našen bregi po znižani ceni odomo. Tisti, ki gor m bregih živimo, mamo še tak srečo, da se voda no blato v grabo kotata drgačik bi se vena že tak /topili. Zaj pa bi rad obdela še en drugi tekoči problem: V cajtngah se, šteja, da tan na Ptuji pridno toplice gradite. Pre, ke do do prveg, majnika odprti tudi zimski bazeni s podvodno masažo. Moja Mica se je i teresirala, ke bi šla za maserko. Vete una bi zato glih primerna bila, sq ma tak nežne roke, ke bi fsoki pre t ozdraveja, kak bi ga una v rok dobila. Čuja sen, ke so tote ptujske toplice joko zdravilna zadeva. To ni je tak po tihen na vuho prišepna moj sosid Juža, ki je lensko poletje i čista za odpisati bija. Večkrot se je hoda na Ptuj kopat no je tak kernh grota, ke še je jegova Jula nekšno mladostno razpoložena grotala. Vsok den zarana si je okoli voglof prepevala, kak da bi se ji ponoči san peklenščak prikoza. Zodje cajte je tudi nekšna okrogla grotala no sen i čuja, ke do pre zibali. Jas zaj ali pri najbojši voli ne ven, se je Juža ptujskih toplicah tak zvroča no drgoč kindermaher grota ali se je jegovi Jula samo tak zredila no pač misli, ke ji pod srčekon drugo živleje rost Prafzaprav bi bilo zlo potrebno, da bi na naših bregih tudi store babic začele deco roditi. Drgačik mo Prleki čista izumrli. . VašLm KRATKE NOVICE KIDRIČEVO: Delavski svet TOZD tovarne glinice v TGA ,,Boris Kidrič" je na zad- nji seji razpravljal predvsem o spremembah sistemizacije delovnih mest, O samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tei o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga, o zviša- nju cene za kanalščino v naslednjih 4 letih in podobno. Med delegatskim vprašanji pa je bilo največ takih, ki so v neposredni zvezi s sedanjo ii bodočo proizvodnjo glinice. , V zadnjem času je spet vse več delavcev, ki si s hrano v obratu družbt ne prehrane niso zadovoljni. Pravijo, da sb pripravljeni plačati tudi kaj več, če je potrebno, vendar zahtevajo kvalitetnejšo malico, takšno kot de- lavcem po vsem merilih tudi pripada. O tem je na zadnji seji razpravlja: poslovno koordinacijski svet v TGA in sprejel ustrezne sklepe. FM GRABŠCINSKI BREG: Gasilsko društvo je imelo pred nedavnim svoj 37. občni zbor, ocenile svoje delo in sprejelo naloge za naprej. Člani GD se že vrsto let srečujejo s težavami, ki jih več ali manj uspešno premagujejo ob sodelovanju družbenopolitičnih dejavnikov v KS Juršinci. Pri načrtovanju nalog za le- tošnje leto so jim pomagali s svojimi izkušnjami tudi predstavniki sosed- njih gasilskih društev. Poudarjali so tudi, da bi morali tako krajani kot njihova mladina bolj sodelovati, gasilski dom pa bi naj postal središče vsega dela na tem območju Slovenskih goric. F. Holt SLOVENSKA BISTRICA: Pred kratkim je izšla letošnja prva številka glasila OK ZSMS Slov. Bi- strica ,,Mladostni polet". Prva številka je v glavnem posvečena 8. januar- ju, prazniku občine, zato obravnava predvsem dogodke iz NOB, s poseb- nim poudarkom na boje legendarnega pohorskega bataljona. Mladi z ob- močja celotne občine so v pesmi in nevezani besedi opisali spomine na številne dogodke, srečanja, razgovore in doživetja neposrednih udeležen- cev. Glasilo je tokrat izšlo le v 100 izvodih. VH V organizaciji mladinskega odseka planinskega društva IMPOL je tt dni v Slov. Bistrici in v Laporju redna planinska šola za mlade ljubitelji planin. Šola v Slov. Bistrici je že četrta doslej, začela je v decembru in bc končala koncem januarja, obiskuje pa jo 56 slušateljev, dočim je v La porju 25 slušateljev. Predavanja imajo poseben poudarek nevarnostim gorah, dinamiki gibanja, pomembnosti opreme, flori in favni. VH 0RM02: Kreditna banka Maribor, ekspozitura v Ormožu v tem mesecu pripi- suje k dinarskim in deviznim vlogam obresti. Glede na stanje vlog bode tako letos pripisali nekaj nad 22 milijonov dinarjev obresti. Ekspozitura^ Ormožu zato vabi vse varčevalce, da se oglasijo v banki, kjer jim bode pripisali obresti. GasUsko društvo Gabernik šteje okrog 40 podpornili članov. Naloga, ki si jo je to društvo zadalo pred d d) rim letom je izgledala skorajda nedose^jiva. Gabernik je majhna vas, zato bi človek težko verjel, da bodo ljudje lahko zgradiU novi gasilski dom s prosvetno dvorano za okrog 500 ljudi, ki bo služila tudi prosvetnemu društvu in mladinskemu aktivu. Kljub temu so to dosegli in ponosni so na svoje delo. Na občnem zbom gasil- skega društva so predvsem poudarili pomembnost dobre organizacije dela in sodelo- vanja vseh vaščanov. Zahvalili so se tudi vsem krajanom, ki so kakorkoU pomagali pri gradnji doma, KS Juršinci za materialno pomoč, preko Tednika pa se želijo zahvaUti tudi vsem dmgim občanom, ki so tako ali dmgače pomagaH pri uresničitvi njiho- vega cilja. Sklenili so nadalje vati začeto delo in povsein dokončati še zadnjo fazc obnove gasilskega doma. Besedilo in slika: J. Roškai Prihodnji občni zbor s prodavo 50-letnice gasilskega društva b že v povsem urejenefii novem gasilskem domu. Makole Upokojenci dobili svoj dom Na območju krajevne skupnosti Makole živi skupno okoli 300 upokojencev, od tega je velika večina aktivno vključena v organizirano delovanje društva. Kljub temu, da so vseskozi aktivno prisotni na vseh področjih družbenopolitičnega in kulturnega življenja krajevne skupnosti pa do nedavnega še niso imeli svojih prostorov. Sestajati so se morali v tamkajšnji osnovni šoli, gasilskem domu ali kakem drugem prostoru. Tako je še tudi danes. Ze čez tri mesece pa bodo tudi upokojenci krajevne skupnosti Makole dobili lastne prostore. Samo še vhodna vrata spominjajo, da je tukaj delovalo pred leti gradbeno podjetje Remont, danes pa so našli svoj dom makolski upokojenci. Pred dobrim letom so odkupili zapuščeno zgradbo nekdanjega gradbene^ podjetja Remont v Makolah, katero so sklenili preurediti v svoj dom. Ob sodelovanju in finančni pomoči društva upokojencev občine Slov. Bistrica, so takoj pričeli s preurejanjem in obnovo odkupljene zgradbe. Tako jim je že uspelo usposobiti stanovanjski del zgradbe, za katerega so porabili 360.000 dinarjev. Z lastnimi sredstvi pa društvo sedaj preureja še klubske prostore. V novem domu makolskih upokojencev je sedaj troje družinskih in dvoje samskih stanovanj. Sredstva za njihovo zgraditev pa so dobili iz njihovega solidarnostnega sklada in od samoupravne stanovanjske skupnosti. Te dni opravljajo še prcureditvena dela v pisarniških prostorih, sejne sobe in sanitarij. Medtem ko je bil stanovanjski del doma predan svojemu namenu že lani v jeseni pa predvidev^o, da bodo klubski in ostali prostori dokončani do 1. mqa 1977. Besedilo in slika: V. Horvat ttmm -27ianuaria1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE-7 Ustanovljen mešani pevski zbor i kTuIturna dejavnost prosvetnega društva Cirkovce je obogatena že z ■ im pevskim zborom, ki so ga ustanovili v nedeljo. Pri zboru bo i '"'t^ v prfliotinj^ pričelo vaditi kar 45 pevcev. Mešani pevski zbor bo. ! yj^ceid Godec, učitelj glasbenega pouka na osnovni šoli Ciikovcp ' jjjva pevska vajaje bila že v četrtek, 20. januarja. zlcj I Pouk obrambe in zaščite ■ Pri krajevni skupnosti Ptuj že tečejo priprave na predavanja za, ■ azDorejeno prebivalstvo iz pouka obrambe in zaščite, ki bodo začela v tku prihodnjega meseca. Vseh obveznosti iz krajevne skupnosti Ptuj j ^Srog 7 tisoč. MGJ ARHEOLOŠKE RAZISKAVE m MAŠČEVALNI RIMLJAN Problem arheoloških raziskav terena za nove gradnie stanovanj m srednješolskega centra v Ptuiu ie t7kn/l navdihnU našega karikaturista: ' ' ^""^^^ „Ce Ptujčani mislijo, da se nas bodo kar tako znebili, se pošteno motijo!" Profesor dr. Stanko Cajnkar Prof. Stanko Cajnkar na lite- rarnem večeru v ptujski šludij.ski knjižnici ob svoji 70-letnici, 16. maja 1970. Ni mi žal, da sem bil rojen v kmečki hiši, da sem /rasel ob trdem delu, da sem postal študent, duhovnik, profesor. Srečen sem ob spominu na svojo čudovito mater in na svojega modrega očeta, ki mi je bil prvi učitelj..." Iz te kmečke hiše, ga je kot prvorojenca (25. aprila 1900, Savci, Tomaž pri Ormožu) med enajstimi otroci življenje pognalo v svet, kjer..." se je neprestano poveča- vala zbirka razočaranj; dobre volje in zaupanja v ljudi pa mi človeška poniglavost in neumnost nista mogli vzeti..." Na teh svojih skoraj sedemin- sedemdeset let starih poteh, kolo- vozih in križiščih se je dalj časa ustavil, razen doma še v Mariboru in Parizu (gimnazija in bogo- slovje), Vuzenici (kaplanovanje), Ptuju (gimnazijski profesor). Tr- stu, Košani na Krasu (kaplano- vanje), med NOB v Beli Krajini — Črnomelj (gimnazijski profesor, član verske komisije pri Sloven- skem narodno-osvobodilnem svetu), v Ljubljani (doktorat, pro- fesor in dekan teološke fakultete, zvezni poslanec zbora narodov, predsednik Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. urednik in ravnatelj Mohorjeve družbe, upokojenec). V sredo, 19. januarja letos smo mu posodili zadnjo pot (tako pra- vijo v njegovih rodnih Savcih) na domače pokopališče Tomaž pri Ormožu. To je zunanja podoba profesorja dr. Stanka Cajnkarja in njegovih 77 let. Od teh jih je sko- raj 50 posvetil javnemu delu, ki ga je opravljal kot duhovnik, profe- sor, vzgojitelj,znanstvenik, urednik, pisatelj in ne nazadnje kot politik — zvezni poslanec in član Sveta republike. Za svoje ugledno znanstveno^ kulturno in javno delo kot nesebičen borec za napredek socialistične samo- upravne skupnosti je prejel več vi- sokih odlikovanj, med njimi red zasluge za narod z zlato zvezdo. Kakšen in kaj je bil v svojem življenju, je izpovedal v svojih lite- ranih delih (Potopljeni svet. Za svobodo. Zvestoba, Sloven iz Petovije, v Planinah, Noetova barka. Po vrnitvi, Križnarjevi, Fran Šaleški Finžgar, Luč sveti v temi, Očenaš, Razgovori), naj pove sam: Literarni zgodovinarji bodo imeli z menoj lahek opravek, ker sem jim povedal mnogo več, kakor bodo mogli in smeli uporabiti. Bo- rim se za neko jasno in svetlo mi- selnost sveta in človeškega doga- janja. In vem, da vsega tega ni brez velike in močne dobrote, brez ljubezni, ki prestavlja gore vsak- danjih trpkosti in zablod..." Vsa njegova dela in dejanja so usmerjena v oblikovanje dobrega človeka, v pošteno družbo, v srečo družinske skupnosti in v širšem pomenu v srečo vsega slovenskega naroda in vsaga človeštva. Opravi- čeval je oboroženi odpor slo- venskega ljudstva proti oku- patorjevemu nasilju in povdarjal zvestobo narodu in domovini. Odkrito je izpovedal, da je na strani tistih, ki se bojujejo za pra- vičnejši družbeni red. In še ob koncu besedo svojemu razredniku letnika 1932—1940 na ptujski gimnaziji. Kdo od nas bi ob naši veliki maturi že mogel verjeti, slutiti in misliti, da se bomo po vsem, kar je moralo priti čez nas, čez toliko in toliko dolgih in težkih let spet sre- čali ter si lahko možato in odkrito pogledali v oči in si stisnili roke v iskren pozdrav ob zavesti, da smo ostali ob tolikih nečloveških stra- hotah in nerazumljivih zablodah ter padcih in končnem vstajanju prerojenega človeka, v katerega pravično podobo ste nas učili verovati, še zvesti Ptujskemu in Dravskemu polju, Halozam in Slovenskim goricam, od koder smo prihajali osem let v vaš in naš Ptuj, da bi nas po njegovih ozkih uličicah neprestano spremljala va- .ša poštena in odkrita želja dati nam vse, kar ste bili, predvsem kot človek-socialist dolžni dati mladim na pot. Razočarali vas nismo. V tisti takrat ponoreli svet smo odšli vsak s svojim prepričanjem, pa se iz v krvavih zarjah očiščenega vrnili prekaljeni in ojekleneli ob toplem občutku bližine človeka, učitelja, razrednika tovariša, soborca, ki je svoj človečanski čredo izpovedal tudi in predvsem takrat, ko je bilo najhuje. Za vso vašo ljubezen še danes, še sedaj lepa hvala! Dušan CokI Hop, hop, za debelo repo orjemo, za srečo vsepovsod... ORAČI IZ LANCOVE VASI Ze od nekdaj so hodili v predpustnem času po vaseh fantje in ,,orali za debelo repo". V Lancovi vasi se je ta običaj ohranil vse do danes. Ne samo, da je skupina oračev večkrat tudi nastopala na ptujskem kurentova- nju, njihov sloves o izvirnosti je segel tako daleč, da so odšli na razna gostovanja od blizu in daleč, mladi pa še sedaj naprežejo sami sebe in s kurenti s pokačem in jajčarico zaorjejo po vasi. Dolgoletni vodja folklorne skupine oračev iz Lancove vasi, Mirko VAUPOTIC, nam je orače takole predstavil: ,,V Lancovi vasi je običaj, da so fantje že od nekdaj hodili v predpustnem času po vaseh, po gostijah in zbirali rože, ki so jih dobili od prostih deklet. Te rože so si potem vpletle v čake, ki so si jih nadeli na glavo ob oranju. Fant, ki je imel največ rož je bil seveda med dekleti najbolj priljubljen, za- to so fantje prav tekmovali v zbiranju rož. Skupino oračev so sestavljali poleg šestih ,,konjev" — fantov, ki so vlekli plug še korant, ki je oral, pokač z bičem, jajčarica, ki je bil le preoblečen fant s košaro, za darove, na kon- cu pa so skupino varovali še dva ali trije koranti, oblečeni v kožuhe, s pošastnimi maskami in zvonci ob pasu. Ce želimo to skupino predstaviti po osebah, predvsem, kar se tiče oblačil in vloge, moram začeti pri konjih, oz. oračih samih. Ti so oblečeni v hlače — brguše in srajce iz belega hodnega platna. Okrog srajc imajo za pas zataknjene živopisane domače rute, na glavi pa velike z rožami okrašene čake. Na robovih teh čak, od spredaj in zadaj imajo pritrjene svilene trake. Orači se razvrstijo v pare in imajo na zunanjih rokah pritrjene še žen- ske robce. Pokač je oblečen v berguše in srajco, ima telovnik, na glavi pa črn klobuk s šopkom. S seboj nosi dolg bič spleten iz vrvi, ki ima na koncu pritrjen šop rafije s katerim poka. Jajčarica je moški preoblečen v žensko. Nosi dolgo belo obleko in bluzo, na glavi prav tako belo ru- to. S seboj nosi košaro polno ajdovih plev, v katero sproti shra- nja podarjena jajca ali pa tudi klobaso. Korant je oblečen v kožuh, navadno ovčji, na glavi nosi kapo, prav tako iz ovčje kože. Na kapi ima pritrjene vehke kravje rogove. Lice ima pošastno, z velikim no- som, zobe iz fižola in dolg jezik. Okrog pasu nosi zvonce, v roki pa drži leseno gorjačo z ježevimi bodicami. Ko sem bil še majhen, se spomnim, da so imeli koranti za pasom še torbo, v katero so shranjevali podarjen denar, kloba- se in drugo." — In kako je potekal tak običaj na vasi, ko so prišli orači k hiši? ,,Koranti, so od daleč z zvonci oznanjali svoj prihod z orači. Ko je skupina prišla na dvorišče ali pred hišo, je odskakljal naprej ko- rant, vodič in če je videl, da so vrata odprta, je dal znak ostalim. Orači so se približali pojoč stare pesmi o dekletih in fantih ter v krogu zaorali. Pokač si je našel prostor, zapokal z bičem, jajčarica pa je sejala po dvorišču pleve iz svoje košare, občasno so koranti skakajoč vriskali: hop, hop, ter z rokami kazali, da orjejo za debelo repo. Ce je gospodar dober, je orače obdaril, jim ponudil pijačo ali kruh. Ce so bili orači s tem zadovoljni so še enkrat zapeli in zaorali dalje, proti sosednji hiši." Tak je bil običaj po vaseh, mladi iz Lancove vasi ga še danes vplete- jo v svoje predpustne norčije. Zgodovina folklorne skupine, kije pozneje zaslovela z oponašanjem teh oračev na raznih karnevalih pa sega v leto 1939. Takrat je znani slovenski folklorist France Morolt videl v časopisu sliko oračev v Lancovi vasi. Povezal se je z njimi in že je sledil prvi javni nastop na festivalu v Mariboru. Po vojni so prvič javno nastopili leta 1960 v Ptuju na kurentovanju. Skupino je sestavljalo 12 ljudi, kajti z orači sta bila še gospodar in gospodinja, ki sta nagrajevala ora- Orači iz Lancove vasi, kratdc oddih na enem od ptujskih kurentovanj če med nastopom, da je bil prenos običaja čim bolj pristen. Od takrat smo lahko zasledili orače iz Lancove vasi vsako leto na kurentovanju v Ptuju, vse do lanskega leta, ko so morali zaradi dotrajane opreme udeležbo odpovedati. Za novo opremo jim ni nihče nudil pomoči. Na vprašanje, ali bodo nastopili na letošnjem kurentovanju, nam je Mirko Vaupotič odgovoril: ,,Mis- lim, da je vsak izmed nas pripravljen sodelovati, s takšno, dot raj no opremo pa tega ne more- mo. Naši orači sodelujejo pro- stovoljno, skupina ni stalna, ampak se pomlajuje. Vse do lani smo si sami izdelovali opremo v moji hiši. Za to pa je potrebno veliko časa pa tudi veliko denarja. Ce nam bo organizator pravočasno priskočil s tem na pomoč, potem bodo lahko sodelovali letos na kurentovanju, v nasprotnem primeru pa seveda ne." Orači iz Lancove vasi so v svojih ,.zlatih letih" gostovali v raznih krajih po Sloveniji in celo v Ju- goslaviji. Naj omenimo samo Ko- per, Celje, kjer so bili dvakrat, Beltinci, pa Zagreb (smotra folklo- re) in Ohrid. Njihovo ime je torej znano tudi drugod. Mar bomo res lahko dovolili, da bi pri nas zamrlo? M. Ozmec Pripravil Franček Holc (nadaljevanje in konec) VAŠKI GRBI (nastali in uporab^eni nekako od leta 1700 do 1950, delno pa jih uporabijajo še sedaj). Vas Zagorci je imela vaški grb OBROČNICE (le- sene leskove obroče za vinske sode). Vas Oblaki je imela vaški grb BROD na potoku Krki, ker je pač ta potok ob deževjih cesto poplavil del vasi. Vas Senčak je imela za grb VELIKO ŽABO. Vas Savci si je izbrala za grb BRUS, s katerim so baje vsakemu v vasi ,.obrusili" pamet. V Moravcih so bili dobri konjerejci, zato so si za grb izbrali KONJA. V vasi Kokolanjšak pa vaščani radi pijejo vino iz ročke, zato so si za grb izbrali lončeno ROČKO. LETINE — PO GOMILSKI KRONIKI: V 20 stoletju rekordne vinske letine: 1908, 1911, 1917, 1957, 1958; slabe aU zelo slabe vinske letine: 1902, 1903, 1910, 1929 (zimska pozeba), 1953 (spo- mladanska slana), 1952, 1962 (15. juUja 1962 huda toča) in 1963. PO DR. BASSERMANNOVI IN JORDANOVI KRONIKI IN BAMBERGERJEVI VINSKI KNJIGI PISANO: Odlične vinske letine: 1811 (zelo dobro in dosti vi- na), enako 1783, 1583,1499, 1472 itd. vse do leta 121 po našem štetju. Zelo slabe vinske letine: 1754, 1617 (kisUca), 1564, 1549 (kislica) in tako nazaj vse do leta 121. Leta 1540 je bila velika suša. Zemlja je popokala, 5- aprila je bila vinska trta v cvetju, okrog 24. avgu- sta pa je že bila opravljena trgatev. Zaradi velike suše * je mnogo grozdja na trti posušilo. Ko je pozneje Pnšlo deževje, je grozdje namočilo, vinogradniki so ga sprešali in dobili vino še bo|jše kvalitete. Tega leta ^ v oktobru dozorele že druge češnje, tudi jablane in "V^^ke so znova cvetele, nastavile, vendar plodovi niso drugič dozoreli. Na njivah je bilo ponekod žito « aprila zrelo, saj je vročina začela pritiskati že v fe- bruarju. V kjtih 1525—39 so bile ugodne letine, vroča ^o- *tja in dobra vina, izjema je bilo leto 1529 z mokrim I" mrzlim poletjem, žetev je bila pozna. To leto je bil "rski vdor, obleganje Dunaja, vino je bilo zanič in ^ ga imenovali ,,turška kisika", od takrat se je še ^^fandanašnjih dni ohranilo reklo: ,,Gre za turško V letih 1519—21 je bilo mnogo dobrega vina, z ži- 'om so krmUi živino, ker ga nihče ni kupil. y letih 1482—1484 je bila ,»poplava vina", poso- ^ Je bila trikrat dražja od vina, za goldinar se je do- ^ tisoč litrov vina. Tudi leta 1472 je bilo mnogo """fnega vina, ki so ga morali pred pitjem redčiti z ''Odo. Leta 1432 je bila huda zima, vroče poletje in do- ber pridelek vina. Kmetje so uničevali stare zaloge vi- na, ker jim je manjkalo posode za novo, boljše vino. Leta 1392 je nastopila zima zdo zgodaj. V sep- tembru je bilo že silovito mrdo, vse reke je že pokri- val debel led. Snega ni bilo mnogo, trgatev je bila zelo slaba, a še ta je ostala večinoma neposprav^ena. Mnogo živine je poginilo zaradi pomanjkanja krme. Leta 1328 je cvetelo drevje že v januarju, aprila pa vinska trta. Žetev je bila bogata in opravljena že v maju, s trgatvijo pa so končali v prvih dneg avgusta, pridelek je bil dober. Do leta 1333 so bile izvrstne le- tine, več kot četrtina grozdja in nad pok)vico sadja (jabolk) je ostalo zunaj, ker ljudje niso imeli posode in prostora. V letih 1306—1309 so bile vsako leto velike poze- be. Leta 1304 je bila mila in topla zima. Drevje je ozelenelo že v februarju, ozimine so bile slabe, 23. junija pa so že začeli s trgatvijo grozdja. Leta 1289 je sadno drevje že cvetelo ob božiču, dober pridelek sadja in žitaric, tudi vino je bilo do- bro. Leta 1166 je bila lakota in veliko izobilje vina. Ljudje so z vinom gasili apno. Na njivah niso prkie- lali niti semena. Leta 1132 je bila vdika suša, cek> re- ki Drava in Mura sta bili suhi. Še podatek za leto 1000, ko je tudi bila velika su- ša, celo večje reke so usahnile, od gnijočih rib se je okužil zrak in ljudje so trumoma umirali zaradi šte- vilnih bolezni. GOSPODARJENJE, DELO, ŽIVUENJE, ŠEGE IN OBIČAJI VAŠČANOV: — mejnik med žetvijo žitaric s srpom in žetvijo s koso je bilo leto 1940, začetek strojne žetve v leto 1963, žetev s kombajnom pa leta 1976. — mejnik med vprežnim in strojnim oranjem njiv okrog leta 1957. — leta 1941 začetek škropljenja sadnega drevja v sadovnjakih, — leta 1964 začetek škropljenja z motornimi škro- pilnicami v vinogradih. — od leta 1975 začetek strojne kopi v vinogradih, začetek strojnega rigOlanja z buldožerji pa od leta 1966 naprej. — od leta 1958 gradnja elektro omrežja v okolici Gomile. — leta 1970 začetek gradnje krmskih silosov za govejo živino. — od leta 1971 uporaba herbicklov na njivah in vinogradih. — začetek strojnega mletja sadja za sadjevec je bil leta 1943. — podiranje gozdnega drevja z motorno žago od leta 1965 dalje. — odprtje rednega avtobusnega prometa na progi iz Ptuja, preko Gomile v Gornjo Radgono leta 1%1. — akcija, da bi se zgradila nova 4-razredna šola na vrhu Gomile se je začela že leta 1930. — Turistično društvo na Gomili je bilo ustanov- yeno leta 1946, lo leto je bil zgrajen tudi prvi 12 km visok leseni razgledni stolp na vrhu Gomile, tesarski vodja je bil Tomaž Bec iz Sakušaka; leta 1952 pa je bil zgrajen drugi, 18 m visok leseni razgledni stolp, načrt je izdelal ing. Jože Jelene iz Maribora, dda pa je vodil tesarski vodja Alojz Meznarič iz Grabšincev. Ti podatki med drugim kažejo, kako razvoj tehni- ke in sodobnih tokov življenja prodira tudi v ta pa- sivni kraj sredi Slovenskih goric. ■ EMIGRANTA Ptujčanom segla do živega Težko je najti primemo besedo za stvarno oceno predstave Male drame, ki je gostovala v ponedeljek zvečer v ptujskem gledališču. Predstava je bila ena najboljših, kar smo jih videli v zadnjih letih. Igralca Lojze Rozman in Boris Juh sta presegla sama sebe, povrh pa Emigranta, delo poljskega dramatika Slawomira Mrožeka sodi v sam vrh svetovne dramatike. Delo je režiral Žarko Petan, odlična scena pa je bilo delo Nika Matula. Uprizoritev je bila nepozabni kulturni dogodek za Ptuj, saj je mojstrska igralska kreacija Rozmana in Juga gtedalcem vtisnUa pečat nečesa nepozabnega N. R 8- NAŠI DOPISNIKI 27. januarja 1977 — TEDNI STRAN ČRNE KRONIKE v tednu od 17. do vključno 23. januarja 1977 so bile na območju ptujske občine štiri prometne ne- sreče. Ena oseba je pri tem izgubila življenje, materialna škoda pa znaša skupaj 16.300 dinarjev. NEPRAVILNA RAZVRSTITEV V KRIŽIŠČU Na Rogaški cesti v Ptuju se je zgodila v torek, 18. januarja ob 14. uri lažja prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Borislav Teofilovič je vozil vlačilec po Rogaški cesti iz smeri železniškega prehoda in v križišče zavijal v desno. Ker je vlačilec precej dolg je najprej zavil v levo in to s smerokazom tudi naznačil, tajcoj za tem je zavil na desno. Pri tem je od zadaj trčila vanj Anica Žlender z osebnim avtomobilom. Materialna škoda znaša 1.000 di- narjev. KOLESAR POD PRIKOLICO TOVORNJAKA V četrtek 20. januarja ob 9,45 se je zgodila v naselju Budina huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Janez Holc iz Ptuja. Franc Golob iz Novega mesta je vozil tovorni avto iz smeri Ptuja proti Budini. V isti smeri je s kole- som vozil tudi Holc. Ko ga je začel šofer tovornjaka prehitevati je Holc zavijal v levo. Zadela ga je prikolica tovornjaka in ga zbila po cestišču. Holc je poškodbam pod- legel. S KOLESOM TRClL V TOVORNJAK V četrtek, 20. januarja, ob 23. uri je 35-letni Franc Breznik iz Krčevine pri Vurberku vozil kolo iz smeri Ptuja proti Mariboru. Na Ptujski cesti, pred odcepom za TAM, je iz neznanega razloga nenadoma zavil v levo in tako trčil v nasproti vozeči tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal avstrijski državljan. Breznik je zaradi hudih poškodb podlegel na kraju nesreče. SMRT POD MIRUJOČIM AVTOMOBILOM V torek, 18. januarja je Franc Milošič iz Ptuja, Potrčeva 38, popravljal osebni avatomobil. Z dvigalom je avto dvignil, nato pa se vlegel pod njega, da bi ga popravil. Med popravljanjem je avato zdrsnil z dvigala, padel na Milošiča in mu je poškodoval glavo. Po štirih dneh zdravljenja je v ptujski bolnišnici poškodbam podlegel. —OM Tri leta zapora za poskus uboja Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na tri leta strogega zapora Franc Cimerman, kletar iz Litmerka pri Ormožu in sicer zaradi poskusa uboja. V maju lanskega leta sta se Cimerman in njegov sosed Ivan Prijol močno skregala. Vzrok za njun prepir je bil mejnik, za katerega sta se soseda prepirala že 10 let. Prijol je namreč takrat mejnik prestavil na Cimermanovo zemljo. Cimerman ga je večkrat opozoril naj zadevo uredi in mejnik postavi nazaj na pravo mesto. Kljub obljubam Prijol tega ni storil. 8. maja lanskega leta pa je Cimerman vzel lovsko puško in s približno 27 metrov razdalje trikrat ustrelil proti Prijolu, ki je takrat oral s traktorjem. S takojšnjo zdravniško pomočjo so Prijola rešili iz objema smrti. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo to, da je Cimerman streljal v Prijola v stanju zmanjšane prištevnosti. Smrt Džemala Bijediča Smrt Džemala Bijediča nas je Jugoslovane zelo prizadela, saj smo izgubili velikega moža. Tovarišica nam je pripove- dovala o njegovem življenju in delu. Njegov spomin smo počastili z enominutnim molkom. V razredu je zavladala tišina, vsi smo bili žalostni 21. januarja 1977 seje naša domovina v Sarajevu zadnjič poslovila od njega. Marjana Ploj, OŠ, Vitomarci Za odmero štipendij v občmi Ptuj je pu prejšnjih merilih prejemalo v šolskem letu 1975/76 štipend^e 1232 štipen- distov. Po uvedbi strožjih meril za odmero štipendfl pa jih sedaj prejema le 810, kar pomeni, daje prenehalo dobivati štipendfle učencev in študentov. Tq predvsem taki, katerim je dosedanjih merilih pripadala i štipendga od 500 dm mesečne Taborniki na zimovanju v soboto, prvi dan počitnic je odšlo 58 tabornikov Ladc( odreda, taborniške organizacqe na osnovni šoli Toneta Žnidariča dnevno zimovanje ob smučarski koči pod Uršljo goro. Stroške b( glavnem krili udeleženci sami. Skupaj s pionirji-taborniki pa & zimovaniu tudi smučarski učitelji, ki svoje majhne varovance i smučarskih veščin, tečaj je začetni in nadaljevalni. NAŠ KLUB Od vsepovsod se slišijo kritike, da mladina nima svojih prostorov, kjer bi se zbirala, preživljala svoj prosti čas, se ukvarjala s svojimi hobiji in se zabavala. Da pa posedamo po gostilnah in si nabiramo izkušnje po beznicah nismo sami krivi!. Tudi za Ptuj sem slišala takšno kritiko. Toda prostor, namenjen mladim je obstajal. Skoraj pol leta pa je bil v obnovi. Prenekateri dijak, učenec ali študent se je kratkočasil" tako, da je barval, čistil in nam pomagal obleči naš klub, da je ves svež, poln mladostnih barv, sicer malce ,,gor' (manjka še oprema) zaživel v vsem svojem poslanstvu!. Bila sem malce novinarsko radovedna in sem s svinčnikom v roki prisluškovala in zapisovala prve vtise mladih, ki so prišli v soboto (22. 1. 1977) na otvoritveni ples, v disco. Starejši so rekli, da jih lepi spomini vežejo na ta prostor in da so že dolgo čakali na takšno ,,ta pravo rajanje". Vtisi so skoraj romantični, ko so slišali nabijanje bobnov in kitar, in polni neke stare pesmi ter novega ritma, ki jih je odvlekel na plesišče! Mlajši pa so privihrali s svojimi letečimi sanjami med muziko in srečni, da so v svojem svetu in čisto nič jih ni motilo. Prihajali so, pili coca-colo, reševali svoje ,,velike" probleme. Zaljubljeni vase in svoje vrstnike, polni nad in mladi, mladi kot je in mora biti naš klub. Iz ozadja: „Ti, a greš plesat? FOTO: Janko Leva Mladi, pridite! Čaka vas coca-cola po 5 din! Čaka vas vaša glasba, vaš ritem! Čaka vas presenečenje na koncu tega tedna — PREDMESTJE. Čakajo vas igralci, plesalci, ansambli. . . Na vas je, da se pogledate ogledalo in precenite ali ste ml ali pa s svojimi 19 leti spadat kam drugam!? Zvezdana Mla mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki _ mladi dopisniki mladi dopisniki OBISK v RAZREDU V četrtek nas je obiskala tovari- šica Sekirnikova, ki je že v pokoju. Njen mož je bil ravnatelj osnovne šole Pohorskega bataljona v Oplotnici. Ona pa je najraje učila 2. razred. Učila je tudi mojo mamico. Pripovedovala nam je, kako je bilo med vojno. Povedala nam je, da je na pokopališču pokopanih 17 poznanih in 3 neznanih borcev. Nekatere so partizani takoj pokopali, ko so padli, nekatere so pa po vojni prekopali in jih odpeljali na po- kopaUšče. Nekaj od teh grobov smo mi obiskali in prižgali svečke. Verica Zišt, 3/a, OS Oplotnica MOJA NAJUUBŠA DOMAČA ŽIVAL Moja najljubša domača žival je psiček Lesi. Imam ga zelo rada. Ko grem proti domu, že teče proti meni. Vsak dan se igrava. Nada Horvat, 3. r. OS, Vinko Jurončič, Vitomarci KOLINE V soboto smo imeli koline. Oče je šel prosit mesarja. Prišla sta ob 7. uri zjutraj. Jaz sem še spala. Ko sem se zbudila, je bila svinja že odrta. Zvečer je bilo veselo. Na mizi je bilo veliko dobrot. Prišlo je tudi veliko otrok in smo se igrali. Dragica Toš, novinarski krožek, OŠ, Vitomarci NISMO POZABILI SVOJIH PRIJATEUIC Usmilila sem se ptic, zato sem jim naredila tri hišice. To delo in opazovanje bom sedaj opisala. Sneg je pobelil pokrajino, ptice so žalostno žvrgolele. Odločila sem se, da jim naredim krmilnico. Brž sem poiskala deskice in naredila krmilnico, v njo pa sem nasula hrano. Iz dneva v dan je prihajalo vselej več ptičkov. Prihajali so vsake vrste ptički. Nekega dne pa sem opazila, da ni nobenega ptička v krmilnici. S strahom so ptički skakljali samo po vejah. Naenkrat sem zagledala perje ptička na sne- gu. Vstran od perja so vodili sle- dovi. Takoj sem šla po sledovih, ki so vodili na hlev. Sla sem in pogle- dala noter. Zagledala sem mucka, kako se je mastil s ptičkom. Hote- la sem ujeti mucka, toda ušel mi je. Mucku dva dni nisem dala hra- ne. Opazil je, da ni prav naredil, da je pojedel ptička. Ptički so spet prihajali v krmilnico. Tudi okrog šole imamo mnogo krmilnic, ki smo jih sami izdelali. Skrbimo, da so vselej napolnje- ne in da ptički niso nikoli lačni. V zahvalo nam ptički spomladi in v drugih letnih časih lepo prepe- vajo. S svojim žvrgolenjem se nam zahvaljujejo za vse žrtvovanje pozimi. Kristina Vindiš, 5/r., OS Leskovec RAD BI POSTAL MILICNIK Rad bi postal miličnik. Toda se ne bom šolal, se ne bom. n ( izučiti. Vendar so za šolii potrebni prostori. Za to potrebi mo novo šolo, telovadnico kabinete. S tem bomo zadovol potrebe otrok, ki bodo imeli v( možnosti za izobraževanje, kot jih imeli do sedaj. Roman lljevec, 4 OS Videm pri Pl NOVINARSKI KROŽEK j Sem članica novinarske) krožka. Na naši šoli deluje pr leto. Učenci se zberemo vsak peti ob 7. uri zjutraj. Novinarski kr žek obiskuje 9 učencev. Kroi vodi tovarišica Anica Vršič. F tem krožku pišemo v razne časo; se. Sestavljamo dopise, včasih tu kaj narišemo. Novinarski kroJi obiskujem zelo rada. 1 Vida Pucko, novinari krožek, 0§ Vitoma' OBISKAL NAS JE DEDB IVIRAZ I Novo leto je kakor mejnik mt dvema poljema. Cas, ko nas zap šča staro, in na pragu stoji nov( mlado in lepo. Cas, ko se pozablji jo vsi stari grehi in napake in k mislimo samo na prihodnost, v m domišljiji lepo, brez vsakršK bolečin in nesreč, a v resnici veliki krat nesrečno in žalostno. Učenci naše šole smo se že 14 di pred to važno prelomnico vestno i marljivo pripravljali na svečan pf hod dedka Mraza. Razrede sffl lepo okrasili in se potrudili, dat napravili praznovanje v njih & bolj prijetno. Učence višje stopnje je ded« Mraz obiskal kar v učilnicah, otr( ke nižjih razredov pa v kinodvon ni, kjer so mu ti pripravili krat« kulturni program. Kamion, pd daril, se je ustavil pred šolo. Ded« Mraz nam je povedal, da jih je vs leto pridno pripravljal pri podjetj IZBIRA v Ptuju. Ob tej priložnosti izrekam vstf članom kolektiva IZBIRA naslf nje besede: ,,Presrečni smo, da ste se tu' letos spomnili na nas in n* razveselili s paketi. Ne najdct besed, s katerimi bi se zahvalil* Upamo, da smo s kratkim kultiH nim programom, pripravljenim ^ vas, vsaj malo poplačali vaJ pozornost. Hkrati pa se zavedaif' da se za vse, kar ste dobrega stoP za nas, nikoli ne bomo moi oddolžiti. Se posebno pa si" veseb, da niste pozabili na tiste,' jim življenje ni z rožami postlafl' Vse do tistega lepega trenutka, ^ ste mednje razdelili 20 praktičflj bogatih daril, niti misliti niso upa{ da bi dedek Mraz obiskal tudi riji Srečni smo, da imamo tako velik' dušnega pokrovitelja. V imenu vseh učencev naše Š^ se vam zahvaljujem za poklonje" darila in vam želim veliko sreče f delovnih dosežkov v novem l*"^ 1977." Biserka Selak, 8/' OS Videm pri Ptu) Komisija za medsebojna razmerja GiP GRADIŠ Ljubljana, TOZD »GRADNJE" PTUJ, objavlja naslednja prosta delovna mesta: I. PET KV ZIDARJEV II. DESET KV TESARJEV III. PET PU TESARJEV IV. VEČJE ŠTEVILO NK DELAVCEV POGOJ: I. in II. — poklicna šola; III. tečaj za PU tesarje in 2 leti delovnih izkušenj; IV. nepopolna osemletka. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Za izgradnjo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju so darovali: STANKO SENCAR, odvetnik iz Ptuja (zadeva Gojkovič) 200 din; TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ, namesto venca na grob dolgoletnega sodelavca Karla Pertekla 300 din; JOŽEFA PINOZA, Ptuj, namesto venca na grob pok. Karla Pertekla 300 din. Darovalcem iskrena hvala! ZAKAJ NI PRIŠEL VEČ NAZAJ (v izgnanstvu) Pozno, ko poslednji sij je sonce dalo. mati mu spregovorila v mislih je v slovo, transport je krenil, z mislijo, ki srcu je zadalo rano, v črno, sajasto, neznano mu — zemljo. Pogled mu sam ušel je skozi majhno lino, zadal poslednjikrat na svoji zemlji bolečino, ki v prsih igalo ga je vso to pot, ko trpel, videl je slovenski rod. - A zdaj, ko luna posijala skoz rešetke, za katerimi sedel je on, ki ljubil svojo domovino je tako, da bol ugasnila le takrat bo, ko bo mogoče on celo življenje dal zanjo, _ da slovenska zemlja se tujega jarma ubranila bo. In zdaj, ko je prišla svoboda, domov ni vrnil več se on, ostal je za porušenimi zidovi, ostal in v srcu mu ostala je njegova bol. Nikjer ga ni, da dom bi svoj popravil nikjer gani, da maščeval bi vse, kar on imel je rad, kar mu uničil je sovrag. A zdaj. ko trideset ie let uživamo to radost, ki s krvjo jo priboril je tudi on, nanj spomni se le malokdo, malokdo pa se; a ta še vedno le sprašuje se, zakaj, zakaj ni prišel več nazaj! Marija Pepelnak, 7/a, OS Poljčane AGROTRANSPORT PTUJ Odbor za medsebojna razmerja OBJAVLJA prosto delovno mesto VODJA ADMINISTRACIJE V UPRAVI OZD Pogoji: — srednješolska izobrazba z najmanj triigtno prakso na podob- nem delovnem mestu; — poskusno delo tri mesece; — OD po sporazumu (cca 4.800 din); — stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi v 10 dneh po razpisu. Vse informacije dobijo kandidati osebno v OZD. Zaželen je osebni razgovor. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje ljube žene, zlate mamice, sestre, tete, svakinje in omice Julke Hentak rojene Svenšek se ponovno zahva^ujemo vsem, ki so jo po^remiM na njeni zadrgi poti, ji darovali cve^e in vence ter z nami ustmeno in pismeno sočustvovali v obliki globokega sožalja. Posebno zahvalo dr. Cirilu Korparju za njegov trud in dolgotrajno zdravljenje, sestram ZD Ptuj, Kr^evni skupnosti Ptuj, posebno negovalki tov. Emersičevi za strokovno nego bolnice. Idcrena hvala zastopniku Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju tov. Martinu Sibilu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem, govornikom tov. A^^ustu Purgu in Lcgzetu Emeršiču, kakor tudi č. g. župniku za opravljen obred in v srce segajoče slovo. Iskrena hvala Komunalnemu podjetju Ptuj in Elek trokovinarju Ptuj. Žalujoči vsi njeni. — 27. januarja 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Fotografija meseca Na natečaju za fotografijo meseca so v januarju s svojimi fotografijami sodelovali štirje člani Fotokino kluba DPD Svoboda Ptuj Nqveč točk in s tem prvo mesto je dosegel Franc Korpar s sliko PO SEJMU, ki jo objavljamo. Poleg rednih klubskih dejavnosti so v teku že tudi prve priprave na načrtovano klubsko razstavo v letošnjem letu. M. K. ZIMSKO PRVENSTVO VARAŽDiNA MLADINSKA REPREZEN- TANCA ORMOZA—ELEKTRa KONTAKT 16:11 (8:6) Mladinska reprezentanca Ormo- ža je odigrala drugo tekmo in dru- gič zmagala, tokrat nad ekipo Elektrokontakta iz Zlatar Bistrice. Strelci za Ormož: Krstič 8, Zabav- nik 3, Majcen 2, Cvetko, Topličar in Hebar po enega. VELIKA NEDELJA—0RM02 17:27 (7:11) Rokometaši Velike Nedelje, ki so v soboto dopoldne odigrali tekmo v Celju, so imeli zvečer še težko tekmo v Varaždinu z ekipo republiške lige Ormožem. V za- četku so bili boljši, potem pa so popustili in igralci Ormoža so za- služeno osvojili obe točki. DC ZIMSKO ROKOMETNO PREVNSTVO CELJE VELIKA NEDELJA—DRAVA (Ptuj) 22:10(9:5) V soboto je bilo odigrano 2. in 3. kolo tega prvenstva. Rokometa- ši Velike Nedelje so slavili dvojno zmago, prav tako mladinska re- prezentanca Ormoža. Zaradi po- manjkanja prostora objavljamo le rezultate: VELIKA NEDELJA—KOVI NAR (Store) 21:17 (11:7). MLADINSKA RE- PREZENTANCA ORMO- ŽA—KOVINAR (Maribor) 18:6 (9:2). MLADINSKA REPRE- ZENTANCA ORMOZA—FUZl- NAR (Ravne na Koroškem) 12:11 (5:7). DC Z letne skupščine aerokluba Ptuj v petek popoldan so se na redni letni skupščini sestali člani in članice aerokluba Ptuj. Pred začet- kom skupščine so z nagovorom in enominutnim molkom počastili spomin tragično preminulega pred- sednika ZIS Džemala Bijediča. Med gosti so bili predsednik, se- kretar in podpredsednik Zveze Alojz Gojčič poroča na občnem zboru. letalskih organizacij Slovenije, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj ter predstavniki sosednih acroklubov. Pozdravni telegram pa so člani dobili tudi iz pobratene občine Arandjelovac. Iz poročila predsednika uprav- nega odbora Alojza Gojčiča je bilo razvidno, da so kljub slabšim materialnim pogojem in opremi dobro delali, saj so program dela dosegli. Opozorili so na to, da zagotavljanje sredstev za delo letalskih organizacij v Sloveniji še ni sistemsko rešeno, kar so v ostalih naših republikah že storili. Kritično so ocenili delo aktiva komunistov v klubu, ki mora v prihodnje bolje delovali. Letalsko šolo v okviru katere deluje klub, sestavljajo motorna, jadralna, padalska in modelarska sekcija. Vse sekcije so svoje progra- me dela izpeljale z večjimi ali manjšimi tekmovalnimi dosežki, ki so odvisni tudi od Opreme, ki v večini primerov ne zadovoljuje m doseganje večjih uspehov. Več o delu posameznih sekcij ste lahko prebrali v prejšnjih številkah našega časopisa. Svoje delo v prihodnje bodo člani kluba zasnovali, na • ečjem vključevanju mladih in i jihovi vzgoji, ker je delo kluba posi bnega pomena za splošni ljudski odpor, urejanju medsebojnih odnosov, pripravi in udeležbam na raznih tekmovanjih, prostovoljenm delu za zbiranje dodatnih denarnih sred- stev in noih investicijah, kot so obnova letališke zgradbe, nabava novih jadralnih letal, padal in ostale potrebne opreme. V razpravi, ki je sledila poročilom, smo lahko slišali. kakšno je trenutno stanje v naših letalskih organizacijah, o sanacij- skem programu, ki je pripravljen za obnovo in dopolnitev opreme v SR Sloveniji, o uvozu letalske opreme, težavah pri delu posameznih sekcij kluba itd. V nadaljevanju so razrešili stari upravni in nadzorni odbor ter izvolili nova. Za predsednika upravnega odbora so ponovno i/volili Alojza Gojčiča. Ob koncu so podelili športne značke za dosežke v posameznih sekcijah. 1. kotar Občnega zbora se je udeležil tudi Stane MENEGALiJA, predsednik letalske zveze Slovenije. Foto: R uspm PTUJSKIH PiO že štirinajstič za Zlato lisico na Pohorju Pred nekaj dnevi je bilo v Zagrebu 24. odprto prvenstvo mesta v namiznem tenisu za pionir- je. Slovenski pionirji in med njimi pionirke Namiznoteniškega kluba Petovia iz Ptuja, so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V ekipnem tekmovanju so pionirke Petovie zasedle tretje do četrto mesto skupaj z Vjesnikom iz Zagreba. V četrtfinalu so premagale vrstnice Proletarja iz Coke s 5:4 in v poifinalu izgubile z Borcem iz Travnika s 5:0. Med mlajšimi pionirkami je Krsnikova delila tretje mesto z Vujadinovičevo iz Ivangrada. Džankičeva se je v kategoriji starejših pionirk morala zadovoljiti z delitvijo petega do osmega mesta. Kljub dobri igri ji ni uspela uvrstitev med prve štiri, čeprav bi to po kvaliteti zaslužila. 1. k. Letošnje tekmovanje za Zlato lisico, na katerem se bodo 1. in 2. februarja v slalomu in veleslalomu pomerile najboljše smučarke sveta, je pred vrati. Tekmovanje za Pohorski pokal in točke v svetovnem pokalu so prizadevni mariborski organizatorji izpeljali vsako leto, kljub temu, da jim je včasih zagodlo pomanjkanje snega. Na to so lahko upravično ponosni. Med drugimi reprezentancami so se prijavile tudi Avstrija, Francija, ZRT Nemčija, Švica, ZDA in Italija. Cilj veleslaloma in slaloma bo pri spodnji postaji pohorske vzpenjače, v bližini hotela Habakuk, v takoimenovani zimski areni. Organizatorjem želim oobilo uspeha in dovolj snega! 1. k. Zanimivi boji Na tradicionalnem košarkarskem turnirju v športni dvorani Mladika so se za pokal pomerUe štiri ekipe. In sicer: Klub ptujskih študentov, SSC iz Ptuja, gimnazija Ljutomer in pripadniki JLA. Doseženi so bili naslednji rezultati: Polfinale: 1. tekma KPŠ-JLA 45:32 (29:12), 2. tekma SŠC-gimn. Ljutomer 55:64 (28:26). Finale: za 3. mesto SSC-JLA 53:65 (29:42), za 1. mesto KPŠ-gimn. Ljutomer 65:60 (28:33). PrvouvTŠčena ekipa KPS je prejela pokal v trajno last. Posebna komisga, ki so jo sestavljali trenerji vseh ekip je proglasila za najboljšega igralca turniga Braneta Dobrijeviča člana ekipe KPS. Najuspešnejši strelec turnirja pa je bil Vaupotič iz ekipe Ljutomera, dosegel je 37 košev. Turnir je dobro organiziralo SŠD „Jože Lacko' SCGU. D. Klajnšek Mil(i Prstec - najboljši na krajših progah Na dovenski lestvici najboljših tekačev v atletiki sta tudi dva Ptujčana. To sta Miki Prstec in Milan Žohar. Kljub dejstvu, da so slovenski tekači na kratkih progah slabši po rezultatih kot v prejšnjih sezonah, smo lahko zadovoljni. Prstec je namreč na 100 m drugi z rezultatom 10,9 sek., na 200 m in 400 m pa je z rezultatoma 21,5 sek. in 47,6 sek, zanesljivo najboljši. Žohar je na 400 m deseti s časom 50,5 sek. l.k. Ruše zmagovalec ^ V športni dvorani MLADIKA v Ptuju je bil prejšnjo nedeljo prvi področni košarkarski turnir za »Dravski pokal". Medobčinska košarkarska zveza je enako kot doslej organizirala tekmovanje po turnirskem sistemu. Nastopajo ekipe, ki ne tekmujejo v višjem tekmovalnem razredu. Zaenkrat je tekmovanje organizirano za člane in mladince, kasneje pa bodo nastopile tudi članice in mladinke. Na turnirju smo videli štiri ekipe, kj pa po igri sodeč niso navdušile in niso prikazale svoje dejanske vred- nosti, saj se jim pozna premor od jesenskega prvenstva. Zlasti so razočarali domačini, ki so bih ne- borbeni predvsem pa neresni in brez volje. DRAVA:RUŠE 72:88 (34:36) Domačini so v prvem delu bili enakovredni v nadaljevanju pa do- volili, da jih je slabši nasprotnik nadigral. KONUS:DRAVOGRAD 96:102 (88:88,45:41) Izenačena igra in velika borbe- nost je ob koncu pripomogla, da sta ekipi morali igrati podaljšek, kjer so bili zlasti Dravograjčani »znajdljivejši. DRAVA:KONUS 80:93 (28:61) V prvem delu je domačinom gro- zila prava katastrofa, igrali so brez ^olje, brez sistema, v obrambi pa premalo agresivno. V nadaljevanju pa smo Dravaše videli kot preroje- ni- zaigrali so kot smo jih vajeni iz odličnih iger v jeseni, toda žal je Dilo za uspeh prepozno. DRAV0GRAD:RUSE 78:85 (42:32) y borbi za prvo mesto smo videli ^okaj dopadljivo igro. Prvi polčas pripadal Dravograjčanom, v l^daljevanju pa so jih Rušani nad- l^rah s taktično igro in borbenost- Zmagovalec je prejel lep pokal, jrstni red je naslednji: Ruše, Dra- ograd^ Konus in Drava. Za naj- JJJ^J^ega strelca je bil proglašen aTl' nadarjeni tekmovalec Drave i;^jeksander Kilibarda, ki je dosegel košev. Tekme so odlično vodili rumen iz Domžal, Jureška iz 1^^^- Bistrice, Vari in Inkret iz Ma- Hh^^^' ^""ganizacija tekmovanja je odlična, tekme si je ogledalo ^ gledalcev. anc Predstavljamo vam Franca Tominška in Sandija Kleindiensta Zmagovalca republiškega pnrenstva v streljanju s standardnim zračnim orožjem Na sedmem republiškem prven- stvu s standardnim zračnim orožjem, ki je bilo v Ptuju v športni dvorani Mladika, so strelci SD Jože Lacko osvojili tri prva mesta. Franc Tominšek med člani s standardno zračno pištolo, Sandi Kleindienst med mladinci s standardno zračno puško in mladinke v ekipni konkurenci s puško. Franc Tominšek je prvič postal republiški zmagovalec. Po konča- nem tekmovanju nam je povedal naslednje: ,J»fad rezultatom 376 krogov sem presenečen, ker je višji kot sem pričakoval Moji neposredni tekmeci so malo slabše streljali, zato se je priložnost ponudila in izkoristil sem jo. Moj rezultat pomeni že določeno kvaliteto tudi v državnem merilu, ker bi npr. s tem rezultatom lani lahko osvojili četrto mesto na državnem prvenstvu. Krog več pa je že bilo dovolj za tretje mesto. Normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo ob koncu meseca v Zadru, sem presegel za enajst krogov." - Kakšne so vaše možnosti v Zadru? „Ne bi želel predvidevati, ker se lahko zgodi, da takšnega rezultata tam ne bom dosegel. Na večjih tekmovanjih so pogoji zopet drugačni, večja kvaliteta in korikurenca pa lahko pomeni tudi večjo tremo.' - Kateri so bHi vaši neposredni tekmeci na tem prvenstvu; „To so zelo znani in kvalitetni strelci Na prvo mesto bi postavil Teržana od Olimpje, za tem Verbič in Gaber, žal pa nista sodelovala starejši in mlajši Petemel in takrat bi se lahko primerilo, da ne bi bil prvL" - Kdaj ste se pričeli aktivno udejstvovati v strelstvu? ,,Bilo je to leta 1969, ko so se pričela izboma tekmovanja z vojaško pištolo. Na „civiinem" področju pa se s strelstvom ukvarjam dobra tri leta^" - Kakšne so, po vašem mnenju, možnosti za večji razvoj strelskega športa v naši občini? ,JPtuj je že precej časa znani strelski center posebno na občinskem nivoju. Po vseh dosedargih uspehih imamo v Ptuju dobre možnosti, če bo mladi naraščaj šel po stopinjah, kijih je zastavila začeta akcga, bo Ptuj svoje mesto v republiškem merilu lahko še izbopal." - Katere odlike mora imeti dober strelec? „Dober strelec mora najprej imeti dovolj motiva in volje. Vprašanje je, kaj njega pritegne k temu športu, ker je znano, da strelstvo ni atraktiven šport in nima dosti gledalcev. To pomeni, da mora strelec občutiti neko notranje zadovoSstvo, nekaj po sebnega kar ga veze za ta šport. Vsem mladim, ki hočejo postati strelci, priporočam, naj dobro proučgo svojo voljo. Ce ugoto- vijo, da jim bo strelstvo dalo nekaj zadovo^stva, lahko z vztrajnimi vajami dosežejo določeno kvali- teto, dobre tekmovalne dosežke in dovo^ motiva, da se še naprej udejstvujejo v tem športu," je ob koncu razgovora dqal Franc Tominšek. SANDI KLEINDIENST je Ljubljančan, ki služi vojaSci rok v Ptuju in je v tem času član SD Jože Lacko. Naš razgovpr je pričel tako: „TekmovarMe bi ocenil kot zelo uspešno, tako po doseženih rezultatih kot po organizacijski platL Tekmovalni pogoji so bili dobri, dvorana idealna, prav tako toplota, preveč pa si nismo mogU privoščiti, ker je bilo potrebno dvorano čuvati, ker je nova." V katerem klubu, oz. streldci družini si prej sodeloval? „Moj matični klub je Krim iz Ljubljane. Pri njem sodelujem že od njegove ustanovitve in tam sem dosegel tudi dobre rezultate. To je eden najbopih klubov v Sloveniji in je večkratni državni zmagova- lec. Zal pa zaradi odhoda dveh mladincev na služenje vojaškega roka, letos nima ekipe." - Kakšne so tvoje možnosti na državnem prvenstvu v Zadru? ,>Iožnosti obstojajo, vendar ne vem kako bo. Če mi bodo vojaške oblasti dovolile redne treninge, do sedaj so mi to vedno omogočili, in če dosežem rezultat kot na tem prvenstvu, se nadejam uvrstitve med drugim in četrtim mestom." - Kako bi ocenil nastop ostalih strelcev v mladinski kategoriji iz ekipe S D Jože Lade o? „To je dokaj mlada ekipa, vendar s premalo izkušenj. Je dosti strelcev, ki veliko obetajo, vendar bo potrebno z njimi več strokovnega dela." - Tvoji načrti? ,J^ajprej dobra uvrstitev na državnem prvenstvu in potem naprej." - iCi^ priporočaš mladim, kijih zanima strelstvo? „Sam sem pričel tako, da meje trener, po domače rečeno s ceste pobral Potem sem s pr^atelji nekaj časa postav^al tarče. V strelstvu pa smo bih čisti samouki Z rednim treningom in veliko vo^e smo sčasoma postali celo državni prvaki. Vsem mladim priporočam, da se včlanijo v strelske družine, ni važno v katere, ker jih imate v Ptuju veliko, vadijo pa naj pod strokovnim vodstvom. Vsi, ki imajo veselie in voljo ter bodo redno vadili, lahko uspejo." Francu Tominšku, Sand^u Kleindienstu in vsem strelcem želimo veliko tekmovalnih uspe- hov! Lkatai. Smučarski tečaj za naše otroke V ponedeljek se je na smučiščih Pohorja pričel šestdnevni smučar- ski tečaj za otroke iz ptujske obči- ne. Telesnokulturna skupnost Ptuj je tečaj pripravila v sodelovanju s smučarsko šolo Pohorje, ki deluje v okviru SK Branik iz Maribora. Odziv je zelo ugoden, saj se je prijavilo nad 260 otrok, starejših od šest let in preko 50 cicibanov. V ceno, ki so jo starši poravnali ob prijavi svojih otrok, so všteti stroški tečaja, prevoz z avtobusi, uporaba vlečnic in malica. Organizirali so tudi lastno zdravniško službo, za katero upamo, da ne bo imela dela. V dneh, ko imajo šolarji polletni oddih, je ta akcija zelo dobrodošla, saj bi se v nasprotnem primeru ve- liko manj otrok lahko udeležilo smučarskih tečajev. I. k. Šahovska simultanka v Ptuju Včeraj popoldan je v dvorani doma JLA mednarodni mojster Janez Barle, ki sodduje na mednarodnem šahovskem turnirju v Maribom, odiral simultanko z domačmii šahistl Srečai^e sta prq)ravila šahovsko drusftfo Izbira in dom JLA. Janez Barle je predstavnik novega vala slovenskih šahistov. Mojstrski naslovje osvojil na Vidmarjcvcm memorialu leta 1975, in kot zastopnik Jugoslavije na conskem turnirju zasedel četrto mesto. l.k. 10- ZA RAZVEDRILO 27. januarja 1977 — ITEDNIK — 27. januarja 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Pred 30-letnico mladinske proge Šamac-Sarajevo v letu 1977 praznujemo 304etnico izgradile mladinske proge Šamac—Sarajevo, eno izmed nj^veličastnejših delovnih zmag jugoslovanske mladine v prvih letih svobode. Ta delovni jubilej je zelo pomemben za mladino nekdanjega območja ptujskega okr^a, ki je prispevala časten delež pri izgradnji mladinske proge. Posebej je vredno omeniti, da se je z mladinske proge vrnilo veliko število novih članov SK.OJ in udarnikov. Brigade so se vračale večkrat udarne, tretjo in četrto ptujsko mladinsko delovno brigado pa je tovariš TITO odlikoval z redom dela s srebrnim vencem. Mladina ptujskega okr^a je s svojo delovno tradKijo nadaljevala tudi v naslednjih letih zveznih mladinskih delovnih akdj, zlasti leta 1948 pri gradnji ceste „Bratstva in enotnostf' Zagreb-Beograd. Da je mlada generacija ptujskega okraja dala časten delež pri gradili domovine dokazuje tudi sklep IV. kongresa slovenske mladine leta 1949, ki je podelil kongresno zastavo mladini j^tujskega okr^a za n^bo^še uspehe pri organizaciji mladincih delovnih brigad in za množično udeležbo mladine na zveznih mladincih delovnih akdgah. Glede na izredne u^)efae, ki jih je mladina nekdai^ega ptujskega okraja dosegla pri graditvi mladrn^e proge Šamac—Sar^evo bi bilo prav, da bi čimprej pričeh priprave na proslavo 30-letnice. Pripraviti bi bUo treba ZBOR PTUJSKIH MLADINSKIH DELOV- NIH BRIGAD in razstavo o delu in življenju na mladini progi Šamac—Sar^evo. Mnogi brigadirji izražajo željo, da bi po trideseti letji obiskali kraje, kjer so gradili mladinsko progo od Samca do Sar^eva. Vse pobude in predloge naj zbirata občinski konferenci ziSMS Ptuj in Ormož. Našemu ^asilu TEDNIK bi Vi2^ brigadirji pošiljali svoje prispevke o ddu in življenju na mladinski ddovni akciji Šamac-Sar^evo. Mi ano gradili progo — proga je gradila nas, pišimo o tem v naš TEDNIK! Feliks Bagar Poceni do prometnih znakov Pa naj k kdo reče, da hrvaški ozi- roma srbohrvatski jezik ni jugo- slovanski jezik. Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti Gorišni- ca, kjer imajo več takšnih pro- metnih znakov. Nekateri modruje- jo tudi, da dvojczičnost ni po- trebna. Poudariti pa velja, da so sedaj, ko gradijo HC SD II. v Go- rišnici poceni prišli do prometnih znakov, saj jc vseeno, če so naoi- sani kako drugače. Foto: R Besedilo: zk VEČ POZORNOSTI USMERJANJU KADROV IN ŠTIPENDIJSKI POLITIKI Kadrovske potrebe v ptujski občini so povečini nepokrite. Kljub kadrovskim štipendijam nekaterih delovnih organizacij razpisi za prosta delovna mesta v glavnem ne uspejo. Vse kaže, da je premajhna povezava med študenti, visokošol- skimi ustanovami in gospodar- stvom. Nujna je tudi večja povezava med študenti in krajevnimi skupnostmi. Dejstvo je, da študentje raje segajo po socialnih štipendijah kot po kadrovskih, saj tako niso vezani na poznejšo zaposlitev. Vprašanje, ki se samo postavlja pa je: Kani vse to vodi. Gotovo ne h krepitvi našega gospodarstva, tudi ne k nadaljnjemu uspešnemu razvoju naše občine. Vse do lanskega leta je ptujska občina spadala med tistih enajst v Sloveniji, ki jim pravimo — manj razvite. Lani smo torej prešli na stran srednje razvitih občin, kljub velikim finančnim te- žavam. Ce pa hočemo ta napredek upravičiti in navsezadnje tudi nadaljevati, moramo slej ko prej storiti nekaj, kar bo privabljalo študente, ne samo, da bodo raje segali po kadrovskih štipendijah, ampak da bodo po končanem študiju prišli nazaj v domači kraj in se tudi zaposlili. Tako bo mogoče rešiti kadrovski problem, ki že leta in leta tare ptujsko občino. Seveda pa ne v celoti. To je nekaj uvodnih misli iz javne razprave o štipendiranju, ki je bila v Ptuju 14. januarja 1977. O tem smo poročali že zadnjič. Danes navajamo še kratko vsebino razprave, ki je bila zelo živahna. Vprašanje mladih štipendistov in njihovo poznejše zaposlovanje izven naše občine je eden najbolj perečih problemov, kajti naš cilj je, da vsak študent po končanem študiju ostane v naši občini. Ce je občina pomagala njemu v času študija, je on pozneje dolžan to vrniti tako, da se sam vključi vanjo in tam ustvarja, dela, skratka pomaga k čim hitrejšemu napredku. Treba pa se je tudi vprašati, zakaj je za mnoge študente naše občine nezanimiva kadrovska štipendija, zakaj ni odziva na razpise o prostih delov- nih mestih. So pogoji dovolj realni, ali pa vse preveč ščitijo tiste, ki se bojijo mladih kadrov, ker bodo morda tako izgubili svoj ,,stolček". Vsekakor je problematika štipen- diranja in predvsem kadrovska problematika posledica neorganizi- ranega sodelovanja študentov z de- lovnimi organizacijami in ne naza- dnje s krajevnimi skupnosti, na drugi strani pa je daleč premajhno zanimanje delovnih organizacij za študente. Vse kaže, da je za večino delovnih organizacij zanimiv šele izšolan kader, res pa je tudi, da se nekatere trudijo z razpisi za štipen- diranje, vendar ne uspejo. —OM RAZPIS IX. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBI hesuval bo 27. in 28. avgusta 1977 v Ptuju. Pogoji za sodelovanje so: 1. Na festivalu lahko sodelujejo domači zabavni ansambli iz SR Slovenije in zamejstva. 2. Vsak ansambel nastopi na festivalu z dvema skladbama od katerih mora I; ena vokalna. 3. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane. Besedila morajo bil slovenščini ali v narečjih. J Skladbe, izvedbe in besedila bodo ocenjevale posebne komisije, sestavljene glasbenih strokovnjakov, predstavnikov RTV Ljubljana, Radio-Tednika Pn javnih delavcev in občinstva. Strokovne komisije, ki jih imenuje upravni odbor festivala, bodo preizkusi kakovost in usposobljenost prijavljenih ansamblov glede instrumentalne izve