Naše obnebje.                                                    505
pa bi moralo biti prepovedano pod kaznijo. Učiteljeva dolžnost naj bi ne bila ta, da premleva razredu določene tvarine, ampak da stopa v prijazno dotiko z vsakim učencem in da izkuša pospeševati naravni razvoj njegove individualnosti. Učitelj bi imel slediti, ne pa voditi, pravi Gorst smelo; to se pravi: učiteljevo opravilo naj bi bilo, da spoznava naravno nagnenje in nadarjenost vsakega učenca in da po tem uravnava njegovo izobraževanje. Po prisiljeni, enolični metodi pa se ne more razvijati detetov duh. Vzgojevalni smoter bi imel biti ta,dase iz vsakega posameznega učenca napravi najboljše, kar se da ž njim doseči, ne pa da se potisne v poprečno s red no s t.                                                                                             Fr. Svetič.
»WisJa«, mies^cznik, pošwiecony krajoznanstwu i ludo-znanstwu z rvsunkami. Tom XV. Zvezek 1. in 2. Warszawa. 1901. Uredništvo tega folkloristnega mesečnika nam je doposlalo dva prva letošnja zvezka, in g. Magiera nas je s posebnim pismom opozoril na to, da je v 2. zvezku napisal črtico, ki se tiče nas Slovencev. Na str. 251. i. d. piše g. M. o ljudski nagrobni poeziji slovenski, katero je študiral kot gost svojega tovariša, g. Dermote, na pokopališču v Železnikih. Na nekaterih nagrobnih napisih kaže pisatelj, kako se razodeva v preprostih verzih mišljenje našega ljudstva o posmrtnem življenju ...                                                                                         A,
Astronomski koledar za julij. Merkur se prikaže konec julija kot jutranjica. — Venera se vidi na severozapadnem obzorju kot večernica. — Mars stoji na zapadnem nebu; 1. dne zapada ob 10V4 zvečer, zadnjega dne julija pa ob 93/4. — Jupiter se vidi celo noč; konec meseca zapada ob l3/4 popolnoči. — Saturn sveti celo   noč.
f  PAVLINA  PAJKOV A.
Dne 1. junija ob 5l/2 uri zjutraj je zatisnila svoje oči odlična, izredno plodovita in priljubljena slovenska pesnica in novelistinja Pavlina Pajkov a. Teden poprej je bila zbolela vsled prehlajenja pljuč. Ime pokojnice je znano sirom slovenske domovine, in ni ga omikanca, ki bi'ne bil čital vsaj nekatere njenih povesti in romanov. Pavlina Pajkova je prva Slovenka, ki si je upala z večjimi spisi v javnost. Pred njo ni, izvzemsi Lujizo Pesjakovo, nobena slovenska