UVOD
Vsaka operacija v anesteziji pomeni za bolnika dolo~eno
tveganje za obolevnost in umrljivost v perioperativnem
obdobju (obdobju tik pred operacijo, med njo in po njej do
osnovne rehabilitacije). Tveganje je odvisno predvsem od
bolnikovega splo{nega zdravstvenega stanja pred operacijo
ter od obse`nosti in zahtevnosti kirur{kega posega. V
zadnjih desetletjih sta se perioperativna obolevnost in
umrljivost zelo zmanj{ali zaradi velikega strokovnega in
tehnolo{kega napredka anesteziologije in kirurgije (1) pa
tudi zaradi bolj{ega poznavanja dejavnikov tveganja za
zaplete v perioperativnem obdobju.
Priprava bolnika na operacijo in anestezijo pomeni, da s
potrebnimi zdravstvenimi ukrepi uredimo (stabiliziramo)
spremljajo~e kroni~ne bolezni in dose`emo bolnikovo
optimalno zdravstveno stanje pred operacijo, s ~imer
zmanj{amo tveganje za perioperativne zaplete. 
Med kirur{kimi bolniki z maligno boleznijo prevladujejo
starej{i ljudje, ki imajo pogosto spremljajo~e kroni~ne
bolezni, poleg tega so lahko pred operacijo zdravljeni s
kemoterapijo in/ali obsevanjem, kirur{ki posegi pa so v~asih
zelo obse`ni, tudi mutilirajo~i. Na{teti dejavniki uvr{~ajo
mnoge kirur{ke bolnike z maligno boleznijo v skupino
bolnikov z visokim tveganjem za perioperativne zaplete.
Anesteziolog pred operacijo v anesteziji oceni bolnikovo
splo{no zdravstveno stanje in tveganje za perioperativno
obolevnost, predvidi in skupaj s kirurgom vodi neposredno
pripravo bolnika na operacijo ter izbere tehniko anestezije.
Bolnikov izbrani zdravnik dru`inske medicine pa izbolj{a
predoperativno pripravo bolnika ter prispeva k zmanj{anju
perioperativne obolevnosti in stro{kov zdravljenja, ~e
pomaga opredeliti in zmanj{ati dejavnike tveganja
perioperativne obolevnosti. 
ANESTEZIOLO[KA OCENA PERIOPERATIVNEGA
TVEGANJA
Temelj priprave bolnika na operacijo je ocena bolnikovega
zdravstvenega stanja pred posegom. V ta namen
uporabljamo razli~ne indekse dejavnikov tveganja, s
katerimi ocenimo tveganje za perioperativno obolevnost in
umrljivost. Vsak izmed njih ima svoje prednosti in
pomanjkljivosti (2). Številni se osredoto~ajo zlasti na
prisotnost sr~no`ilnih bolezni (Goldmanov Cardiac risk
index, CARE – Cardiac Anesthesia Risk Evaluation).
Anesteziologi uporabljamo najpogosteje klasifikacijo
kirur{kih bolnikov, ki jo je uvedla ameri{ka zveza
anesteziologov ASA (Americain Society of Anesthesiologists)
in temelji na oceni splo{nega zdravstvenega stanja bolnikov
pred operacijo.
Po klasifikaciji ASA uvrstimo kirur{kega bolnika glede na
njegovo zdravstveno stanje v enega od 5 razredov
(tabela 1). Tveganje za perioperativne zaplete in smrtnost
je pri bolnikih v razredih ASA I ali II majhno, v vi{jih
razredih pa hitro nara{~a.
ONKOLOGIJA / za prakso
Ksenija Mahkovic-Hergouth
Priprava onkolo{kega bolnika na operativni poseg v anesteziji - 
mo`nosti sodelovanja z izbranim zdravnikom dru`inske medicine pred sprejemom v bolni{nico
67
Tabela 1. Klasifikacija kirur{kih bolnikov (ASA)
Razred I zdrav bolnik brez spremljajo~ih bolezni
Razred II bolnik z blago in urejeno kroni~no boleznijo brez
funkcionalnih posledic na tar~nih organih
Razred III bolnik s kroni~no boleznijo, ki povzro~a okvare
tar~nih organov in njihovo blago do zmerno
insuficienco
Razred IV bolnik s hudo kroni~no boleznijo, ki ogro`a
`ivljenje
Razred V moribunden bolnik, za katerega se pri~akuje, da
bo umrl v 24 urah - z operacijo ali brez nje
NAJPOMEMBNEJ[I DEJAVNIKI TVEGANJA
ZA PERIOPERATIVNE ZAPLETE
SR^NO@ILNE BOLEZNI (3)
Poslab{anje sr~no`ilne bolezni je najpogostej{i vzrok
obolevnosti in smrtnosti pri kirur{kih bolnikih po operaciji.
Najpogosteje pride do sr~nega popu{~anja, dogodkov
zaradi ishemi~ne sr~ne bolezni (nastanek MI, nestabilna AP)
in motenj ritma.Tveganje za perioperativno smrtnost se ob
sr~no`ilni bolezni pove~a za 25 do 50%. Za zmanj{anje
sr~no`ilnih zapletov po operaciji je pomembna dobra
ocena stanja, priprava pred operacijo in natan~no
perioperativno nadziranje bolnika (monitoring). Bolnika
moramo pred operacijo o pove~anem tveganju obvestiti {e
pred njegovim pisnim pristankom na operacijo in anestezijo.
V tabeli 2 so podane spremljajo~e sr~ne bolezni v povezavi
s tveganjem za perioperativne sr~ne zaplete.
Tveganje za sr~no`ilne zaplete je odvisno tudi od vrste
kirur{kega posega:
1. Visoko tveganje: 
• velike urgentne operacije, zlasti pri starej{ih bolnikih,
• operacije aorte in druge velike `ilne operacije,
• dolge operacije z velikimi premiki teko~in ali ve~jo
izgubo krvi.
2. Srednje tveganje: 
• operacije v trebuhu ali prsnem ko{u,
• ortopedske operacije,
• operacije glave in vratu ter arterije karotis
• operacije prostate. 
3. Majhno tveganje:
• endoskopske operacije,
• povr{inski kirur{ki posegi,
• operacije na dojki.
Obravnava sr~nega bolnika pred operacijo, ki ni na srcu (3,4)
Vse bolnike, ki imajo visoko rizi~no sr~no bolezen
(tabela 2), mora pred kakr{nokoli operacijo pregledati
urejen krvni tlak. ^e je diastolni tlak zelo povi{an (>110-115
mmHg), je potrebno spremeniti zdravljenje in na~rtovano
operacijo, ~e je mogo~e, prelo`iti za nekaj tednov. Pri
hipertonikih, zlasti nezdravljenih ali slabo vodenih, je
pove~ano perioperativno tveganje za sr~ni infarkt, CVI in
okvaro ledvic, med anestezijo in po njej pa so pogosta
velika nihanja tlaka.
PLJU^NE BOLEZNI (5,6)
Pri bolnikih s spremljajo~o plju~no boleznijo je pove~ano
tveganje za perioperativne respiratorne zaplete, ki so po
operacijah v zgornjem trebuhu in prsnem ko{u `e pri
respiratorno zdravih bolnikih ena najpogostej{ih
obolevnosti (20-40%).
ONKOLOGIJA / za prakso
68
Bolezen srca Veliko tveganje Zmerno tveganje Majhno tveganje
(1 do 5 dogodkov  (1 dogodek  (1 dogodek 
na 100 bolnikov) na 100 do 1000 bolnikov) na 1000 do 10000 bolnikov)
ishemi~na bolezen srca nedavni MI (<1mesec), MI v preteklosti, patolo{ki EKG (LKB,
nestabilna AP blaga stabilna AP hipertrofija LV, patolo{ka ST in T val)
sr~no popu{~anje dekompenzirano kompenzirano zmanj{ana sposobnost
(npr. disfunkcija LV s (npr. disfunkcija LV, ki je fizi~ne aktivnosti
plju~nim in/ali perifernimi edemi) optimalno zdravljena)
aritmija maligna ventrikularna normokardna kroni~na
aritmija, SV aritmija s hitrim atrijska fibrilacija
odgovorom ventriklov, huda
bradikardija (blok)
drugo huda bolezen zaklopk sladkorna bolezen CVI v preteklosti, neurejena arterijska 
hipertenzija, starost
Tabela 2. Sr~ne bolezni in tveganje za perioperativne sr~ne zaplete
kardiolog in ovrednotiti stanje ter zdravljenje, ~etudi je
njihova fizi~na sposobnost, ki jo ocenjujemo z MET, {e
dobra. 
MET je metabolni ekvivalent za posamezne fizi~ne
aktivnosti, izra~unan iz metabolne porabe kisika v
mirovanju: MET >7 pomeni odli~no sr~no rezervo, med 4
in 7 dobro, MET< 4 pa zmanj{ano. Aktivnosti, ocenjeni z
MET 4, sta npr. hoja po ravnem s hitrostjo 3-4 km/h in
opravljanje la`jih gospodinjskih del.
Bolnike, ki imajo sr~no bolezen z zmernim tveganjem (tabela
2), napotimo h kardiologu pred visoko ali srednjerizi~no
operacijo, ~e je njihova sr~na rezerva zmanj{ana (MET<4); ~e
gre za la`jo operacije ali ~e je   MET > 4 in je na~rtovana
srednjete`ka operacija, pa to ni potrebno.
Bolnike s sr~no boleznijo z majhnim tveganjem (tabela 2)
napotimo h kardiologu le, ~e je njihova funkcionalna sr~na
rezerva zmanj{ana (MET< 4) in jih pripravljamo na kirur{ki
poseg z velikim tveganjem.
Bolnikom, ki so pred kratkim preboleli sr~ni infarkt,
odlo`imo na~rtovano operacijo za 3 do 6 mesecev po
infarktu, ko se tveganje za ponovni infarkt in smrt zelo
zmanj{a.
Pri bolnikih s povi{anim krvnim tlakom preverimo
ustreznost zdravljenja, saj je pred operacijo zelo za`elen
Najpogostej{e plju~ne bolezni in ustrezni ukrepi pred
operacijo:
Akutni respiratorni infekt
Bolniki s povi{ano temperaturo in ka{ljem, ~etudi brez
avskultatornih fenomenov nad plju~i, niso primerni za
na~rtovano operacijo zaradi pove~anega tveganja za
perioperativne respiratorne zaplete (pove~ana vzdra`nost
dihalnih poti, poslab{anje respiratornega infekta). 
Astma
Klini~no lahko pogosto lo~imo astmo od KOPB po
anamnezi (lahko simptomi `e v otro{tvu, specifi~ni spro`ilni
dejavniki, zlasti alergeni, odsotnost kajenja, no~ni ka{elj…).
Resnosti astme ne smemo podcenjevati. Pred operacijo je
potrebno oceniti sposobnost za fizi~ni napor, preveriti PF
(peak flow), in ~e je zmanj{an, oceniti pove~anje PF po
inhalaciji bronhodilatatorja. Za natan~nej{o oceno plju~ne
funkcije je potrebna spirometrija, v hudih primerih pa je
priporo~ljivo narediti tudi plinsko analizo arterijske krvi. 
Bolnika z astmo je potrebno pred operacijo {e posebno
vzpodbuditi k rednemu izvajanju predpisanega re`ima
zdravljenja. ^e je zdravljenje nezadostno, napotimo
bolnika k pulmologu. Astmatik z virusnim respiratornim
infektom ne sme na operacijo, ker so virusi mo~ni spro`ilni
dejavniki astme. Zelo natan~no je pri astmatiku potrebno
ugotoviti in zabele`iti alergije, zlasti na zdravila. 
Kroni~na obstruktivna plju~na bolezen (KOPB)
V sklopu KOPB obravnavamo emfizem in kroni~ni
bronhitis. Ve~ina bolnikov s KOPB je starej{ih in so (bili)
hudi kadilci, so pa tudi drugi vzroki (poklicna
izpostavljenost, pomanjkanje α-1-antitripsina ipd.). Gre za
progresivno (i)reverzibilno obstrukcijo v dihalnih poteh in
pove~ano produkcijo mukusa. Pred operacijo ocenimo
bolnikovo fizi~no zmogljivost in plju~no funkcijo s
spirometrijo. Optimalno zdravimo reverzibilno bronhialno
obstrukcijo z bronhodilatatorji preko nebulizatorjev in s
kortikosteroidi; zdravimo tudi sr~no popu{~anje, ~e je
prisotno. Bolnike z napredovalo KOPB pred na~rtovano
operacijo napotimo k pulmologu za oceno stanja in
dopolnitev zdravljenja. ^e je bolnik cianoti~en, fizi~no zelo
malo zmogljiv ali ima periferne edeme, naredimo pred
operacijo tudi plinsko analizo arterijske krvi.
Restriktivna plju~na bolezen
Restriktivna plju~na bolezen je lahko posledica intrinzi~ne
plju~ne bolezni (npr. plju~ne fibroze) ali pa je ekstrinzi~no
pogojena (kifoskolioza, huda debelost ipd.). Pri restriktivni
plju~ni bolezni so zmanj{ani vsi plju~ni volumni. Pred
operacijo preverimo plju~no funkcijo s spirometrijo,
preverimo difuzijsko kapaciteto in naredimo plinsko analizo
arterijske krvi. Ve~inoma so ti bolniki sicer stabilni, stanje se
jim z leti le po~asi poslab{uje in obi~ajne kirur{ke posege
navadno dobro prenesejo. 
Kajenje kot dejavnik tveganja
Pri kadilcih - tako aktivnih kot pasivnih - je tveganje za
nastanek perioperativnih respiratornih zapletov pove~ano.
V njihovih dihalnih poteh nastaja ve~ sekreta kot pri
nekadilcih, mukociliarni transport pa je zaradi kajenja
okvarjen, zato je odstranjevanje sekreta slab{e. Poleg tega
so dihalne poti kadilcev prekomerno vzdra`ne, zavrti pa sta
tako celi~na kot humoralna imunost. Pri kadilcih so
pogostej{e pooperativne atelektaze in plju~nica, {e zlasti ~e
je prisotna tudi debelost in ~e gre za operacijo v zgornjem
trebuhu ali prsnem ko{u.
^e ho~emo tveganje za respiratorne zaplete zaradi kajenja
zmanj{ati na raven nekadilcev, je treba kajenje prekiniti vsaj
8 tednov pred operacijo. V tem ~asu se popravi funkcija
ciliarnega aparata in zmanj{a vzdra`nost dihalnih poti.
Nadvse pomembno pa je prenehati kaditi vsaj zadnjih 12 ur
pred operacijo. Ta ~as je potreben, da izzveni stimulirajo~i
u~inek nikotina na simpatiko-adrenergi~ni sistem in s tem
vazokonstrikcijski u~inek na koronarne `ile. V tem ~asu se
zni`a tudi nivo karboksihemoglobina, ki lahko pri hudih
kadilcih dose`e 5-15% dele` hemoglobina.
Bolnike je treba obvestiti o nujnosti opustitve kajenja vsaj v
obdobju pred operacijo in jih k temu vzpodbujati.
SLADKORNA BOLEZEN (7,8)
V sodobnem svetu je najpogostej{a endokrina bolezen, ki
prizadene predvsem starej{e bolnike. Razvr{~amo jo v tip I
in tip II. Ve~krat jo odkrijemo {ele perioperativno. Bolniki s
sladkorno boleznijo so pogosteje operirani kot bolniki brez
nje in imajo ve~ perioperativnih komplikacij zlasti zaradi
prizadetosti tar~nih organov (ishemi~na sr~na bolezen,
periferna `ilna bolezen, okvara ledvic, povi{an krvni tlak,
retinopatija, periferna in avtonomna nevropatija, zmanj{ana
odpornost proti oku`bam). Pred operacijo moramo aktivno
iskati simptome prizadetosti tar~nih organov, jih opredeliti z
dodatnimi diagnosti~nimi preiskavami ter ustrezno zdraviti.
Sladkorni bolniki naj imajo pred na~rtovano operacijo
urejen krvni sladkor in opredeljene posledice na tar~nih
organih, ~e so klini~no pomembne. 
SPECIFI^NO ONKOLO[KO ZDRAVLJENJE V ^ASU PRED
KIRUR[KIM POSEGOM (9)
Nekatere malignome je mogo~e operirati {ele po
predhodnem zdravljenju s kemoterapijo in/ali obsevanjem,
pri drugih pa na ta na~in bistveno podalj{amo pre`ivetje
bolnikov. Predoperativno kemo- in/ali radioterapijo
uporabljamo npr. pri tumorjih ovarijev, testisov, dojke,
{irokega ~revesa, {~itnice, nekaterih sarkomih itd. Tak{no
zdravljenje okvarja razli~ne organe in zmanj{uje njihovo
funkcijo. Tako so npr. antraciklini toksi~ni za sr~no mi{ico,
bleomicin za plju~a, cisplatin za ledvice; prakti~no vsi
zavirajo kostni mozeg in imunski sistem, prav tako
obsevanje, ki poleg tega povzro~a {e vnetje sluznic in
fibrozo tkiv. Bolnike, ki so pred operacijo prejemali
kemoterapijo ali obsevanje, `e samo zaradi tega dejavnika
uvr{~amo v ASA skupino II ali III (~etudi so trenutno brez
te`av), saj je pri njih tveganje za perioperativne zaplete
ve~je. Ti bolniki pogosto potrebujejo kontrolne
laboratorijske preiskave neposredno pred operacijo. Kirur{ki
poseg mora biti vsaj 2 do 3 tedne odmaknjen od zadnje
kemoterapije ali obsevanja, da se izognemo obdobju, ko je
kostni mozeg najbolj zavrt. Bolniki, ki so bili zdravljeni s
kemoterapijo in/ali obsevanjem, potrebujejo v ~asu do
operacije vso mo`no podporo (podpora organskim
sistemom, prehrana, laj{anje simptomov, prepre~evanje
infekta...), da do operacije ~im bolj zmanj{amo {kodljive
u~inke zdravljenja na organizem. 
HEMATOLO[KI DEJAVNIKI
Najpogostej{e hematolo{ko obolenje pri kirur{kih bolnikih
je anemija, ki pomeni obremenitev sr~no`ilnega sistema.
Nenadno poslab{anje hematokrita lahko izzove sr~no
ishemijo ali poslab{a kroni~no sr~no popu{~anje. Pred
operacijo je potrebno anemijo opredeliti in jo po mo`nosti
vzro~no zdraviti. Pri bolnikih z boleznimi srca, ki bodo
operirani, poskusimo vzdr`evati vrednost hemoglobina nad
100 g/l. Z vidika reolo{kih lastnosti krvi pa je preskrba tkiv s
kisikom pri ~loveku najbolj{a pri Ht 0,30 (10). 
Pri bolnikih z maligno boleznijo, ki so bili pred operacijo
zdravljeni s kemoterapijo in/ali obsevanjem, sta pogostej{i
tudi levkopenija (zlasti na ra~un nevtropenije) ter
trombocitopenija. Operacijo odlo`imo, ~e so levkociti pod
3000 ali trombociti pod 70 – 100 000/mm3. 
ONKOLOGIJA / za prakso
69
Pri bolnikih, ki bodo kmalu operirani, moramo biti posebej
pozorni na jemanje u~inkovin, ki vplivajo na strjevanje krvi:
1. Antiagregacijska sredstva (Aspirin, Baludon, Tagren,
Plavix…) vplivajo na ~as krvavitve z zaviranjem
agregacije trombocitov. Jemanje teh zdravil naj bi bolniki
prekinili 10 dni pred na~rtovano operacijo, odvisno pa je
od re`ima v posamezni kirur{ki ustanovi. Po literaturi
namre~ za ve~ino operacij to niti ni nujno.
2. Antikoagulanti (Marivarin, Pelentan) zavirajo sintezo od
K-vitamina odvisnih faktorjev koagulacije. Njihov u~inek
je prav tako podalj{an, zato je treba jemanje prekiniti
ve~ dni pred operacijo in bolnike v ~asu do operacije
za{~ititi s standardnim heparinom oz. v zadnjem ~asu z
nizkomolekularnim heparinom v visokih odmerkih.
Bolnika lahko operiramo, ko je vrednost INR pod 1,5.
Prehod s kumarinov na heparin pred operacijo se pri nas
izvaja v bolni{nici. 
3. Heparin (obi~ajno nizkomolekularni) v visokih odmerkih
moramo prekiniti vsaj 12 ur pred operacijo,
perioperativno pa je pri ve~ini kirur{kih bolnikov
potrebna preventiva trombemboli~nih zapletov s
preventivnimi odmerki nizkomolekularnega heparina.
MOTNJE PREHRANJENOSTI
Pri kirur{kem bolniku sta dejavnika tveganja za
perioperativno obolevnost tako debelost kot podhranjenost. 
Pri debelosti je bolj ogro`ena dihalna pot pri uvajanju v
anestezijo, ve~ je pooperativnih plju~nih zapletov (plitvo
dihanje, slabo izka{ljevanje, atelektaze, plju~nica...),
pogosto ima tak bolnik sladkorno bolezen in okvarjene
tar~ne organe, zvi{an krvni tlak, kostnomi{i~ne te`ave,
zaradi ~esar se manj giblje, po operaciji pa se slab{e
mobilizira. V obdobju pred na~rtovano operacijo, ~e je
~asovno dovolj odmaknjena, bolnika vzpodbudimo k
nadzorovanemu zmanj{anju telesne te`e.
Podhranjenost je pogosta pri starej{ih ljudeh in bolnikih s
karcinomom. Gre za proteinsko-energetsko podhranjenost
in jo ocenjujemo z antropometri~nimi metodami in
nekaterimi biokemi~nimi parametri (11). Med slednjimi je
najbolj znano spremljanje serumskega nivoja albuminov.
Albumini so dokaj senzitiven, a nespecifi~en kazalec
prehrambenega stanja bolnika (12). Vrednost pod 35 g/l
pomeni slab{o prehranjenost in je povezena z velikim
tveganjem za perioperativne zaplete, dalj{o hospitalizacijo,
ve~jo porabo antibiotikov, ve~jimi stro{ki in ve~jo
smrtnostjo. Nivo albuminov v dneh po operaciji ne odra`a
ve~ prehranjenosti, po operaciji se namre~ albumini precej
zni`ajo zaradi velikih premikov teko~in in prehajanja
albuminov v ECT. Podhranjenost je potrebno pravo~asno
prepoznati in ukrepati, da bolniku zmanj{amo tveganje za
perioperativne zaplete. 
PREDOPERATIVNE PREISKAVE, KI JIH ZAGOTOVI
BOLNIKOV IZBRANI ZDRAVNIK
Izbrani zdravnik na osnovnem nivoju opravi pri bolniku, ki
je predviden za operativni poseg v anesteziji , nekatere
laboratorijske ter morda {e druge preiskave. Bolnik izsledke
preiskav ob sprejemu v bolni{nico prinese s seboj.
Predvidene preiskave so zbrane v tabeli 3 in so dolo~ene
ONKOLOGIJA / za prakso
70
Predoperativno stanje hemogram KS kreatinin kalij AST, AF urin EKG RTG pc
STAROST
otroci nad 6 mesecev +
odrasli pod 40 let +
odrasli od 40 do 60 let + + + +
odrasli nad 60 let + + + + +
SPREMLJAJO^E BOLEZNI
sr~no`ilna bolezen + + + +
plju~na bolezen + +
urejena sladkorna bolezen + + + + +
jetrna bolezen +
ledvi~na bolezen + + +
rak +
levkemije +
obsevalno zdravljenje + +
kemoterapija + + + +
ZDRAVILA
diuretiki + + +
steroidi p.o. + +
Tabela 3. Priprava bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v anesteziji
glede na bolnikovo starost in spremljajo~e bolezni (13). 
Tabela je razdeljena v tri dele: 
• V zgornjem delu so bolniki razvr{~eni po starosti.
Ozna~ene so preiskave, ki so pri dolo~eni starostni
skupini obvezne.
• V srednjem delu so bolniki razvr{~eni po spremljajo~ih
kroni~nih boleznih. Ozna~ene so preiskave, ki jih
zdravnik doda prej{njim preiskavam pri dolo~eni
spremljajo~i bolezni.
• V spodnjem delu tabele so dodane {e preiskave, ki so
potrebne, ~e bolnik jemlje katero od navedenih vrst
zdravil. 
Primer: 38-letni bolnik z ledvi~no boleznijo, ki jemlje
diuretik, mora na primarnem nivoju pred operacijo opraviti
naslednje preiskave: hemogram, kreatinin, kalij, analizo
urina ter EKG. 
Predstavljeni izbor predoperativnih preiskav, ki naj jih
bolnik pred operacijo opravi pri svojem zdravniku, je bil
usklajen in sprejet na skupnem sestanku anesteziologov in
zdravnikov splo{ne/dru`inske medicine na Zdravni{ki
zbornici dne 29. 5. 2001 in je bil objavljen v reviji ISIS
julija 2001 (str. 89-90). Velja za vso Slovenijo in za vse
bolni{nice ter je kompromis med zahtevami anesteziologov
in mo`nostmi v osnovnem zdravstvu. 
Predvideno je, da zdravnik posreduje anesteziologu poleg
dogovorjenih preiskav tudi kar najve~ dodatnih informacij o
bolniku, komentarje o njegovih spremljajo~ih boleznih,
fotokopije pomembnih novej{ih pregledov in preiskav pri
specialistih (UZ srca, spirometrije, gastroskopije, izvide
tirologa, kardiologa), tako da dobi anesteziolog v ~im
kraj{em ~asu ~im popolnej{o informacijo o bolniku in tako
la`je izbere morebitne dodatne preiskave in jih ~im manj
podvaja. 
SKLEP
Zaradi nara{~anja {tevila kirur{kih posegov pri malignih
boleznih ter zlasti vse ve~jega dele`a operacij pri starej{ih,
pogosto zelo bolnih ljudeh, postaja vodenje bolnikov v
perioperativnem obdobju vedno bolj zahtevno. Bolnike
poleg osnovne bolezni ter kirur{kega posega ogro`ajo
{tevilni drugi dejavniki tveganja, ki so povezani z njihovim
splo{nim zdravstvenim stanjem. Da bi bilo zapletov po
operaciji ~im manj, sta potrebni natan~na opredelitev teh
dejavnikov in skrbna priprava bolnika na operacijo. Izbrani
zdravnik je pri tem pomemben, saj bolnika najbolje pozna,
zato lahko anesteziologa najbolje informira, bolnika pa
la`je in dlje nadzira, mu svetuje in ga motivira. 
Literatura:
1. Paver-Er`en V. Tveganje in varnost anestezije. Portoro` 2000,
3. Simpozij: Zdravljenje s krvjo v kirurgiji; zbornik predavanj,
56-61.
2. Fleisher LA. Risk indices - what is their value to the clinician
and the patient. Anesthesiology 2001; 94:191-3.
3. Dean J, Telford R. Cardiovascular disorders. In: Nicholls A,
Wilson I (eds). Perioperative medicine. Oxford University Press
2000;121-48.
4. ACC/AHA guidelines for perioperative cardiovascular
evaluation for noncardiac surgery. Circulation 1996; 93: 1280-
317.
5. Sheldon C,Wilson I. Respiratory disorders. In: Nicholls A,
Wilson I (eds). Perioperative medicine. Oxford University Press
2000; 149-60.
6. Rock P, Leavell ME. Evaluation and preoperative management
of the patient with respiratory disease. The American Society of
Anesthesiologists, Inc. Ed. Schwartz AJ, 1999; 27:155-67.
7. Hattersley A, Saddler J. Endocrine and metabolic disorders. In:
Nicholls A, Wilson I (eds). Perioperative medicine. Oxford
University Press 2000; 161-72.
8. Angelini G, Ketzler JT, Coursin BC. In: Schwartz AJ (ed).
Perioperative care of the diabetic patient. The American Society
of Anesthesiologists, 2001; 1:1-9.
9. Mahkovic-Hergouth K, Sen~ar M, Lahajnar S in sod. Pomen
kemoterapije za predoperativno pripravo bolnikov. Drugi
kongres anesteziologov Slovenije. Portoro`, okt. 1997. Zbornik.
10. Grounds RM, Rhodes A, Bennett ED. Reducing surgical
mortality and complications. In: Vincent JL (ed). Yearbook of
intensive care and emergency medicine. 2001; 57-65. 
11. Unosson M, Christensson L et al. Identifying patients at
nutritional risk. 21st ESPEN congress on clinical nutrition and
metabolism. Stockholm Sept 1999; 93-6.
12. Woodward W. Nutritional support. In: Nicholls A, Wilson I
(eds). Perioperative medicine. Oxford University Press 2000;
87-96. 
13. Navodila za pripravo bolnika na primarnem nivoju za
operativni poseg v anesteziji. Strokovna priporo~ila. ISIS 2001;
7:89-90.
■
ONKOLOGIJA / za prakso
71