Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 2. aprila 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V iaseratnam delu vsaka drobna vrstica ali n|e prostor 10 Din.
Spisi ia dopisi se poiiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Liberalci drugič prodali Slovenijo belgraj-skemu centralizmu.
Zadnjič smo popisali, kuko se jo dr. Korošcu posrečilo z razdorom, ki ga je vrgel med zagrizene centralisto — demokrate in radikale ter s pritegnitvijo Radi-revih poslancev dobiti večino zoper Pa.ši-čevo vlado, pod katero se je na debelo kradlo iz državne blagajne, goljufalo, pnd-knpovalo, za kar vse to morajo Slovenci in Hrvati plačevati vedno ogronmejšo iit ne-znosnejše davke. Dr. Korošcu se jo posrečilo dobili večino zoper Pucelj-Žerjavov centralizem, ki Slovence in Hrvato slači do nagega, Srbe pu — oziroma belgrajske vladne pristaše zasiplje z državnimi milijoni (spomnimo se umazane afere bivših ministrov Laze Markoviča in Kojiča).
Vsesplošen odpor proti vladni korupciji.
Grdobije, ki so se godilo po belgrajskih palačah, so vzdignile vso od kraja v »oj proti na8ilnikom: demokrate, Radičev-ce, zemljoradnike, muslimane, celo Nemce -na čelu vsem pa je stala ln stoji SLS. l^elo kralj, ki se mora vedno držati v ozadju, je odločno izrazil željo po izpremembi vlade, ko so ga obvestili o grdobijah, ki se Počenjajo. Edini, ki se niti za las niso hoteli premakniti od centralizma in bili vedno pripravljeni, kdaj priskočijo vladnim grdobijam na pomoč, so bili slovenski liberalci — Jutrovci in Domov inarji — pod vodstvom dr. žerjava in hrvatski liberalci Pod vodstvom Pribičeviča.
Dr. Žerjav na pomoč Pašiču.
Ko je Pašič spoznal, da s prihodom »sen Radičevcev no bo imel več večino, je ,ji 0 odstopil. Ko so slovenski in hrvatski eralci videli, da je centralizem v resni nevarnosti, je dr. Žerjav, ki izdaja »Jutro« J™ »Domovino«, poslal v Beigrad dr. Kranja ter odločno zahteval, da so mora na
lia«in vzdržati Pašičeva vlada in ceu-W ,e.m- Zato naJ slovenski in hrvatski li-traid zapustijo demokratsko stranko, ka-s!n!r°r Se(,a'i Prisegali zvestobo in jo pro-m n ^bes ~ ter priskočijo Pašiču in 1,«. , In tako se J'e zgodilo. Slovenski nrvatski liberalci, ki so še pred par ted-
ni klicali grom in žveplo na korupcijo Pa-šičeve vlade in klicali kralja na pomoč, so prešli k radikalom in s tem omogočili novo Pašicevo vlado, nadaljevanja korupcije in nasilja.
Judcževi srebrniki.
Kaj so liberalci zahtevali od Pasiča za svoje novo izdajstvo? Da jim plača iz državne lcase, v katero plačujejo slovenski in hrvatski kmetje in obrtniki svojo zadnje krvavo zaslužene groše, vse stroške za zadnje volitve ter ogromne primanjkljaje pri izdajanju liberalnih časopisov. Daljo bodo zopet kot pred leti, dobili sokoli, ki pohujšujejo našo mladino, milijone za svoje celo-nočne plesaško prireditve in domove. Vse to svote znašajo na milijone dinarjev.
Pašičcvo pismo.
Žo zadnjič smo omenjali, da je poslal Pašie po padcu vsem strankam pismo, v katerem jih vabi v novo vlado in sicer na podlagi vidovdanske ustave in senžermen-ske pogodbe. Kar se pravi: v Jugoslaviji morejo in smejo vladati edinole Srbi — Slovenci in Hrvati pa so premagani narod, ki naj plačuje v Beigrad milijardne vsote za vojno odškodnino. Ta denar gre večinoma v Srbijo tor v žepe belgrajskih kapitalistov, ki si zidajo veličastne palače v Belgradu in zbirajo stomilijonska premoženja. Na to grdo pismo ni dal nihče nobenega odgovora, le načelnik demokratske stranke Srb Davidovič je krepko odgovoril Pašiču, da v naši državi ni zmagovalcev ne premagancev, da pri nas no sme biti dvojno vrste ljudi: takih, ki imajo vse pravice, in takih, ki nimajo nobenih pravic.
Edini, ki so v državi pristali na to pismo in ga odobravali, so bili slovenski in hrvatski liberalci. Oni so na to pismo zapustili svojega načelnika Davidoviča in prešli k Pašiču, da mu pomagajo še nada-jlje vladati v duhu tega pisma.
Nova Pašičeva vlada.
Pašič jo s pomočjo slovenskih in hrvatskih Judeže v sestavil novo vlado, v kateri sedijo poleg večine prejšnjih ministrov šo
Štirje liberalci. Program nove vlade je Isti kot prejšnje vlade. Zato je nova vlada sklenila, da ne bo, kakor je to običajno, podala vladne izjave. Program je torej: s pomočjo slovenskih ln hrvatskih liberalcev Se naprej izmozgavati Slovence in Hrvate, % državnim denarjem pa podpirati radikalno in liberalno stranko, njih časopise ter so-lcolstvo.
Tako so slovenski liberalci pod vodstvom brezverca dr. Žerjava v drugič za težke milijone prodali slovenskega in hrvatskega kmeta, delavca in obrtnika bel-grajskemu centralizmu.
Dobili so zato milijone slovenskega irt hrvatskega trdo zasluženega denarja. Našega kmeta preganjajo biriči, ker ne zmorejo plačati dohodninskega davka in mu prodajo zadnje repe iz hleva — s tem denarjem pa se potem plačujejo liberalne volitve, časopisi in sokolstvo. Zato lahko zastonj v celih butarah prihaja Žerjavova Domovina na deželo in z židovsko usilji-vostjo ponuja svoj centralizem in brezrer-stvo.
Vsak Slovenec, ki še kdaj drži na slovensko čast in ponos, bo s studom zavrnil tO Judeževo robo, naj bo že Jutro ali Domovino, kupljeno od Pašiča, da brije norce iz slovenskega ljudstva.
Vojska v Belgradu.
Kakšna izprememba v par letih I Ob sprejetju centralistične vidovdanske ustave jo bila cela država en sam velik prazniki Vse se je radovalo in klicalo slavo velesrbskim mogotcem in njegovim slovenskim ter hrvatskim pomagačem ter pričakovalo mano, ki jo bo rosil centralizem iz Belgrada.	,
Pa je začela rositi mana! Prav taka in še malo drugačna, kot smo jo prerokovali, pa ob splošnem prazniku za hip umolknili, češ, kdor ne razume besedi, naj čuti dejanja.
Pa je začela rositi centrulistična mana: popetorjeni davki, kuluk, naši lantje v Ma-cetlonijo, zanemarjene ceste, bolnico, šoler reduciranje vestnih uradnikov, propadanje železnic, posrbljenje žendarmerije, korupcija, podkupovanje, gaženje zakonov
1»
itd. In danes že stoji slovenski kmet pred praznimi hlevi, s prazno mošnjo in z žalostno bodočnostjo pred seboj. Vse to je bila centralistična mana, ki so jo s centralizmom rosili nad nas radikali, liberalci in samostojneži. Še nekaj let — pa bomo narod popolnih beračev — bogati bodo le srbovski pomagači belgrajskega centralizma.
Našim besedam niso hoteli verjeti, verjeti so morali dejanjem. Zal, da so ta dejanja stala nekaj stotin milijonov slovenskega premoženja.
In danes se bije strašna vojska v Belgradu — na eni strani poštenost, demokracija in zavest pravičnosti — na drugi strani vsi tisti, ki jim je država molzna krava, ki ima svoj gobec v Sloveniji, molzejo jo pa srbski radikali, slovenski in hrvatski liberalci v Belgradu.
Že zadnjič smo povedali, da bo najbrže Pašiču uspelo za nekaj časa še dobiti vajeti v roke. To se je uresničilo. Toda ker se drži t oči urim nasiljem in gaženjem zakonov, bo njegov silni odpor mogel le malo časa trajati.
Vsi Radičevci v Belgradu.
Ko so došli vsi Radičevci razen Radiča lamega v Belgrad, je Pašič zopet izgubil pečino. Zakaj vsa Pašičeva stranica s slovenskimi in hrvatskimi glasovi vred šteje 127 poslancev, dočim šteje opozicija 156 poslancev. Ko je vlada to videla, ni pustila Radičevcev glasovati, dasi Poslovnik jasno iloloča v § 6, da smejo tudi nepotrjeni po-tlanci glasovati, samo takrat ne, kadar gre njihovo potrditev.
Dalje se po ustavi mora potrditev jjo-dancev izvršiti v 4 dneh po izročitvi legitimacij. Preteklo je pa sedaj že 14 dni, a vlada še ne mara sklicati verifikacijskega odbora. Zato je na podlagi poslovnika sklical ta odbor najstarejši član (v odboru namreč je vlada v manjšini), da bi se potrdili Radičevci. Vlada pa je zaklenila vse spise, ki jih ni hotela izročiti. Ko je bil ve-rifikacijski odbor sklican drugič, so prišli tudi vladni poslanci. Tedaj pa je vstal neki radikalni poslanec Petrovič, ki je zahteval, da se Radičevi poslanci potrdijo, češ, da je to nedemokratično in nasilno, če jim jemljejo poslanske pravice. Radikali so bili ob tem nastopu lastnega tovariša silno zmedeni in so zaključili sejo.
Skupščinska večina zapusti zbornico.
Ker je vlada hotela na vsak način sprejeti proračun, ne da bi upošetvala hrvatske glasove, je opozicija sklenila razpravo obstruirati, kolikor se po poslovniku zamore. Obstrukcija se je začela v soboto ob osmih zvečer. Začel jo je poslanec Jože Gostinčar s svojim govorom. Vso noč in skoro celo nedeljo so izpolnili po večini naši poslanci s svojimi obstrukcijskimi govori. Ministri so zaspali po klopeh, na tleh, po mizah, kjer so mogli, naši poslanci pa so krepko govorili.
Tako se je vlekla obstrukcija do nedelje ponoči. Potem pa je stopil na govorniški oder Srb Ljuba Davidovič ter izjavil da si je vlada le s kršitvijo poslovnika in z nasiljem priborila v soboto večino glasov dočim je resnična večina pri opoziciji V znak protesta proti temu nasilju zapušča
vsa opozicija skupščino in razglasa vse sklepe vladne manjšine za neveljavne.
Nato je vsa opozicija zapustila zbornico. Vsa galerija je navdušeno ploskala, radikali so debelo gledali in bili čisto pre-padeni. Nato je prišel v zbornico sam g. Pašič in ukazal, naj se proračun kar sprejme, kar se je tudi zgodilo.
Vladne težave.
Nasilje, ki ga izvršuje Pašič-Žerjav-Pribičevičeva vlada, je celo v radikalni stranki naletelo na hud odpor.
Najprej je v verilikacijskem odboru najodločneje nastopil radikal Nastas Petrovič za takojšnjo potrditev hrvatskih poslancev, ker pravi, da je protipostavno in nedemokratično ovirati potrditev. Petrovič še vedno vztraja na svojem Btališču.
Minister za socialno politiko Uzunovič neče nastopiti svojega mesta, ker ne mara sedeti s Pribičevičem pri eni mizi.
Bivši minister za pravosodje dr. Peric je poslal radikalnemu klubu pritožbo zoper zloglasnega goljufa, bivšega ministra dr. Markovica in zahteva, da se postavi pred klubovo razsodišče.
Bivši minister dr. Peleš bo izstopil iz radikalne stranke, ker se ne strinja s Pa-šičevimi nasilji.
Predsednik zbornice Liuba Jovanovič je tudi odstopil, ker pravi, da je kralju dal zagotovilo, da bo Pašič imel večino in da bodo hrvatski poslanci potrjeni. Ker se to ni zgodilo, ne more več obdržati svojega mesta.
Kaj pravi kralj.
V nedeljo zvečer je bil Ljuba Davidovi pri kralju, ki mu je izjavil, da je dal Pašiču naročilo za sestavo vlade samo pod pogojem, da se potrdijo Radičevi poslanci. Dalje kralj ni dal Pašiču nobsnega zagotovila, da bo sedanja vlada vodila volitve.
Centralizem na smrtni postelji.
Strašne muke doživlja centralizem te dni. Kakor zver, ki je obstreljena in se še parkrat z zadnjimi močmi požene na noge, da uide neizprosnemu zasledovalcu, skuša centralizem zbrati zadnje sile, da uide končnemu polomu.
Dočim je centralizem dosedaj imel vsaj večino v parlamentu za sabo, se mora držati zdaj samo še s podkupovanjem, plačevanjem ogromnih svot državnega denarja ter kršenjem zakonov.
Štirim macedonskim Turkom je izplačal ta teden Pašič 3 milijone dinarjev državnega denarja, da so glasovali z njim, slovenski in hrvatski liberalci so dobili tako velike svote, da se radikalni poslanci sami prijemljejo za glave, češ, preveč smo jih plačali, njihova pomoč ni tako dragocena.
Jasno je, da bodo ti čedni gospodje ob vsakem novem glasovanju na novo pritisnili za milijončke in Pašič — če se bo hotel držati — jih bo moral našteti.
Kršiti morajo ustavo in poslovnik, da se morejo držati. Radičevskim poslancem, ki so bili prav tako izvoljeni kot drugi, ne
puste glasovati, kar se še ni primerilo ^ nobenem parlamentu na celem svetu,
Pašič je poskusil z velesrbsko lajno da bi vsaj vse Srbe ujel na svoje limanice' Srbi, skupaj — vi in samo vi ste poklicani gospodarji v državi, Slovenci in Hrvati naj molče in plačujejo. Zelo zapeljiva limanica za Srbe, zakaj sam Laza Markovič se je nedavno izjavil nekemu našemu poslancu: Dobro vas gnjavimo. Nikdar se nam še ni tako dobro godilo kot zdaj
A glej, na te velesrbske limanice se je vsedel samo dr. Žerjav s svojim patronoin Pribičevičem. Pošteni Srbi pod vodstvom poslanca Davidoviča pa so se sramovali Pašičevih limanic.
Centralizem gre h koncu. To dokazih je najbolj Pašič sam, ki se ne ustraši nobenih sredstev, naj bodo še tako nepostavna, samo da vzdrži centralizem. To dokazujejo slovenski liberalci, ki so ves čas potuhnjeno prežali v zasedi, kdaj bo Pašiču predla najhujša, da mu priskočijo na pomoč. In čo so sedaj vrgli krinko raz sebe ter se niso bali pred celo Sloveniio se pokazati kot najpropalejše izdajice ter zapraviti še zadnjo troho dobrega imena, ie to znamenje, da centralizem jemlje zadnja zdravila.
Narod, prosto zadihaj, zakaj zopet smo za en korak bliže svoliodi, ko bomo sami gospodariii na svoji zemlji in s svojim denarjem.
Avtonomija ali beraška palica. Eno aH drugo — tretjega ni. O tem smo sedaj dovolj prepričani. Zato bomo boj nadaljevali do konca brez usmiljenja. Razbojnike, ki že peto leto plenijo našo hišo, je treba končno enkrat za vselej pregnati. Čim dalje jih pustimo, tem večjo beračijo nam bodo pustili.
Občinske volitve.
V kratkem bodo razpisane v Sloveniji občinske volitve skoro po vseh občinah. Naše somišljenike že danes opozarjamo, naj se na te volitve pravočasno pripravljajo. Vse kar je potrebno, najde vsakdo v »Zakonu o volitvi v občinska zastopstva r Sloveniji«, ki jo objavljen v >Uradnem listu« z dne 1. aprila 1922, št. 31. Kar je potrebno vedeti o volilnih imenikih in reklamacijah, smo objavili v zadnjem >Domolju-bu«. Naši somišljeniki naj dotično številko »Domoljuba« natanko preberejo in shranijo. Posebej še opozarjamo na § 11 zakona o volitvi v občinska zastopstva 1. odstavek, ki pravi: »Volitev se mora vsaj 6 tednov poprej razglasiti.« Dalje na § 12, ki pravi: »Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah, zato morajo politične, socialne in druge skupine volllcev najpozneje v 10 dneh po raa-položitvi pravomočnih volilnih imenikov predložiti političnemu oblastvu kandidatne liste za volitev občinskih odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste morajo obsegati toliko imen, kolikor se morajo vpisat' na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenim obrazcu, ki ga z dnem prve razgrnitve volilnih imenikov proti odškodnini vsakdo dobi pri županu, pri okrajnem glavarstvu ali pa pokrajinski upravi v (Dalje glej na naslednji strani spodaj')
pd-si;etu
_&&
Rusija. V Rusiji prebiva narodič Kum-guzov, ki Šteje 8846 duš. Sovjetska vlada je dala tudi temu narodiču avtonomijo. — Sovjetska vlada pa namerava tudi za Žide osnovati y Južni Rusiji ob obrežju Črnega morja samostojno židovsko republiko, ki bo enakopraven član zveze sovjetskih socialističnih republik. Načrt za židovsko republiko je napravil Avram Bragina, odlični komunist in gospodarski organizator, ki je lani vodil znamenito gospodarsko razstavo v Moskvi. Po njegovem načrtu naj bi dobili židje 14 milijonov hektarjev zemlje, 2 milijona od tega je še neobdelane. Seveda je pa še prav veliko vprašanje, ali jo bodo židje tudi sami obdelovali. Verjetno ni. — Ker prvo balzamiranje Ljeninovega trupla ni popolnoma uspelo, bodo truplo še enkrat balzamirali.
Grčija. Na praznik obletnice grške neodvisnosti 25. pr. m.-je atenski parlament slovesno proglasil Grčijo za republiko. Kraljevska družina Gliicksburg je z vsemi svojimi člani za vselej odstavljena od prestola, njeno premoženje pa je bilo zaseženo. Do končanega ljudskega glasovanja 18. t. m., s katerim bo ljudstvo končnoveljavno glasovalo za republiko, ostane kot doslej regent Konduriotis. Za kralje postajajo hudi časi, zakaj narod za narodom se preobrača k republiki.
Albanija. Narodna skupščina je zadnje dni proglasila Albanijo za republiko. Svet štirih članov bo do sprejema ustave prevzel regentstvo. Za proglasitev so glasovali skoro vsi člani narodne skupščine.
Zborovanje vseh pravoslavnih cerkva. Sv. Sinod (vrhovna cerkvena oblast pravoslavnih) v Moskvi pripravlja za prihodnje leto koncil vseh pravoslavnih cerkva. Kon-cii otvorijo v Moskvi dno 11. maja 1925. Ko z veseljem poročamo o stremljenju pravoslavne cerkve po obnovitvi in poglobitvi, želimo tudi prav iskreno, da bi se na tem zborovanju ne pozabila misel o združiivi vzhodne in rimske cerkve.
Poskusite in prepričali se bodete, da so «Pekatete« najboljše in ker sc zelo nagubajo, tudi najcenejše testenine.
Ljubljani.« — Pazite že sedaj, da ne bo naš somišljenik podpisaval kake liste, "i ni lista naše stranke. Nasprotniki bodo Poskušali vloviti podpise naših. Če bi bila Komu ena ali druga točka zakona nejasna, naj se obrne na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Somišljeniki! Vsake volitve, torej tudi jnske, so največje važnosti za razvoj naše stranke. V času, ko bijemo tako težke boje Proti svojim zatiralcem, moramo gledati, "a bo naše ljudstvo povsod držalo skupaj, vsakemu našemu pristašu mora biti skup-'a stvar več, kakor njegove še tako upravi-osebne in krajevne koristi. Posebna kandidatnih list in razporeditev "7 na teh listah mora biti izpričevalo """urosti in samozatajevanje naših mož.
d Dopisi, vprašanja, naznanila itd.; ki pridejo v uredništvo šele v ponedeljek zvečer ali celo v torek zjutraj, ne morejo biti priobčenl v številki dotičnega tedna.
d Novo izžemanje občin. Belgrajski centralizem, kateremu nas Je z»pet prodal dr. Žerjav, je zopet iznašel nov načrt, kako izžeti iz naših občin čim več denarja. Zadnji Uradni list prinaša uredbo o občinskih postali, ld naj se osnujejo po potrebi. Občinski tajnik naj na sedeže občine oskrbuje cel poštni urad, obenem pa naj bo »pošto-noša«, ki oskrbuje zvezo med državno in občinsko pošto. Vse to pa naj plača občina. Tako bo država po vaseh začela odpravljati državne pošte in občine bodo prisiljene ustanavljati občinske pošte. Denar, ki ga bo država a tem prihranila, bo šel v Belgrad, za liberalno časopisje, sokolske domove in za podkupovanje.
d V mesecu januarju se je izselilo iz naše kraljevine 2192 oseb, od kojih je 1323 moških in 869 ženskih. Po poklicu je bilo kvalificiranih delavcev 1(6, nekvalificiranih 720, kmetov 690, svobodnih poklicev 33, otrok 644. Izselilo se je v Zedinjene države Amerike 668, Kanado 28, Brazilijo 118, Ar-gentinijo 347, Čile 15, ostale kraje Amerike 16. Od izseljencev odpade na Srbijo 54, Vojvodino 1376, Črno goro 9, Hrvatsko in Slavonijo 403, Dalmacijo 201, Slovenijo 122, Bosno in Hercegovino 27.
d Vode naraščajo. Ker je po gorah še vedno veliko snega, ki zelo hitro koprni, vode zopet nevarno naraščajo. Zlasti je na-rastla Sava.
d Navodilo socijalista za birmanske botre. Priše* je te dni znani socialist k nekomu in ga prosil za botra svojemu sinu. Reče mu: Mašne knjižice in rožnega venca mu ni treba, ako že misliš na tisto, rajši meni daj za šnops. Potem ga je še nadalje prosil, da naj ga vzame za pastirja, mu pa pristavi: Kadar bo pa treba v cerkev iti, mu daj delo! Tako se nam poroča iz Križa pri Tržiču.
d Novi kolki. Radi vednega ponarejanja kolkov se bodo vsi dosedanji kolki potegnili iz promota in sebodo izdali novi, katerih ne bo mogočj ponarejati.
d Umrl je v Novem mestu dne 25. marca prošt dr. Sebastijau Elbert v starost 64 let. Pokojni je bil rodom Nemec, a se je tako uživel v slovenske razmere, da je bil popolnoma naš. Bil je izredno gostoljuben in dobrega srca in ni imel nasprotnikov. V Novem mestu je služboval že 26. leto. Pogreb se je vršil 28. marca. Blagi duši večni j pokoj!	i
d Jeruzalemski romar umrl. V Mergšu [ je umrl 28. marca Andrej Vehovc, ki se je udeležil skupnega romanja v Jaruzalem, preje pa tudi že romanja v Rim in Lurd. Dasi ni imel nobenega sorodnika, so mu znanci in prijatelji napravili pogreb, ki je bil bolj podoben slavnostnemu obhodu kakor pa pogrebnemu sprevodu. Ljudje znajo ceniti lepo, krščansko življenje, le da se v£i nočeio do njena oovspeti.
d Umrla je v nedeljo, dne 30. marca y Mali Loki pri Domžalah ondotnemu posestniku in mlinarju g. Andreju Zajcu najstarejša hčerka Rozika, po daljši bolezni in: skrbno pripravljena za zmrt. Pokopali so Jo! v torek, dne 1. aprila na Pšati. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
d Pismo iz zapadne Amerike. Mogoče vas bo zanimalo zvedeti nekaj novic tudi od nas Slovencev, živečih na daljnem zapa-du Unije. Prosim, da objavite te v Domo-; ljubu. Od zadnje velike stavke do danes s« je še dosti dobro delalo skoraj v vseh premogovnikih države Wyoming; ljudje 80 precej dobro služili. Tako da so mogli kljub' veliki draginji položiti nekaj centov na stran' za slabe čase, kojih se tudi v dežeii medu in mleka ne manjka. Sedaj po novo sklenjeni pogodbi med delodajalci in delavci pa so začele družbe počasi odpuščati delavce, češ da ne potrebujejo premoga; samo v Bock Springs, kateri šteje komaj 7000 prebivalcev, je okoli 350 mož brez dela, ker so zaprti trije rovi. Tovarn, gozdov ali farm tukaj ni, kjer bi se dalo vsaj kaj zaslužiti, edini vir zaslužka so premogovniki, kjer dela tudi precejšnje število Slovanov, med njimi največ Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin. Večino tvorijo Škofjeločani in Po-Ijanci. Nekateri so tukaj že blizu 40 let, eni izmed njih tudi precej imoviti. Seveda do svojega premoženja niso prišli s posedanjem po salonih in gostilnah, kakor si mogoče kdo predstavlja, ampak so morali trdo delati. Mnogi, ki so prišli sem z upom opo-moči sebi in'svojcem, so naleteli na celo vrsto težkoč, tako da so se razočarani vrnili ali pa jih krije mrzla ameriška gruda. Trpljenje, kakor so ga prenašali v tej deželi pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, bi se zdelo marsikomu bajka, dasi je žalostna in bridka resnica. Ohole družbe so si lastile vse pravice proti brezpravnim delavcem trpinom in njih preddelavci so bili prav kakor valpeti v dobi graščakov. Za sedanje dokaj zboljšane razmere se je zahvaliti največ delavskim organizacijam. Prej se je delalo, kakoi je kdo pač mogel, deset, dvanajst tudi šestnajst ur na dan, po Unijski postavi sedaj ne sme nihče delati več kot 8 ur. (Tudi v Bosni v okolici Tuzle, kjer sem tudi jaz pred odhodom v Ameriko delal, bi bila potrebna taka odredba, ker v Kreki tudi silijo uboge delavce delati za nič do onemoglosti.) — Smrt nas je v kratkem precej pogostokrat obiskala. Ob Novem letu je zmrznil rojak Nikolaj Pustovrh, doma iz Črnega vrha pri Polhovem gradcu, teden dni pozneje pa je uirir! za srčno icapjo Valentin Oblak iz Selc pri Žireh. V Ameriki je bival že dalj časa, nf.jveč v tem mestu. Dne 18. februarja je nbilo v premogovniku Central Coal Co. rojaka Valentina Potočnik. Zlomilo mu je tilnik in jc bil na mestu mrtev. V Ameriki je bil tri leta in sicer ves čas tukaj. Doma jO iz Škofje loke, star je bil 20 let. Zapušča tu stariše, dve sestri in enega brata. V bolnišnici v Ročk Springs je umrl po kratki
4 mučni bolezni za vnetjem ledvic rojak Ignac Jež, star 40 let, doma iz vasi Dobra-čevo pri Žireh. V Ameriki je bival okoli 20 let. V pondeljek 25. februarja je še delal, teden dni pozneje pa je bil že mrtev. Bil je povsod poznan pod imenom Tomin-cov Nace in pri Slovencih zelo priljubljen. V starem kraju zapušča enega brata. — V verskih razmerah smo precej na dobrem, kar je v prvi vrsti zasluga č. g. župnika Anton Siffrerja. Imamo svojo cerkev, katera bo, kakor upamo, v kratkem povečana, tako da bo ena najlepših na divjem zapadu. — Rojake širom domovine svarimo pred Ameriko, posebno sedaj pred volitvami. Poročila, ki prihajajo iz vseh krajev države niso nič kaj ugodna, lahko da nastane brezdelje, kakor je bilo pred dvema letoma, ko je bilo skoraj tri milijone ljudi brez dela. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem Domoljuba: Jernej Jereb, Ročk Springs Wyo-ming Box 446. U. S. A.
d šest Slovencev ponesrečilo v Ameri-<1. V Ostle Gate v državi Utah v severni Ameriki je dne 8. marca ponesrečilo šest naših rojakov vsled silne eksplozije. Doslej so znana imena treh slovenskih ponesrečencev. So to: Jurij Sluga, Andrej Kompas in Aleš Petrič. Vsega skupaj je ponesrečilo 173 rudarjev, večinoma Italijani, Angleži in Grki.
d Grozna družinska ialoigra se je odigrala v noči med 25. in 26. marcem v Nemški vasi pri Ribnici. France in Angela Pre-lesnik, dobra in poštena zakonca, posestnika lepega grunta, sta bila v torek na Marijini praznik še pri sv. maši. Popoldne pa se je ženi nenadoma omračil um in je ušla proti Novi Štifti. Mož jo je šel iskat in jo je pripeljal domu. Ponoči pa je uboga žena, stara 33 let, popolnoma zblaznela, tako da jo je več ljudi le s težavo krotilo. Proti jutru so jo spravili na voz, pri čemer je dobri mož še pomagal, in jo odpeljal v Ribnico na vlak in v bolnico. Mož pa je zatem izginil in čez kako dobro uro so ga našli v zgornjih prostorih njegove hiše zaklanega. Poleg njega so ležali trije noži. En sunek si je dal v grlo, drugega po v vrat pod uho. Revež je od britkosti zblaznil in se končal. Žalovanje za poštenjakom je splošno. Na posestvu sta ostala le 11 letni sinček in poltretje leto stara hčerka.
d Vlomilska tolpa pod ključem. V Ljubljani so izsledili in prijeli vlomilsko tolpo, ki je tekom časa napravila 14 vlo-lov. Svoje gnezdo je imela družba v ulici na Grad. Sedaj so vsi pod ključem.
d Strašen zločin se je zgodil v noči od 23. do 24. t. m. v Družinski vasi pri Beli cerkvi. Mlada dva zakonska Ivan in Uršula Ramuta — žena bi imela že v nekaj tednih dobiti prvega otroka — sta bila zjutraj najdena umorjena, glavi strašno razbiti. Ležala sta v luži krvi, žena v hiši, mož pa zunaj na dvorišču. Roparski morilec je menda odnesel precejšnjo vsoto denaija, vse drugo pa pustil jpri miru. Hiša stoji na samem, stanovala sta sama, zato se je grozni zločin Posrec.1- Daj Bog, da bi se pravici roparja	trikratnega morilca in
d Umor pod Limbarsko goro. Vdovo posestnico 43 letno Marijo Sever iz Savelj pri Ljubljani Je neki berač iz Prevoj zvabil
v Krašnjo, češ, da bo tam lahko kupila kravo. Žena je vzela s seboj precejšnjo svoto denarja. V nekem gozdu blizu Krašnje pa jo je berač s kolom pobil na tla, jo ubil in uropal. Nečloveškega morilca so že zaprli, d J. L. Št. v. Odgovor prihodnjič, d V. P. D. v. Vaše pismo smo poslali dopisniku v izjavo. MED BRATI ONKRAJ MEJE.
Prosvetna zveza v Gorici je priredila v nedeljo, 23. pr. m. dva poučna tečaja, in sicer enega za režiserje, enega pa za telo-vadkinje. Režiserskega tečaja se je udeležilo nad 40 režiserjev iz vseh delov Julijske Krajine. V predavanjih in praktičnih nastopih so dobili udeleženci pouk o drami,
0	maskiranju, kostumih, odru, pravnih pogojih za prireditev itd. Tečaj se je zaključil s štiridejanko iBele vrtnice«. — Telovadnega tečaja za članice se je udeleževalo 32 telovadkinj iz raznih krožkov. Tudi ta tečaj se je zaključil z vzorno priredit.ijo sester telovadkinj. — Prosvetna zveza izdaja svoje glasilo >Naš čolnič«, ki je krasno društveno glasilo. List prinaša tudi slike. Našim prosvetnim društvom glasilo naših bratskih prosvetnih društev onkraj meje prav toplo priporočamo.
t Janka Wilfan. Nosilcu slovanske narodne liste g. dr. Josip Wilfanu je 23. pr. m. umrla v Ljubljani hčerka Janka. Narodnemu borcu naše iskreno sožalje.
Občinske volitve na Koroškem. 6. april ne bo preizkusni dan samo za naše brate v Julijski Krajini, ampak tudi za naše soro-jake onkraj Karavank. Kakor Brno že poročali, se vrše ta dan na Koroškem občinske volitve, za katere so se Slovenci skrbno pripravili. Zagrizeni nemški nacijonalci in socialdemokrati se napenjajo na vse krip-lje, da iztrgajo Slovencem zadnjo občino iz rok, ali zavednost naših slovenskih mož jim bo prekrižala njihove načrte in nakane.
i Povest »KAZNOVANI UBOJ«, hi Jo^ prinaša Domoljub, je spisala sloveča pisate- |
1	ljica Handel-Mazzetti. Njena najlepša povest B
I Junahinfa Iz Sfafra
se dobi v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani,
Knjiga velja vezana s poštnino vred 63 Din.
l „ .......
Pozor!
Preselitev!
ISpolaoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
t Ljubljani — r. «. z o. s.
ki se je PKEShLILA iz biše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNlON«. - Hranilne vloge se obrestujejo
PO 6°/o
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 v2 %, vez. tudi po 6 '/2 %
vloge |e ZELO. DOBRA. ^"Sje^V^emn: p080ji'-!ica relativno večino delnic stavbne delniške družbe bo ela .Union, v Ljubljani - Vrbulega le njena lasi nova lepa palača ob Miklošičevi ees 1. ve« mestnih hli, stavbišč in zemljišč v »o-ta inozemstvu - Denar te naloži lahko tudi po poštnih položnicah,	ij88i
p Boj med centralizmom in avtonomijo je sedaj na višku in bo ostal na tem višku do prihodnjih volitev. Nasproti si stojita dva spretna vojskovodja — na eni strani zviti, politično nad vse spretni in brezobzirni Pašič, katerega niti najosnovnejši državni zakon ne ovira pri izbiranju orožja, na drugi strani pa vztrajni, molčeči in dosledni dr. Korošec, ki ne odneha niti takrat, kadar PaŠifc grozi z armado.
V tem boju moramo dr. Korošca naravnost občudovati, kako je znal iz peščice slovenskih poslancev, počasi sicer, toda z gotovostjo stvoriti veliko fronto, ki je številno in moralno in umsko nad Pašicevimi pristaši, kako je znal tekom časa vse, kar je poštenega, zbrati okrog sebe in vse ko-rltarje, korupcioniste in državne zajedavce poriniti v nasprotni tabor. Vsa poštena jugoslovanska javnost je hvaležna dr. Korošcu za to njegovo naporno in nehvaležno čiščenje balkanskih manir. Naša dolžnost pa je, da ga v tem najhujšem boju moralno podpiramo in vztrajamo z njim vred do končne zmage.
p ZasloŽena lekcija. Ko se Je po sestavi nove laživlade prikazal v zbornici Pribičevič, tedaj je cela zbornica zagrinela: izdajica. uskok, lopov. Pribičevič je sedel bled kakor smrt na svojem sedežu, nervozno se je premikal. Niti radikali mu niso prišli na pomoč, ker Judeža so pač dobro plačali — a se jim gabi.
p Slovenski Iškariot dr. Žerjav je prišel k larizejem in pismarjem v Belgradu in jim rekel: Koliko mi daste, pa vam izdam slovenskega trpina. Pa so rekli: trideset srebrnikov, t J. toliko milijonov za volitve itd. In so mu dali. Iškariot pa je šel in izdal slovenskega trpina belgrajskim pismarjem in farizejem.
p Kakšen razloček je med dr. Žerjavom in Judo Iškariotom? Juda Iškariot je enkrat izdal svojega Gospoda in se nato od sramu obesil, dr. Žerjav pa je že drugič izdal svoj narod in je pripravljen še v tretjič.
Pucljeva polomija v Črnomlju.
Na praznik sv. Jožefa je sklical Pucelj v Laknerjevi dvorani shod samostojnih. Da je bore malo zanimanja za njegovo stvar, je kazala pičla udeležba. Zbralo se je v prostorni dvorani kakšnih deset demokratov in samostojnežev. Šele pristaši SLS, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so rešili Puclja, da ni mlatil prazne slame golim stenam. In njegov govor? To niti govor bil ni. Burni protesti so se vrstili eden za drugim, tako, da je odmor trajal večkrat do četrt ure. In še takrat, ko je Pucelj prišel do besede, je bil primoran le zagovarjati svoje ministrovanje. Dovolj jasno in značilno sliko o svojem shodu je podal Pu* celj sam, ko je izrazil dvom, jeli to shod SK ali SLS.
Nato je povzel besedo kaplan g. K0®" ki je povdaril, koliko zla je napravil Puce I B svojo Samostojno stranko ravno Sloveniji. Današnje razmere so v veliki meri po nj>
(Dalje alej na naslednji strani spodaj')
DRUŠTVENA NAZNANILA. Za vsako naznanilo srečolova, veselice ali prireditve, pri kateri se pobira vstopnina, so plača od vsako besede, ki štej o vež kot dve črki, 25 par. Denar naj se pošlje v kuverti v bankovcih ali poštnih znamkah. Vsako naznanilo mora biti v pondeljek dopoldan v Ljubljani.
n Ustanovni obfni zbor Okrajno kmet-
sko zveze v Črnomlju se vrši na cvetno nedeljo, dne 18. aprila točno ob 9. dopoldne v prostorih g. Mihe Skubca v Črnomlju. — Krajevne KZ in krajevni odbori SLS v Črnomlju, Semiču, Dragatušu, Vinici, Adlešičih in Starem trgu naj pošljejo svojo odbornike kot delegate na ustanovno skupščino. Na dnevnem redu jo tudi poročilo o političnem položaju.
n Izobraževalno društvo t Dražgošak vprizori na cvetno nedeljo predstavo »Roza Jelodvorska.« — Pridite pogledati
n Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, dno 6. aprila ob 4. popoldne in v četrtek, dno 10. aprila ob 8. zvečer igro: > PAS I JON: ali »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa« v 10 slikah. Ta igra se bo vpri-zorila v istem obsegu kakor lani ob katoliškem shodu. Občinstvo z dežele naj po možnosti poseti nedeljsko popoldansko predstavo, ljubljansko občinstvo pa večerno predstavo v četrtek. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan in sicer čez dan v Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu, od 5—7 zvečer vsak dan in v nedeljo od 10—12 in od 2 naprej do začetka predstave tudi v pisarni Ljudskega odra.
n Obrtniki pozor! Neka kmetska občina na Notranjskem želi dobiti v svojo sredo kovača, izurjenega podkovskega mojstra, ki bi bil odločen pristaš SLS. Najboljše bi bilo, če bi bil samec in moral bi imeti svoje najpotrebnejše orodje. Kdor bi hotel iti v >a kraj, naj se takoj obrne po natančnejša pojasnila na tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Priporočamo vsem rodbinam Kollnsko ciko-«10, izvrsten pridatek ra kavo.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trjanfe?
Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo "eposti prinese pravi FeUerfer Elzailuidl N«J-»oljSe hišno sredstvo, lajia bolečine, osvežuje io M ta čez 25 let priljubljen kosmetikum za nejo las in usti Veliko močnejši, izdatnejši in b°liši kakor francosko žganjel S pakovanjem In Poštnino stanejo 3 dvojnate ali i Specialna ste-• L|C<1 24 Jinariev; 36 dvojnatih ali 12 špecialnih P lenlc 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka. ""Pošilja: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-WCA DONJA, Elzatrg St. 16. Hrvatsko.
kri»di>	ki edina res dela za
Kf IMstva, je SLS. Končal je: zato » Bog živi dr. Korošca! Viharno Efnio in živio-kllci so sledili temu ii-Janju- Samostojni pa so molčali kot grob.
tlMlTl*iTl1i*lTl*i

HMiHiBi i iTi'«Tan»-i iri-affaTa-oTi-s-i-ffTivi-iftriifr-Kritr^
Donosno
■WL>i»


BAKA NA KRŠKEM.
V nedeljo, 16. marca, bo je vršil pri nas županski tečaj, ki se je prav dobro ob-nesel. Poročala sta okraj, glavar dr. Logar in Kristan. Udeležili so se tega tečaja možje in fantje ne samo iz domače občine, ampak tudi iz Studenca, Bučke in od Sv. Duha. Od pol 8. do 10. ure so z zanimanjem sledili praktičnim izvajanjem gg. predavateljev. Po 10. sv. maši se jo nadaljeval tečaj še posebej za fante.
Jako prijetno pa smo bili iznenadenl, ker nas je počastil s svojim visokim obiskom g. veliki župan, ki jo je nepričakovano pri mahal peš iz Krškega.
Prav nič ni trpel župan, tečaj z ozirom na udeležbo raditega, ker se je istočasno vršil na Raki »krasno obiskan sestanek« JDS, katerega je otvoril predsednik krajevne organizacije, g. Ančimer in na katerem je mahal po brezstidnih, rimskih brez-domovincih dr. Rape, kakor posnamemo iz »Jutra*, 16. marca.
Pametni Ijudjo primerjajo: na naši strani tečaji in izobraževanje — na drugi strani zmerjanjo in surovost. Mi smo z ljudsko sodbo lahko zadovoljni.
IZ ŠENCURSKE OBČINE.
Bral sem v »Domoljubu«, da so bližajo občinsko volitve, zato som se namenil glede teh volitev nekatere stvari pojasniti in priporočiti in to vsem strankam. V občinskem odboru naj bi bili sorazmerno zastopani vsi stanovi, in sicer po pošteni odmeri. Zato naj bi se vsak stan: kmet, delavec, obrtnik, zavedal, da je ta volitev važna zadeva, ker zavisi od nje ves napredek in dobrobit občino. Ljudje, bodite sami razsodni, nikar se no prepirajte in ne dajajte so podkupovat za nekaj kozarcev vina, da so bodo po volitvah iz vas norčevali, češ, za pijačo se vso dobi. Za časa agitacije bodite sami svojih misli, ne dajte se voditi od drugih po njihovih mislih. Stvar ni preveč težka I Dobro si oglejte človeka, ki ga mislite voliti, oglejte si ga, s kom se draži, kaj bero, kaj hvali, čez kaj zabavlja, kako gospodari, kako svoje otroke vzgaja. In ko bo listina sestavljena, poglejte, kako so v njej zastopani stanovi. Da ne bo kakor doslej, ko je od 24 odbornikov 5 »birtov« z županom vredl In župan gostilničar! Kako je to mučno, če mora človek v navzočnosti pivcev in družine iskati in prositi, kar rabi. Potem pa tisto strankarstvo »zgornjih« in »spodnjih«. Volite župana v sredo občine, pa bo vse prav. V velikih občinah je to potrebno. — Volivci! Volitve se bližajo, boj bo hud, a prava razsodnost naj nam da dobrega župana in dobre odbornike, resnične zastopnike ljudstva. — Volivec šen-čurske občine.
ZA VOGLJE.
Žo lansko leto je prinesel Domoljub poročilo, da imamo pri nas podrt most čez Dobrunjico, ki pelje proti Zalogu, ki ga je zadnjič popravila občina Dobrunje.. Dokazali smo že večkrat, da ie ta most občinski.
da jo isti v korist ne samo Zavogeljcem, ampak vsem vasem v spodnjem delu občine. Dasi smo že tolikokrat na vse kraje prosili, pa nič ne izdajo vse naše prošnje. Kam naj se vendar obrnemo, ker vse naše prizadevanje nič ne Izda? Vaščani iz Zavoglja smo pa najbolj prizadeti, ker imamo onstran Dobrunjice svoja polja in travnike. Bliža se čas za poljsko delo, pa ne dobimo od nikoder nobenega odgovora. Kličemo torej vnovič: na pomoč, občinski možje!
S0RA PRI MEDVODAH.
Od 21. do 23. marca so imeli fantje duhovne vaje, ki jih je vodil preč. g. Andrej Tumpej, misijonar iz Ljubljane. Udeležili so se jih s par izjemami vsi fantje naS? župnije. Krona vsega je bilo skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj, kajti župnija še ni videla toliko fantov skupaj pri sv. obhajilu. Vsa čast jim! — Govori se, da je bil v nedeljo dne 16. marca v gostilni Možina, zraven papirnice v Goričah ples, baje še prav do jutra. Bo gotovo resnica, ker je bil v tej gostilni že večkrat ples brez dovoljenja in se je zgodilo tudi že več drugih ne-rednosti. Seveda se je tudi to pot plesalo brez dovoljenja, ker si ne moremo misliti, da bi županstvo dovolilo ples na kvaterno nedeljo v postu. Starši, ne pustite svojim sinovom, še manj pa hčeram, da bi Zahajali v tako gostilno! — Žganja se v naši župniji jako veliko iztoči. Ali je kocesfja za to ali ne, se ne vpraša, tudi ne za nedeljo In praznik. Toči se tudi po privatnih hišah. Boj temu največjemu sovražniku slovenskega naroda do skrajnosti!
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
V nedeljo, 23. marca so se tudi otroci bušeške šole javno pokazali. Igrali so v Sv. Križu dve igri: »Sirota Jerica« in »Zamorč-ki.t Tudi so deklamirali in peli. Pokazali so otroci, da ne razumejo vlog in predmetov samo v šoli, ampak tudi kje drugje, če treba. Lepo so naredili, za kar gre seveda največ zahvale ondotnemu, za vse dobro vnetemu učitelj3tvu. S sedanjim učitelj-stvom so ljudje lahko zadovoljni. Naj bo prepričano, da bo dobro ljudstvo vedelo ceniti njihovo skrb in delo. Cerkev, šola in »Dom» morajo iti skupno pot, kakor se je lepo izrazil g. nadučitelj. Naj pride tudi kaj med naše Orle in Orlice. — Za Dejanje av. Detinstva so darovali otroci šole v Sv. Križu 325 Din. Za njimi ne bodo ostali otroci bušeške šole. — Bomo videli in sporočili. —< Starši, pomagajte jim, v delovanju za misl-jone je božji blagoslov. -— Podružnice Gradec, Frluga in sv. Mohor se pa te dni postavijo, dobijo namreč nove, jeklene zvonove. Težki bodo 194, 252 in 500 kg.
Pffaffff »valnl siroti
so noibol) priporoditvl. - Cene solidne. PFaOjivo na obrotte. ION. VOK
uuntuNa, a. ivavoMSi®«.
mlečna kriza.
V nedeljo, dne 23. marca se je vršil Občni zbor Mlekarskega društva za ljubljansko okolico, ki je bil zelo dobro obiskan.
Poleg običajnih točk dnevnega reda se je razpravljalo tudi o nadprodukciji mleka, ki se pojavlja od lanske jeseni in se preti spremeniti to pomlad v mlečno krizo, ki ne bo imela za posledico samo padec cene mleku pod produkcijsko ceno, temveč znatne množine mleka sploh ne bo mogoče vnov-žiti.
Da se nastop krize po možnosti prepreči, je občni zbor sprejel resolucijo in jo predložil vsem prizadetim organom, ki so dolžni skrbeti za dobrobit kmeta. Resolucija se glasi:
>Občni zbor konštatira, da nastaja z vračanjem normalnih razmer nadprodukci-ja mleka, ki dnevno narašča in ki se bo z nastopom paše ter zelenega krmljenja spremenila v težko mlečno krizo.
Da je temu res tako, ne dokazuje samo predvojni izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz bivše Kranjske ter večkratne mlečne krize, temveč nam dokazujejo to tudi in predvsem razmere na ljubljanskem trgu. Od lanske jeseni naprej je ljubljanski trg vsak dan bolj prenapolnjen z mlekom, tako da ga morajo prodajati nekateri producenti po zelo nizki ceni, nekateri ga pa sploh ne morejo vnovčiti. Dalje konštatira občni zbor, da je položaj z ozirom na predvojne razmere za okoliškega kmeta tudi vsled tega zelo poslabšan, ker se mora boriti z močno konkurenco, povzročeno z dovozom mleka in mlečnih izdelkov na ljubljanski trg iz oddaljenejših krajev, ki so pred vojno izvažali v primorska mesta.
Spričo imenovanih okoliščin jc gotova stvar, da ne bo samo cena mleka padla pod produkcijsko ceno, na kateri se že sedaj komaj drži, temveč znatne množine mleka sploh ne bo mogoče vnovčiti.
In to bo za okoliškega kmeta, kateremu je mleko glavni vir dohodkov, usodni udarec.
Glede na imenovane okoliščine ugotavlja občni zbor, da imamo pred vratmi težko mlečno krizo, katero je treba lečiti preden postane za večino ne samo okoliških, temveč tudi gorenjskih in notranjskih kmetov sploh usodna.
v Rešitev odnosno preprečitev krize vidi občni zbor edino v tem, da se organizira uspešen izvoz mleka in mlečnih izdelkov, v kolikor isti preostaja nad domačo uporabo. Ker rešitev tega vprašanja ni enostavna in ker ne zadeva samo kmetov ljubljanske okolice, zato je za njega uspešno rešitev potrebno sodelovanja vseh prizadetih žiniteljev, predvsem pa vlade in kmetijskih gospodarskih in strokovnih organizacij.
Zato občni zbor poziva vlado, da z ugodno carinsko, transportno in tarifarno politiko olajša izvoz mleka in mlečnih izdelkov ter gmotno podpira snovanje in deli1
i lovanje mlekarskih zadrug v oddaljenejših i krajih od Ljubljane, ki naj mleko in njega zidelke izvažajo ter tako prepuste ljubljanski trg producentom bližnje okolice; na : kmetijske, gospodarske in strokovne orga-! nizacije, da snujejo mlekarske zadruge, de-j lujejo na razširjenje in izboljšanje mlečne Industrije, oskrbe inozemski trg, preskrbe zadrugam opremo in jih podpirajo pri delovanju z nasveti.
Poleg tega smatra občni zbor, da je za pristop k reševanju tega vprašanja potreb-; na posebna anketa, katero naj bi sklicala ! vlada in povabila na njo podpisano mlekarsko društvo ter da je^ nujno potrebno oživotvorjenje mlekarske šole.«
Dalje je občni zbor sprejel posebno re-. solucijo zaradi dovoznih cest v Ljubljano, zlasti Gosposvetske ceste, ki so v tako zanemarjenem stanju, da se prevračajo mlečni vozički, odnosno, da morajo kmetje do-važati mleko ob slabejših vremenih r konji, kar stroške zelo zviša in se dostikrat za mleko toliko ne dobi, kolikor stane sam dovoz.
Občni zbor je bil nato zaključen v dobri veri, da se bodo merodajni organi zavzeli za stvar in pristopili takoj k reševanju tega za kmeta tako važnega vprašanja.
Kako globoko?
Pravzaprav bi bilo treba današnji dve sliki samo pogledati, pa bi takoj lahko vedeli, kako je posaditi m'adosadno drevo. Kaj je pravo, kaj je napačno, ni
celo leto ne gane. Tako gre leto za letom dokler ne usahne, ako ga že preje no vrže' te ven. Takih-le krevelj, kakršno kaže dru. ga podoba, vidite mnogo po naših sadov-njakih. Ljudje pa ugibajo na vse strani, kal bi bil pravi vzrok, da drevje ne raste.
Slika 2.
Oglejmo si tako drevo malo bliže. Od-grnimo nekoliko zemljo od korenjače, pa sc bomo kmalu prepriča!., da tiči 10, včasih do 20 cm d o b 1 o v zemlji. D re v o j e p o -s a j o n o pregloboko ln to je največkrat edini ali vsaj glavni vzrok, da si ne ~ore opomoči. Čudno to I Naši l judje tako
težko uganiti. Vedar pa mogoče ne bo odveč, ako se ob enem tudi nekoliko pomenimo o tem važnem vprašanju, ki bi moralo biti baš sedaj na dnevnem redu povsod, kjer zasajajo mlado sadno drevje.
Gotovo ste že videli ali pa imate celo sami mlado sadno drevje, ki se je sicer prijelo, toda nič kaj z veseljem ne raste. Nekatero komaj dobro ozeleni, potem pa se
radi sade pregloboko. Prav povsod naletimo na to veliko napako. Ne vedo, ali pa ne pomislijo, ko drevje sadijo, da spadajo v zemljo samo korenine, ne pa še k"8 debla. Samo korenine so ustvarjene za življenje v zemlji — pa b 1 i z u v r h a, ker le tu je plodna zemlja, tu je potreben zrak i» toplota. V globini manjka vsega. Deblo opravlja pa svoj posel nad zemljo. Ako P8
ca potopimo v zemljo, ne more vršiti od narave določenega mu opravila tako kakor
treba.	...	. .
Na to se pri sajenju vse premalo pazi.
Jame delajo povečini pregloboke pa preozke. Baš narobe, kakor bi moralo biti. Na širino bi morali iti najmanj 1 m, v globino pa vobče zadostuje 50—60 cm. Na plitvinah in na mokrotnem svetu je pa ge to preveč. Dalje je treba pomniti, da se zemlja v jami sesede in potegne seboj tudi drevo. Tudi če ga postavimo pri sajenju v pravo višino, bo stalo čez dve, tri leta, ko se zemlja umiri, pregloboko. Zato je nujno potrebno, da pri sajenju s tem računamo in da posadimo drevo 10—15 centimetrov — kakor je pač jama globoka v_ višje nego ima končno stati.
Navadno je drevje, ki ga dobimo iz drevesnic, cepljeno pri tleh, le nekaj centimetrov nad zemljo. Tisto mesto (cepišče) se dobro pozna in v vsakem oziru bomo zadeli pravo, ako ilreve tako posadimo, da bo tisto mesto, potem ko se bo drevo do kraja posedlo, še vedno tik nad zemljo.
Posebno škodljivo je globoko sajenje v močni težki, ilovnati zemlji, ali pa na vlažnih krajih, kjer jj podtalna voda blizu vrha. Na takili tleh bi morali saditi še posebno plitvo, ali prav na vrliu, ali pa celo na velike kupe, kakor kažo 1. podoba. Na zelo rahli zemlji in v bolj suliotnih legah nekoliko globlje sajenje vobče ni tako škodljivo. Vendar pa tudi tu gledamo, da pride cepišče prav blizu vrha, oziroma, da gleda vsaj deloma iz zemlje.
K; o pomagati drevju, ki je pregloboko posajeno? Včasih, če napaka ni prav prevelika, že zadostuje, ako zemljo nekoliko odgrebcmo do korenjače, da nastane okrog debla plitvo globel. Kjer pa tiče korenine le pregloboko v zemlji, ni druge pomoči, nego da vzamemo drevo ven in ga iz-nova posadimo v pravo višino. Pri tej priliki je treba seveda korenine in vrh primerno skrajšati. To gre posebno lahko pri drevju, ki je bilo posajeno šele pred par leti. Starejše drevje neradi presajajo; vendar pa bi se tudi tu delo izplačalo. Preglejte, kar ste letos posadili! če se vam zdi, da je pregloboko, ven z drevesom v pravilno višino!
Ozimna pšenica potrebuje brane.
. Pšenica, ki smo jo jeseni posejali, se je sicer dobro ukoreninila in razrastla, tona tekom zime jo je sneg precej potlačil, ua se rastline spomladi deloma ne morejo povoljno razvijati, ker jim v zemlji primanjkuje zraka. Treba je torej zemljo primerno zrahljati, da pridejo vanjo zrak, toplota in vlaga. Tudi plevel se večkrat močno razširi in ovira pšenico pri razvoju, tre-1)8 ga je torej uničiti. Umno gospodarenje zahteva torej od poljedelca, da zemljo in Plevel zatre, kar najlažje in najuspešneje izvede z njivsko brano, s katero Pobrana ozimno pšenico. Pri tem delu mo-pa previdno postopati, da ne napravi «a njivi preveč škode. Brananje ozimne Pšenice vršimo le ob suhem vremenu in ko zemlja že precej osušena. Posebno priporočljivo je branati pred dežjem, ki more-
biti izruvane korenine zopet zalije z zemljo, da se ne osuše. Po takem brananju se pšenica veliko krepkeje razvije in vrže lepše pridelke, debelejše zrnje nego nebranana setev. Žal, da se naši kmetovalci le stežka oprimejo vseh takih njim dosedaj nepoznanih novotarij, ki so drugod že davno j vpeljane in donašajo večje pridelke nego , starokopitno kmetovanje.
Še boljše uspehe dosežemo, če po brani pšenico še povaljamo. Z valjarjem pri-| tisnemo rastline, ki jih je brana deloma izruvala, zopet k zemlji. Pri umnem pridelovanju pšenice velja torej načelo, da mora vsakemu brananju tega žita slediti valjar. Ta namreč zdrobi hidi marsikatero kepo ' ali grudo, ki smo jo z brano spravili na vrh, j ter s tem olajša poznejšo žetev pšenice. | Bes je sicer, da na ta način obdelana njiva ne izgleda preveč prikupljivo, toda kmalu se rastline popravijo in izgledajo lepše nego one na nepobrananih njivah. Popolen , uspeli pa dosežemo, če zraven brananja in valanja potrosimo po njivi še 80 kg čilskega solitra na oral, ki izredno pospešuje rast pšenice in izdatno zviša pridelek na zrnju in slami. Našim kmetovalcem nujno priporočamo, da se oprimejo tega umnega obdelovanja ozimne pšenice, kar bo znatno zvišalo dohodke njihovega gospodarstva.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 1. aprila: dolar i (ček) 80 dinarjev, dolar (denar) 79.50 dinarjev, lira 3.45 do 3.50 dinarjev, francoski frank 4.45 dinarjev, švicarski frank 14.10 dinarjev, čehoslovaška krona 2.35 dinarjev, funt štorling 345 do 349 dinarjev, 10 tisoč avstrijskih kron 11.45 do 11.50 di-; narjev.
CENE.
g Cene za špecerijsko blago v Ljubljani. 1 kg kave Portoriko 70 do 76 Din, San-tos 56 do 60, Bio 44 do 48, pražene kave I. vrste 90 do 100, II. vrste 76 do 80, III. vrste 50 do 52. 1 kg kristalnega belega ! sladkorja 22, 1 kg sladkorja v kockah 24, 1 kg kavine primesi 25, 1 kg riža I. vrste ■ 12 do 14, II. vrste 8 do 12, 1 liter namiznega olja 28, 1 liter jedilnega olja 26, 1 1 liter vinskega kisa 1.75 do 2, navadnega kisa. 1.75 do 2, 1 kg soli 4, 1 kg celega pop-j ra 38, mletega 38, 1 kg, paprike 48, 1 kg 1 kg pšeničnega škroba 15, 1 kg koruznega ! škroba 12, 1 kg testenin I. vrste 19, II. vrste 10.50 dinarjev.
g Cene za kože divjačine. Lisice 400, kune 1400, dihur 140 do 150, vidre 800 do 900, divja mačka 100 do 110, jazbec 110, volk J50, zajec 15 do 16 Din za kos.
g Tržne cene v Mariboru. Meso: govedina I. vrste 23 do 27, II. vrste 22 do 24, III. vrste 19 do 20 Din. Teeltina: I. vrste 26 do 30, II. vrste 24 do 25 Din. Svinjina: 30 do 40 Din. Konjsko meso I. vrste 12 do 15, II. vrste 8 do 10 Din. Kože: 1 komad konjske kože 175 do 200 Din, 1 kg goveje kože 17.50 do 20, telečje 30, svinjske 13 do 14, gornjega usnja 120, podplatov 80 do 125 Din. Perutnina: 1 majhen piščanec 35, večji 45, kokoš 60, raca 75, go? 100 do 130, puran 110 do 200, domači zajec 17.50 do 45 Din. Jabolka 6 do 11 Din. Žito: 1 kg pšenice
8.50, rži 3.25, ječmen 3, proso 3.50, ajde 3, fižola 4 do 6, leče 14 Din. Mlevski iz-delk: nularica 1 kg 6.25, Št I 6, št. II 5.75, št. VI 5, št. VIL 4 Din. Krma: seno 80 do 100, otava 100, ovsena slama 75 do 80.
g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena: Domača detelja, plombirana po 30 Din. Lucema ali nemška detelja, plombirana po 28 Din. Rdeča detelja ali in-karnatka po 25 D. Semenska pesa »Ecken« dorfer«, rumena, po 26 Din. Semeska pesa »Mamuth«, rdeča, po 26 Din. Italijanska ljulika po 24 Din. Angleška ljulika po 22 Din. Nemška ljulika po 14 Din. Grahora po 5 Din. Mačji rep po 22 Din. — Gnojila: Superfosfat rudninski 16% po 120 Din. Superfosfat kostni 18 do 20% po 240 Din. Raz-klejena, bela kostna moka po 210 Din. Tomaževa žlindra 18 do 19% po 170 Din. Kalijeva sol 40 do 42% po Din 150 Din. Kaj-nit 12 do 14% po 70 Din. — Krmila: Klajno apno po 4.50 Din, pri manjšem odjemu 5 Din. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice po 600 Din. Modra galiea 98 do 99% po 9.50 Din. Žveplo, dvojno rafinirano po 4 Din. Trierji, (čistilniki) tt. Heid po 2900 Din znamke MIA. Trierji (čistilniki) tt. Heid po 2800 D znamke MIB. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po 4500 Din. Gepelji na 36 obratov po 4500 Din. Gepelji na 24 obratov po 4000 dinarjev.
KAZNO.
g Živinski iu kramarski sejem v Velikih Poljanah pri Ortneku se bo vršil dne 10. aprila 1924.
g Vinska kriza. »Jug. Lloyd« priobčuje pod tem naslovom članek, v katerem popisuje težak položaj vinogradnikov in navaja, da mora dati vinogradnik za 1 kg kruha 2 1 vina, 1 kg mesa 7 1 vina, za kg ribe 4 I vina, za 1 kg testenin 3 1 vina, za 1 kg kave 16 1 vina in za 1 kg sladkorja 7 1 vina. V nadaljnih izvajanjih dokazuje, da potrebuje pet- do šestčlanska družina mesečno iz-kupilo 10 hI vina, kar dokazuje, da dela vinogradnik napram prevojni dobi sedaj polovico cenejše.
g Kupčija s krompirjem. Dosedaj Že nekaj tednov učvrščene cene krompirja so pričele v zadnjem času občutpo nazadovati. • Vzrok temu je deloma konkurenca Mažarsko na zunanjih trgih, ponajveč pa južno vreme, ki sedaj omogoča dovoz blaga na razna postajališča, kar je bilo doslej zaradi obilice snega skoro neizvedljivo. Slovenske gorice, Prekmurje, osobito pa Hrvatska, koder prezimujejo krompir v jamah na prostem, bodo sedaj v stanu docela kriti povpraševanje po blagu. Tržna cena krompirju je v Celju, Mariboru in Ptuju povprečno 5 K za kg na drobno. Prekupci plačujejo zadnje dni krompir v ljubljanski okolici na debelo po 5 K kg.
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO In OSLABELOST vsake vrste pripon ročajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna aa Vrhniki. Iste ne kvari zob in je izvrstnega okusa, xato jo vžl« vajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. PoU litrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpcu Silja se fMštnoobratno vsaka količina, priporoča pa se naročiti 3 steklenice naenkrat. — PiSite n« lekarno pri «ANGELU VARIHU« na VRHNIKA
PODlfOT
gTRUP.
Materel Že zadnjič smo opozorili na iilno važnost čitanja, ki naj ga otroci vzljubijo, ker se mnogo nauče, obenem pa se mimogrede ognejo slabe priložnosti, zlasti pa oštarije, ki so prave dušne in telesne morilnice našega naroda.
Danes vas pa moram opozoriti na neko drugo stvar, ki pride pri čitanju zlasti vpoštev.
Pazite na to, kaj se čita v vaši družini. Kakor je čitanje dobrih knjig in časopisov naravnost dobrota za človeka, zlasti mladega, tako je branje nespodobnih ali brez-verskih knjig in časnikov naravnost du-Sevni samomor. Cisto naravno! Če knjiga v prijetnem slogu popisuje in odkriva vse človeške strasti v vsej nesramežljivi goloti ter jih — in to je glavno — brani kot nekaj naturnega, jih hvali in proslavlja ter jih vedno vodi do zmage nad čednostjo, tedaj se morajo v mladem srcu zbuditi vse »orodno strasti ,ki spe v vsakem človeku. Po takem branju vse te strasti razplamte, pojmi o potrebi in važnosti samopremago-vanja in čednosti se zmešajo in zabrišejo, »trast zmaga in konec je padanje in padanje.
Tako nravno padanje pa potegne za »abo tudi drugo, kar ima človek dobrega v srcu, zlasti vero in versko življenje. Nič čudnega — ogenj in voda ne moreta bivati v isti posodi, svetloba in tema ne v istem Ea&u.
Ali čitanje časopisov, ki venomer napadajo duhovnike ,Marijine družbe, misijonarje, sv. Očeta — sploh vso, kar je katoliškega! Mlad človek — pa tudi starejši — nezavestno in nehote dobi mržnjo do duhovnika in cerkve, in ker sta duhovnik in cerkev tako zvezana s katoliškim naukom in zakramenti, dobi tak človek mržnjo tudi do tega. Posledica pa jo popolna verska dlačnost.
Žalostne skušnje kažejo: v hiši, kjer se že skozi dva ali več rodov berejo slabe knjigo in brezverski časopisi, postanejo brezverske. K zakramentom in niti k službi božji ne prihajajo več, na drugi strani pa dobiva strast (ta ali ona) vedno večjo oblast nad njimi. Ce pa so oglasa vest, tedaj io skušajo prepričati in pomiriti s tem, da hočejo na duhovnika in cerkev zvaliti krivdo ter se zato izmišljujejo ali čezmerno pretiravajo razne napake ln nepopolnosti, resnične žalostno slučaje pa skušajo obesit; vsem duhovnikom in vsej cerkvi na vrat Kot bi rekli: glejte Juda Iškarijota; taki so vsi apostoli k Kristusom vred. Zato ne maramo za njegov nauk.
Framasonska loža, ki je vse svoje sile irrgla na Slovenijo, da jo razkristjani, dela edaj zlash s tiskom, ki ga plačujejo kapitalistične banke. Zlasti povsod vsiljujejo »Jutro« in umazano »Domovino«. Pošiljajo agente, ki trosijo to kugo med narod. Matere, ki ste svečenice in duhovnice svojih družin, za katere boste morale dajati od-Sovor pred večnim Sodnikom, pazite, da se
Q>*
ta kuga ne bo zanesla v vašo družino in da otroke znate poučiti, da ni greh samo krasti in lagati, temveč tudi brati nespodobne in brezverske knjige in časopise.
RAZMNOŽEVANJE CVETLIC.
Razmnoževanje s potaknjenci.
S potaknjenci bomo razmnoževali fu-ksije, pelargonije, roženkravt, rožmarin, fine nageljne, hortenzije ln druge. Od stare rastline odrežemo dobro razvito mladiko brez cvetnih poganjkov tik poti očesom in jo vtaknemo ne pregloboko v prst. Prst okoli nje malo potlačimo, da potaknjenec trdno stoji. Zmerno, a redno za-livajmo in dobro varujmo mladiko pred solncem. Pelargonija in roženkravt, ki sta sestri, dve različni potomki iste rastline, se ukoreninita prav radi, navadno že tretji dan. Fuksija rabi približno en teden. Nagelj je najbolj počasen in tudi skoro polovica vsajenih mladik se ne ukoreninl. S tem jo treba zmeraj računati. Nagelj dela kore-rine naravnost iz stebla, listki se pa trdno sprijemljejo stebla in nožne koreninice ne morejo predreti trdega oklepa. Zato bomo dosegli več uspeha, če odtrgamo zadnje pare listkov, preden usadimo nageljnovo mladiko.
Splošno so opazili, da se potaknjenec tem rajši ukorenini, čim bliže je steni posode. Tam je namreč pr3t najbolj prezračena.
Če razmnožimo bolj fine cvetlice, je dobro, da pokrijemo potaknjenoc a kozarcem. Zaprti zrak in enakomerna toplota zelo pospešujeta razvoj mladih koreninic.
Ni pa napačno, če vtaknemo potaknjenec kar v isto posodo, v kateri raste mati-rasttina. Tam je prst preprežena s koreninicami, ki použijejo hitro preveliko mokroto, tako, da ostane prst okoli vsajone mladike zdrava.
Skrbno pa moramo zmeraj vse varovati pred solncem in prepihom.
Potaknjenci oleandra, mirte in nekateri drugi delajo najrajši korenine v vodi. Daj torej pripravljeno mladiko v stekleni-nico s širokim vratom, prilij vode, dobro zamaši in postavi na gorak kraj! Taka mladika v vodi je lahko na solncu; to ji celo prija, ni se treba bati, da bo začela gniti. Po preteku treh do štirih tednov so bodo prikazale prve korenine in sedaj je čas, da vsadiš mlado rastlino v prst
Ostane nam še razmnoževanje kraljevih (listnih) bsgonij. Tukaj nam daje novo rastlinico — l?st. Ker nimamo priprav kot vrtnar, je ta vrsta razmnožitev za nas nekoliko kočljiva. Vendar je uspeh zelo verjeten, če odrežemo dobro razvit list tako, na ostane le malo peclja pri listu. Ce je ta wt majhen, ga kar celega vsadimc približno 2 cm globoko v prst če je pa list večji, ga pa prej razrežemo na dva ali več ™!.a,?k?. da je v vsakem delu nekaj glavnih žil; kajti iz njih rastejo korenini-Dobro Je» da vtaknemo cel ali cele dele lista za teden dni s
spodnjim delom v vodo, preden jih vsa dimo v prst. Pri zalivanju je treba biti pr7v previden, da se listje ne zmoči preveč in ne segnije. Nova rastlinica rabi približno šest tednov za razvoj.
Najbolj primeren čas za razmnoževani,, s potaknjenci je pomlad in poletje, približno do konca avgusta .
KUHINJA.
Ocvrte žemlje ali kruh. Razreži mazi-nec debele rezine žemelj ali kruha. Pomoči vsako rezino (šnito) v mrzlo mleko in takoj položi na krožnik. Nato raztopi jajca z vilicami pomakaj vanje rezine in jih de-vaj v kozo na razbeljeno mast (masti naj bo za dva prsta na visoko v kozi), da se rumeno ocvro. Ocvrto potresi s sladkorjem in jih postavi za močnato jed s kakim kuha. nim sadjem na mizo. Ali če pa daš s solato, takrat jih pa ne potrosaj s sladkorjem, Tudi lahko namočiš kruli v mrzlo oslajeno vino namesto v mleko.
Sosekani povoji zrezki (šniceijni). So-sekaj 30 dkg govejega mesa. v vodi namoči ono staro žemijo ali kruh in ko se razmoci, jo ožmi iu prideni k mesu, priden! še ščep popra, nekoliko drobno zrezano čebule iu zelenega potoršilja, osoli in vse skupaj dobro zmešaj in napravi iz tegu 6 malih hlebčkov, katere potresi po obeh stranek z moko in v plitvi ponvi, v kateri je za ono žlico masti, speci. Ko so pečeni, jim prilij dvo žlici juho in ko prevro, jih postavi s prikuho na mizo.
PRIHODNJIČ
priobčimo članek: »Šivanjo starega pvrilac a 4 slikami, kar jo moralo dane3 radi pomanjkanja prostora izostati.
Od hiše do hiše
gro glaa o Izvrstni kakovosti
ki se odlikuje po svoji izdatnosti in _obilnih penah.
Kupim 1200 kg zdravega KROMPIRJA.
— Ponudbe z najnižjo ceuo na upravo »Domoljub« pod šifro »Zdi a v krompir«.	1794
Posestvn v dol3rctn Stanju, v ravnini na Do-■	"U lenjskem naprodaj; 45 oralov zem-
Ije, lep« gozdovi, vinogradi in gospod, poslopje. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod itev. 17M<
Na7namin Priporočam se preČ. duhovščini *	" in p n. občinstvu za vsa v mojo
stroko spadajoča dela. Popravljam tudi vse KMETIJSKE STROJE« slani oreznice, mlatilnice in dr. Popravljam tudi CERKVENE URE. — ANTON PODBOJ, stavbeni in umetni ključavničar v Žužemberka St. 72.	1731
Pridite in prepričali se bosts,
da prodajam moike in ženske Stole pri metru od 100-500 K ceneje, kakor lansko leto. Ker se Vanj nudi ugodna prilika, glejte, da iste ne zamudite"
Trgovina ANTON SAVNIK, Skoija Lok*
1ZDBRHZBI
Dinarski dan za vestfalske Slovence.
Ob zasedbi Porurja po Franoozih Je zadela tamošnje slovenske rudarje nesreča, hujša od marsikatere druge. Delo je bilo na mah ukinjeno in to prisiljeno brezdelje je pahnilo nad 40.000 naših sorojakov v brezmejno bedo. Podpora, ki jo dobivajo tam nezaposleni, znaša dnevno 1 zlato marko, to se pravi malo več kakor eno našo krono. Da s tem denarjem ne more živeti, je več kot jasno. Tekom dolgih mesecev, ki eo od zasedbe sem minuli polni lakote in groze, eo sicer nekateri rudokopi pričeli z delom, a niti najmanjšega dela celokupnega delavstva jim ni bilo mogoče popolnoma zaposliti, saj so oni »srečni« izmed njih, ki so bili zopet sprejeti v službo, zaposleni v najboljšem slučaju samo tri dni v tednu I Da pa med temi ni dosti Slovencev, se prav tako gotovo ne da utajiti, kakor je silno naravno, da skrbe Nemci v prvi vrsti za svoje nemške delavce-državljane. In tako je dejstvo, da so našinci v tej strašni bedi brez pripomočkov in brez zaščite.
Ker je Nemčija obvezana, da mora plačevati slehernemu brezposelnemu po eno marko na dan, torej tudi našincem, se hoče seveda v prvi vrsti iznebiti tujih državljanov. Zato so njene šikane neznosne in Slovencem je odprta edina pot, da se čimpreje izselijo in si poiščejo zaslužka bodid v Franciji ali Belgiji ali v domovini.
V zvezi z Akcijskim odborom za pomoč vestfalskim Slovencem ao storili vest-falskl rudarji v domovini že tudi tozadevne korake, a na žalost jih je mogla zaposliti naša država dozdaj samo 600. Na drugi strani pa so obljubile rudokopne družbo na Francoskem in v Belgiji, da so voljne sprejeti vsako število naših rudarjev iz West-ialske, ki niso stari nad 45 let in so sicer fcdravi in močni. Tako bi po Izselitvi znatnega dela brezposelnih na Francosko in v Belgijo za daljše podpiranje prišli v poštev Bamo še starejši rudarji, vdove in sirote, dokler bi se ne uredilo tudi to tako veliko
in obenem žalostno vprašanje.
Za podporo na eni in za preseljevanje na drugi strani nam je treba mnogo denarja. Naše ministrstvo za socialno politiko je dalo na razpolago 250.000 Din, toda kaj pomeni ta vsota spričo ogromnega števila 40.000 ljudi? Zato je potrebno, da se mi v domovini spomnimo z malo vsoto 1 Din onih trpečih bratov-delavcev, ki jim že toliko mesecev gloda beda na življenju. Zato je pravično* da se jih spomnite kmetje. Nihče ne ve, kje ga čaka usoda, vsi
Ea vemo, da je nam v dobro zabeležen v njigi življenja tudi najskromnejši dar, ra-devoljno podan trpečim in z. iskrenim sočutjem. Zato je pošteno, da jim pomagate posebno Vi, bogatini. Ni je večje bede, nego če prosi otrok kruha In mu ga mati ne more dati, če prežita lakota in bolezen v vseh kotih hiše in bega mož, močan, delaven in priden, za delom in ga ne more najti. Vedno na novo varan, vedno na novo razočaran se vrača domov, da zazre še hujšo bedo in pomanjkanje. Pomagajte jim, če tudi nosijo delavsko obleko, da njih obup ne bo priklical strahotnega prokletstva.
Vi vsi, ki imate čuteče srce, darujte po 1 dinar za vestfalske trpine. V Ljubljani in Mariboru se bo vršil Dinarski dan v soboto, dne 5. aprila, dmgod po celi Sloveniji v nedeljo, dne 0. aprila. Slovenci, pokažimo, da razumemo pravo ljubezen do bližnjega)
Akcijski odbor sa pomot vestfalskim Slovencem.
PAPEŽ PIJ XI. 0 KATOLIŠKEM ČASOPISJU.
Dne 5. septembra 1. 1. je nagovoril sv. Očo odposlance društva Buona Stampa (»Dobri tisk«) sledeče: >Za svojo nalogo ste 6i izbrali, da ustvarjate in razširjate dober tisk v korist dobri stvari in reči moram, da mi je v veliko tolažbo, da vidim vsaj nekatere odposlance vaše mnogoštevilne čete. Vaše delo je pač času primerno. Če človek pomisli na vse zlo, katerega je tekom stoletij povzročil slab tisk, katero zlo se današnje dni neizmerno množi, po-
iitiiiiiiiMiHiHmiuiiiiMiiiiiiiimimiiiinMiiir
Po časnikih povsod se bere,	Ko brata Cuk sta.to seznala
da ZLATOROG zamorca pere. po milo koj sta se podala.
(Nadaljevan)« sledi.)
tem mu postane ob tej misli tako bridko, da bi obupal, posebno še, če ne pomisli, da stoji nasproti slabemu tisku nasproti tudi dober tisk, ki sicer razpolaga še vedno z nezadostnimi, vendar pa tudi z izdatnimi uspehi. Sveti Duh pravi: »Blagor mu, kdor se potegne za potrebnega in za reveža« — dan^s pa je na svetu toliko duš, ki so skrajno uboge, uboge na dobrih mislih in čustvih. Zato pa pridite z veseljem na pomoč tem revežem, potrebnim vaše sočutne ljubezni, in izbirajte umestna sredstva, da izkoreninite slabo in vsadite dobro. Ne gre za to, da podpiramo dober tisk samo z denarnimi prispevki, ne, priti mu moramo tudi osebno na pomoč in ta pomoč bo naiizdatnejša. To pomoč nudite s tem, da dobro časopisje z osebno pomočjo podpirate v vrstah velikih množic. Z zgledom namreč moramo kazati, v kaj nam služi naše časopisje. Zato bodite vi prvi, ki berete proizvode dobrega tiska, bodisi doma v svoji hiši in izven nje, kjerkoli se nahajate. Vedno naj bo kdo, ki obrne pozornost na dober časopis, na kako misel, na kak verski ali nravni nauk, ki se nahaja v njem. Tako si nabirate novih, dvojnih zaslug za dobro časopisje.«	_
NAPRODAJ izvrsten HARMONIJ
lep In močan glas s S oktavami, 5 »premeni, primeren za manjlo cerkev. Istotam te dobi KLAVIR Urban Naatran, oigaaUt, p. Selce nad Skotjoloko.
POZOR I Kdor Zeli imeti trpežno in ceno blago, ta na) pride v manulakturno trgovino
L TOMŠIČ — LJUBLJANA, *»
SV. PETRA CESTA 38. — Tam dobi vaakovrstno blago u ženske in moške oblek«, narejene ženske in otroike obleke, ceiirje za srajce, vsakovrstno perilo,, molk« trajc« od Din 56,— naprej, navadne in svilene rut«, predpasnike iz listra in ktota ia »val, potrebičine. Znižan« cene I Postrežba točna)
SPREJMEM VAJENCA h poltene hite. _ J. LEGAT, kolar, p. Naklo.	1808
Laško BRINJE ~
▼»led padca lire po zn liani ceni Fran POGAČNIK. Ljubljana, Dunajska cesta itev. 34.	1511
Amerikanci, pozorl Naprodaj je HIŠA
■ 4 sobami in hlevom po zelo ngodnl cenil V bili |e elektr. razvetljava in Je pripravna posebno za rokodelca. Stanovanje « 1. majem na razpolago. Natančneja pojasnila daje lastnik FRAN KOKALJ, Pnilal pri Skotji Loki.	1700
Kmetski hlapec, aj^n^to
skem, Nastop takoj. Plača po dogovora. — Fran jo GROBOV6EK, posestnik, NOVO MESTO 89,
Zahvala.
Podpisani sem bolehal mnogo let na težki želodčni bolezni in sem vsled dolgotrajnosti tega trpljenja že popolnoma obupal. Končno sem poskusil Sc od mnogih mi priporočano AROMATIČ-NO ŽELEZNATO TINKTURO, ki fo izdeluje le-karna na Vrhniki. Porabil sem 3 steklenice tega izvrstnega zdravila in popolnoma okreval, Zato Izrekam tem potom gospodu lekarnarju H o S e -v a r j u javno svojo zahvalo in priporočam vsem bolnikom to izborno krepilno sredstvo.
FRANC ČUK, posest., Verd 30 p. Vrhniki.
OBČNI ZBOR
Kmetijskega društva v Sred. vasi, r. i. s o. k.
se bo vriSil 13, april« 1924 ob 3. uri popoldne ▼ Zadružnih prostorih. —< 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2, Potrjenje rač, zaključka za 1. 1923. 3, čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in ri&djorstva. & Slučajnosti	1746
LISTEK
Kaznovani uboj.
Enrika Handel-Mazzeti.
»Žena me je zapustila,« je rekel. »In umi so me zapustili razen mojega sina. Dali ■o me v norišnico. In tu v glavi — tu imam uro — ta mi tisočkrat na dan pove: Lotar, morilec, Lotar, morilec k
Žena ni izpregovorila besedice. Mraz lo je tresel vsled njegovega govora, tako brezizraznega, ki pa je kazal nepopisno, neizmerno bol — kazen pravičnega Boga. Ce bi ji ne umoril moža — bi se ji zasmilil. Njegov sin se ji je smilil. Revež je stal, obrnjen v stran in si je z roko brisal solze t obličja.
Žena je zasopla. Morala je nekaj iz-
Eregovoriti. Oba sta čakala na to, grešnik i njegov sin.
»Če vam Bog odpusti,< je začela z ubitim glasom, »naj vam odpusti. Toda —«
Zopet jo je prevzelo. Slišala je zadnji vzdih svojega Jožeta in njegovo gorko, či-Bto, rdečo kri--
> — toda — jaz ne.«
»Nek je rekei blaznik trudno. »Vedel «em. — Sedaj pa h glavni stvari I Moric, vzemi papir in pero. Moj sin Moric« — naredil je važno kretnjo proti vdovi — >je jurist. Tako, dobro. Moric, zgoraj napiši latinsko: Izjava o umoru, ki ga jo izvršil Lotar pl. Roita v juliju 1894 v Rothbrunnu.
Ali ne boš pisal?«
»Da, oče, saj pišem,« je odvrnil sin. Gledal je in pisal. Vdova je gledala 3 str-mečimi očmi.
Bolnik je v presledkih narekoval sledeče:
>Jaz, Lotar pl. Roita, priznavam, da sem umoril leta 1894. zidarja Lenca in sicer nalašč in zahrbtno, ko sem ga prisilil, da je stopil na stari balkon mojega gradu. Prisegam, da je to resnično in sem pripravljen prestati kazen radi umora.',
>Radi umora: —- je z vzdihom ponovil Moric, ko je napisal zadnji stavek.
»Hvala, Moric,« je zamrmral bolnik. »Se datum, prosim — sedaj mi daj to sem. Moram podpisati.£
Moric je podal očetu papir in pomočeno pero. Oče je podpisal.
Vdova je z žarečimi očmi sledila njegovim trudnim, slabotnim potezam. Da, Bog ga je udaril, Bog ga je hudo udaril.
»Mamica!« je zagostolela mala Marija. »Ubogi gospod je žalosten. Ali ga smem pobožati?«
»Pstk jo je zavrnila mati.
»Tako, sedaj je dobro!« Bolnik je omahnil na otomano. »Še ta teden moraš poslati to na sodišče, Moric. Toda ne v K. Na Dunaj, na deželno sodišče. In potem me boš peljal na Dunaj. Tam bo potem stvar odločena — drugače kot v K. — To« — obrnil se je k vdovi - »je vse, kar lahko storim — upam, da ste za sedaj zadovoljni.«
Stala je nepremično, s sklonjeno glavo, M povešenimi rokami.
Res je mnogo, kar stori. Y. tem trenut-
ku je mislila s svojo otročjo logiko na neizbežne sodne posledice lastno obtožbe: k smrti bo obsojen, in če ga cesar ne bo po-milostil, bo usmrčen. To je bila izpolnitev njene želje, njene divje, nesrečne molitve.
»Mamica k je zaprosila mala Marija, »rada bi šla k ubogemu gospodu!«
»Ni še — dovolj —c je zastokal bolnik, ko žena ni ničesar izpregovorila. »Mogoče, ko--Moric, malo etra — meni
je--c
Moric je omahnivšega vjel v svoje roke in je zagrabil za stekleničico.
Tedaj je ženo presunilo. Mogoče je bil to konec? Bil je videti grozen, kot umirajoč.
»No, pojdi, ti prilizn jenka,« je rekla in potisnila otroka naprej.
Tekla je k otomani, splezala nanjo in pritisnila svoje mehko ličece na ovelo lice bolnikovo.
Mati pa je rekla sinu:
»A1I mu je zelo slabo? Naj grem po zdravnika?«
Tedaj je Roita odprl oči. >Ne vite je rekel z neke vrste .smehljajem.
>Vam je bolje?« je vprašala žena.
»Ne smem šo umreti,« je odvrnil ubito. »Umrl bom čez eno leto na Dunaju, — na vešalih —«
»Ne, ne,« je rekla naglo žena. »Vse je dobro. Naš Gospod Bog vam je vse odpustil. In — in — jaz--tudi.«
Pogledal jo je z očmi, ki so bile vedno večje, vedno svetlejše.
»Moric,« je hipoma vprašal svojega sina. »Odpušča mi?«
»Da, oče. — Bog vam plačaj, gospa,t je rekel Moric.
Bolnik je zaihtel in pokril obraz z obema rokama.
»Nikar ne jokajte!« se je dobrikala mala Marija.
Povesil je roke in pogledal okoli. Zazdelo se mu je, kot da je nastal okoli njega nov svet. Mir je bil v njem — ura je nehala biti. Pomiloščen je bil.
S šibečimi se koleni je vstal in pošepe-tal nekaj svojemu sinu. Od njega podprt se je približal vdovi.
»Rad bi vam poljubil roko,« je rekel Moric.
Dopustila je to in tudi dovolila, da je poljubil otroka.
Stopil je nazaj k mizi, skoraj brez pomoči, vzel papir, prebral in rekel: To bo Slo na Dunaj, kakorhitro mogoče. Svet mora Izvedeti. Dolžan sem to mrtvemu.«
»Mojemu Jožetu v nebesih?« je rekla vdova mehko. — »Ta vam je že davno odpustil. Bil je« - obrisala si je oči - »tako dober človek. Poglejte!« — Vzela je papir Iz njegove roke. - »Že davno je bilo vse roj — i'u stoji ime mojega Jožeta!« Pritisnila je papir k ustnicam. »Tako dobrega srca je bil moj.Jože. Če bi sedaj vstal, moj Jože, bi storil tako-Ie« in pretrgala je papir in ga vrgla na mizo. »Marija, pridi k mamici. - Z Bogom, milostljivi aospodk
Duh v Kentervilu.
(Angleška pripovedka.)
Poslanik se je moral smejati ljubezni-vemu mladeniču in je bil resnično ginjen nad njegovo ljubeznijo do Virginije; nagnil se je k njemu, ga ljubeznivo potrepljal po rami in rekel: »Dobro torej, Cecil, če se nočete vrniti, potem morate iti z menoj, toda v Ascotu vam moram kupiti klobuk,«
»Oh, naj gre k vragu moj klobuk! Vir-ginijo hočem dobiti!« je zaklical smeje mali vojvoda in jezdili so dalje proti postaji, Gospod Otis je poizvedoval pri postajena-čelniku, če ni mogoče videl kake mlada dame, ki bi soglašala s popisom Virginije; toda ničesar ni mogel izvedeti. Postajena-čelnik je brzojavil po progi navzgor in na-vzdol in je zagotovil gospodu Otisu, da bo kar najvestneje preiskoval; in potem, ko je gospod Otis pri nekem klobučarju, ki je baš zapiral svojo trgovino, kupil mlademu vojvodi klobuk, so jezdili v Bexley, vas, oddaljeno približno štiri milje, kjer so cigani posebno radi taborili, ker je ležal« ob velikem travniku. Tu bo zbudili orožnike, a niso mogli od njih ničesar poizvedeti. In potem, ko so preiskali vso okolico, so se končno morali obrniti proti domu, ne da bi kaj opravili in ob enajstih so dospeli v grad strtega srca in do smrti utrujeni. Ob vhodnih vratih so dobili Vašingtona in dvojčka, ki so čakali s svetiljkami, ker so bili drevoredi tako temni. Niti najmanjšega sledu o Virginiji niso mogli do sedaj odkriti. Dohiteli so sicer cigane, toda nje ni bilo med njimi in cigani so pojasnili svoj nagli odhod s tein, da so morali hiteti na letni semenj v Chorton, da ne bi prepozno prišli in ker so bili hvaležni gospodu Otisu, da jim je bil dovolil prenočiti v parku, zato so se štirje od tolpe vrnili z njimi, da bi pomagali iskati. Pustili so odteči ribnik in prebrskali sleherni kotiček v gradu — a brez uspeha. Ni bilo več dvoma, da je Vir-ginija, vsaj za to noč, izgubljena. V najgloblji potrtosti se je gospod Otis z mladeniči vrnil v hišo, dočim jim je sledil hlapec z obema konjema in ponijem. V veži so stali razburjeni služabniki in v knjižnici na zofi je ležala uboga gospa Otis, ki je od strahu in bojazni prišla skoraj ob pamet in ki ji je dobra, stara gospodinja močila čelo z kolinsko vodo. Gospod Otis je zahteval, da mora nekaj jesti in je naročil večerjo za vso družino. Toda to je bil žalosten obed, nihče ni izpregovoril besedice, celo dvojčka sta od strahu onemela, zakaj svojo sestrico sta zelo ljubila. Ko so končali, je ukazal gospod Otis, vkljub silnim prošnjam mladega vojvode, da morajo iti vsi spat. Rekel je, da sedaj ponoči ne morejo ničesar več ukreniti, zjutraj pa da bo navsezgodaj brzojavil v Scotlard Yard, naj jim pošljejo več detektivov. Boš ko so zapustili obednico, je udaril velika stolpna ura polnoči in ko je odzvenel zadnji udarec, tedaj se je začul grozen ropot in pretresljiv krik; divje grmenje je pretreslo hišo prav do dna in val nebeške godbe j® šel skozi ozračje, stenski leseni paž nad stopnjicami je med urnebesnim ropotom zletel v stran in- v odprtini je stala, bleda i» bela, z malo skrinjico v roki — Virginija. V trenotku so bili vsi pri njej. Gospa OtU
|o je strastno stisnila k sebi, vojvoda jo je skoraj zadušil s svojimi poljubi, dvojčka pa sta izvajala okoli 6kupine pravi indijanski ples.___
l/*8L!/lPlf*n samostojno, zdravo in snažno, K,UnAB»l*U »prejme takof v dobro stalno službo IVAN TRAMSAK, trg., GUSTANJ.
Preklicujem
besede, s katerimi sem obdolžila Jakoba Kranjc, da je dal v Cerknici 2 vreči tobaka iz velike zaloge,
MARIJA KUŠLAN, Cerknica.
od 4/5 do 6/8 od 5 m naprej kupujemo vež vagonov proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z najnižjo ceno na IV. KRALJ in SINOVI, ZAGREB, Petrinjska 73.
Najugodnejši nakup in prodaja i
OSVALD FENGOV - Ljubljana
Karlovska cesta 19 (poleg delen«. mosta).
Nakupuje in prodaja vseli vrst deželne pridelke, kakor: žito, kenopno in laneno SEME, krompir, fiiol itd. — Zaloga moke, otrobov, korvze, laneuih tropin, prvovrstnega dalmatinskega cementa ter iz drugih najboljših tovnren. — Prodaja špecerijsko in kolonialno blago, vse vrste sub°3 in oljnate barve, Uke, lirnež, laneno oljo itd., trstje (Stuka-tur) in siresno lepenko. — Zanesljivo kalpva vrtna io poljska semena. — Solidna in točna postrežba.
DRVARJEV več partij
rabi upru7n gornjegrajsloh posestev ljubljanske fckofije v Marijinem gradil, pošta Mozirje, in plača /a sekanje , brez spravila, od kub. metra 20 Din. Za spravilo bi sc dogovoriH po izvršeni sečnji. ---Ponudbe jc poslali direktno na upravo. Rubili bi približno 100 DRVARJEV.
In Izkoristite ugodna priliko kadar greste * Celja In nikupite si i vala trgov. R.SiarmacId
SUKNA
In »jmgarna zi moSke ter volna za »enako platna, caflra, hlata-»M In druga manufakturne
rebe. ZAL08A VELIKANSKA. Cana čudovito nizke tar al radlle^a ogromno denarja prihranita. Trgovci an gros-canau Cenik zastonj i
Združene opekarne d.d. Ljubljana
Telefon 733.
Telefon 733.
nunaniajo, da so otvorile ▼ sredini mesta, na . °ilfovi cesii 13- tovarniško zalogo vseb I1?1 OPEKE lastnega izdelka. - Opeka je na raz-v Poljub, množinah po najnižji dnevni ceni.
OSTANKI
to češkega manuf. blaga, cefirja, platna, stfona, delena, inlela, tiskanin, tkanin
za dinarjev	®••IZ-
OSTANKI so 6 do 10 metrov dolgi. «o povzetju neirankirano pošilja
Josip Heh»lk
tvornica Cerveny Kostelec, Čehoslor. ruijalka ZAGREB, noStni nredal 234. Popolne opreme za NEVESTE. - Laneno blago. _ Brisače in prti, damast, hatist, • - TKANINE in drugi predmetL
Vzorci brezplačno trauKo.
VELIKA NOČ se Bliža!
Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje in najceneje
pri Ivanu SAVNiK v Kranju.
-JLjnYRA POSTREŽBA. W PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENt
HI A P F P priden in pošten, se SPREJME u w v trgovino z mešanim blagom
proti mesečni plači. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo nekadilci. Ponudbe je p< FRANC MAJDIČ, trg,, Kranj, Gorenjsko.
HALO!
H A L O I
IVANKA: Špela, ali si bila na sejmu in kupila pri Perkotu usnje 7 — 8PELA: Seveda) Prav dober boks sem dobila in mojster Tine mi je že nekaj parov čevljev napravil. Jezil se je le nad podplati in rekel, da so tako trdni, da si je krivec zlomil. Dela pa imajo čevljarji toliko, kakor ie nikoli pred prazniki, ker vsi kupujejo usnje le na sejmih v Zdenški rebri, Zagorju, 31. Jerneju, Črnomlja, Škocijanu, Rajhenburgu in Stični
na stojnici FRANC PEBKO
Ako si hočete MNOGO DENARJA PRIHRANITI, opozarjam vsakogar, da si pred nakupom najprvo ogleda pri meni velikansko zalogo MANUFAK-TURE, ki je pravkar dospela, izključno najboljše češko blago po čudovito nizkih cenah. Krasna Izbira sukna za moške, volneno za ienske, vse v najmodernejših barvah. Močna hlačevina, konte« nina, celirji, oksfordi, deleni, svil. rute, nogavice, vezenina itd. itd. Velika zaloga stekla, porcelana, kuhinjske posode. Vedno sveže in najfinejše špee, blago, vse po najnižji ceni. Krasna banaška in domača moka, katero prodajam pod dnevno ceno. Pridite in prepričali se boste, da boste pri meni najbolje in po najnižjih cenah postrežem. — Za obilen nakup se najtopleje priporočam
J. MENART, trgovec, Domžale.
* KUPUJTE «-

vse Vaše potrebščine, novodošlcga pomladanskega in letnega BLAGA za ienske ia moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, iiion, kotenino, oksiort, eeiir, cvilih za madroce, odeje, koče, posteljne garnitur« L dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in lerp« pri znani domači trgovini
Mifeo (ešniii Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ulica
BLAGO SAMO ČEHOSLOVAŠKI IZDELEK I
Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreme (bališa) cene znatno NIZKE ia ZMERNE.
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške ln ženske obleke ter razno perilno blago: platno, Sifone, eeflrje, tlskanino v najnovejših vzorcih in in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste
rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke MT po zelo znižanih cenah. "M
/ H. A E. 5KHBERHE
A	veletrgovina z manufakturnlm blagom
/ LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.

Lep, domač jemeh in Rž
večje množine, se KUPI. Vzorce in ceno je poslati na IVAN PESTOTNK in DRUG, Ljubljana, Rcs-ljeva cesta čl. 3._______________1633
J, Stjepušin, Sisak
priporoča izborne tambu-ii.ee, žice, partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila.
SAMO ŠE NEKAJ DNI!
Razpošiljam KUPONE za moške obleke (3.20 m blaga in celotna podlaga):
Vzorec A po Din 575.— za kupon Vzorec B po Din 525.— za kupon Vzorec C po Din 435.— za kupon POŠTNINE PROSTO, samo dokler traja zaloga. — Pri naročilu nc pozabite pustiti poslati obenem: srajco, spodnje hlače, nogavice ali kravato! — Vse najceneje! — Naročite takoj pri
STARI TRG ŠT. 16.
Različno USNJE in PODPLATI, usnje za konjsko opremo, gonilna in šivalna jermena, dokolenice
(gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — Po sejmih nc hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOZE, — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji Recelj-novi hiši.
m
^a j boljše dušienato gnojilo
za vse zemlje ia vse vrste rastlin jc
»S
ki se ga dobi pri KMETIJSKI DRUŽBI v LJUBLJANI, tvrdki TONEJC v MARIBORU in v KEMIČNI TOVARNI V HRASTNIKU. — Navodila o umnem obdelovanju zemlje, pravilni uporabi umetnih gnojil in gojenju naših najglavnejših sadežev sc dobijo BREZPLAČNO pri
»FODDELECACIJI PROIZVAJALCEV
ČILSKEGA SOLITRA« Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
UI A DT P postaren, trezen, vsega poljskega n L Ar HU dela za pol grunta vajen, se takoj SPREJME v ŽUPNISČU na TRSTENIKU. 1590
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvoruica »SPLIT«, del. družba za cement
Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12.
Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
LJUBLJANA, Stan trg št. 3.
mamam
j Maši, po-titfane, stenice ta SJurki
! morajo poginiti, alco uporabljalo naša proizkn&r.na oreiUt.vft: proti mUim in podganam Din 750. zn ščurke M Din. zn ctonioo |0 Din. /.a tnoljo « I itn, proti mrcosu .'J in 7 .10 I>fn, mast proti usrrn r, Min. mast proti uSom v oblufci 7 !»t» l>in, proti mravliitii, 7-50 Din. Keter za oižccnjo mailožev 7 l>in. Pošilja po povaotju. ,&rtei>', kem. laboratorij. E. Jitoksr, Za<rr«b, FstrimjBka ulica 8il£l.
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsako vrste, za nevestine bale itd., oglodajo zalogo
Obiacilnice za Slovenijo
r. Z. 35 o. ss.
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiši »Vzajemno posojilnice" na Miklošičovi cesti poleg „Uniona". Podružnica pa se nahaja v hiSt »Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29
Mi F. Fajdip si
mizarstvo In zaloga coltisivu
Priporoča omare z Jadolci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, m o-droce, žimnice, žičnike, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite 1® v
v Ljubljani, Sv. Petra cesia 17
po najnižjih cenah.
Ž^flf&l ki SC misli'° P°sveti'i izdelova. V	nju SIRA sprejme Mlekarska za.
druga na Vrhniki, Natančnejši pogoji za sprejem se izvedo pri predstojništvu Mlek. zadr. na Vrhniki
^.■^sBsa^asa^sHSESEsasBsaKsssH,

barve. Črnila, lahe. KM. emutis.
C©plf«i in zajamčena čisti lirnez najboljše kakovosti nudi
družbo z o. z.
Maribor ijubijana Novi Sod
podružnica centrala	skladISčo
Tovarno
lluitUana - Medvode.



Opeka:
&ZBS5TNI Š&8I1J
najboljši materijal za pokrivanje streh, kljubuje vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam.
P3Stripi * za vsak°vrslno P07-i"
* davanje zidov in podstrešja.
Ako vparatoHJata ,.SALONIT" prištadifa denar in Cas.
1 materijal prve vrste po nizki ceni;
2.	je silno lahek pri delu;
3.	slab prevodnik toplote in mraza;
4.	neizgorljiv in nepremočljiv;
5.	neobčut. za premembo temper.;
6.	ga ne more odnesti največji vihar;
7.	prihranite pri sestavi ostrešja;
8.	stroškov za vzdrževanje: nikakih;
9.	postaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete na:
SOLIN leoet SPLITA.
:
Zadružna gospodarska banka d. d.
eiefon st. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št_57.
v la3tnJ palači (vis a vis hotela »Union"). Kapital in rezerve	raae! IS 6©j00o.ooo--
ilrmrtt ^o^llltAv	___ r« *	« ...
godg!5i£e1BSakovo, Marlber, Sarajevo, Sog^m^^^^ ^	mLresna skupnost z Gospo-
D .	tžarsko banko d. d. v Novem SadlTr---~----
rino ■T*"0-	* »i> vaiute >„
_......__	^zssslfsssč.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgoyornt urednik Anton Sainik y Ljubljani,
Tiska Jntfoslovaniku tiskarp«.