87. številka.
Ljubljana, v torek 17. aprila 1900.
XXXIII. leto
mu
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrska dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, aa jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narocbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo IpoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Pariška razstava.
V soboto je bila v Parizu otvorjena jubilej ska svetovna razstava, ki obrača nase zanimanje vsega sveta, to pa toliko bolj, ker je njena naloga, podati nekak pregled vsega duševnega in tehniškega napredka v devetnajstem stoletju, nekak resume vse-Človeške kulture. V razstavi se bode videlo, do katere kulturne stopnje se je povzpelo Človeštvo.
Razstava je velikansko delo, da ta-cega svet še ni videl, in naravno je, da se je priredila na Francoskem, saj ga ni naroda, ki bi bil bolj poklican prirediti tako razstavo, kakor je narod francoski, in ga tudi ni naroda, ki bi bil v to sposoben.
Navajeni smo čitati v nemških listih vsakovrstne prezirljive stvari o Franciji in o degeneriranju Voltairjevega naroda in vsakovrstna prerokovanja, da mora „trhlena" Francija propasti, ter da je francoski narod svojo svetovno vlogo doigral. Zdaj so ti sramotilci francoskega naroda umolknili; zmanjkalo jim je sape v očigled dejstvu, da je jedinole narod francoski bil v stanu, lotiti se tako kolosalnega podjetja, kakršno je svetovna razstava, dočim nemški narod niti misliti ni smel na to, nego se mora Še v naprej posvečevati samo zidanju kasarn.
S svetovno razstavo praznoval bo francoski narod najkrasnejši praznik, saj bo ta razstava dokaz, da je vzlic raznim političnim nezgodam ostal zvest samemu sebi in svojemu poklicu mej drugimi narodi.
Francoski narod so v tem stoletji, ki ga tako slovesno zaključuje, zadele velike politične in materialne nezgode. Povspel se je do največje moči in slave in zopet padel tako globoko, da so ga ošabni zmagovalci že pehali mej tiste propale narode, ki na svetu že Čisto nič ne štejejo. Toda s prirojeno svojo žilavostjo je francoski narod premagal vse te nezgode. Opomogel si je politično in materialno in danes stoji krepkejši in pripravljenejši na straži, nego kdaj poprej
ter je roka v roki z ruskim narodom jedini pravi zaščitnik svetovnega miru.
Toda vzlic vsem žrtvam, ki so mu jih nalagali oziri na njegovo politično veljavo, ohranil si je njegov genij tisti vzlet in tisto svežost, ki ga označuje od nekdaj, duh francoski ni oslabel, nego se v britkih izkušnjah pomladil in ojačil, in danes vrši francoski narod svojo veliko nalogo mej evropskimi narodi bolje, kakor kdaj, kar nam najbolje kaže svetovna razstava.
Ves svet je v soboto poslal svoje pozdrave francoskemu narodu. Storili so to celo Nemci, če tudi morda polni tajne zavisti, in tudi uradna harmonika oficialne Avstrije, torej tiste države, ki je sklenila z Nemčijo posebno zvezo, naperjeno proti Franciji, se je oglasila z ditirambičnim slavo-spevom, ki nam kaže, kako imponira ta Francija in francoski narod tudi najzvestejšemu zavezniku Berolina.
Ves svet se torej klanja francoskemu narodu, a naravno je, da se vesele njegovega praznika še prav posebno slovanski narodi, ki vidijo v Franciji ne samo njim naklonjeno prvo kulturno državo, nego tudi zvesto zaveznico mogočne slovanske Rusije. In zlasti se veselimo tega praznika Slovenci, saj smo prvi slovanski narod, kateremu je Francija skoro pred sto leti podala roko, in zato nas prešinjajo čutila tople hvaležnosti napram velikemu francoskemu narodu, kadar nam pride v spomin Vodnikova .Ilirija oživljena"
V IJubUanl, 17. aprila.
Partamentarno.
,Reichswehrtt poroča, da bodo mogli zborovati deželni zbori samo do 4. maja. Potem bodo imele več dnij seje spravne konference, da se poskusi doseči jedinstvo glede šol narodnih manjšin in glede rabe jezika, pri deželnoknežnih oblastvib Češke. Glede češkega notranjega uradnega jezika bode baje mogoče vsaj v toliko poravnati
se, da bodo Čehi obstrukcijo opustili. Drž. zbor se snide 10. maja ter se bode nadaljevala 17. marca prekinjena razprava o obrtni predlogi. Delegacije se snidejo 14. maja v Budimpešti; 15. maja bo sprejem delegacij na dvoru. Avstrijske delegacije predsednik bo ali Jaworski ali Dipauli. Drž. zbor bode imel rešiti predvsem dve nalogi: proračun in investicijske predloge. Glede proračuna mora drž. zbor dovršiti svoj posel do 30. junija. Ako bi to dovršitev izjalovila kaka obstrukcija, bode drž. zbor odgođen in v veljavo stopi zopet § 14. Tudi s kvotnim vprašanjem bode imel drž. zbor opravka, a to vprašanje ni tako nujno, ker kvoto določi cesar lahko tudi za drugo polovico leta. Vsekakor pa izvoli zbornica kmalu po svojem sestanku kvotno deputacijo. „Reichswehr" piše, da nikakor ne bo več vlada žrtva, ako se izkaže parlament nesposoben za delo, pač pa — parlament, ki se razpusti ter se razpišejo nove volitve. Vojna v Južni Afriki. Roberta in Kitchener se pripravljata, da začneta prodirati od Bloemfonteina dalje proti severovshodu. Železniško progo od Bloemfonteina preko Norvalsponta v Kap-landijo straži nič manj kakor 15.000 Angležev. Vzlic temu pa so Buri, ki stoje severno od Brandforta do Rouxvilla, Angležem na desnem krilu tako nevarni, da pojde general Rundle z osmo divizijo k Springfonteinu. Roberts namerja prodirati naravnost proti Kroonstadtu, kar pa bo imelo to posledico, da se bodo vrgli Buri z vso silo na železnico Bloemfontein Nor-valspont ter jo porušili. S tem bi bili Angleži od juga docela odrezani ter bi ne mogli dobivati niti živil niti vojnega materiala. Tega se menda Roberts tudi boji, zato se pomišlja tako dolgo. Buri nimajo seboj skoraj nobenega trena, nego nosi vsak bojevnik seboj ne le streljivo, nego tudi živila, takozvane biltory)e, t. j. na zraku posušene mesene zrezke. Zato pa švigajo burske čete iz kraja v kraj ter se
pojavljajo sedaj tu sedaj tam, koder jih Angleži pričakujejo najmanj. Divizija generala Brabant, ki stoji v Aliwal Northu, se je pomnožila s 500 možmi ter pojde 110 kilometrov oddaljenemu mestu Wepener na pomoč. V ta namen se je tudi nedavno mudil v Aliwal Northu lord Kitchener. Operacije proti vstaji v severnozahodnjem delu Kaplandije napredujejo jako počasno. Ceste so vsled neprestanega dežja močvirnate, da je gibanje angleških čet sila težavno, razen tega pa poginjajo novodošli konji, ker niso vajeni južnoafričanske krme. O polkovnika Carringtona 5000 mož bro-ječi armadi, ki naj bi iz portugalske luke Beire prodirala preko Salisburvja, Mandel-lasa in Viktorije v severni del Transvaala, se poroča, da je sestavljena iz same londonske predmestne sodrge, ki 630 kilom, dolge poti skozi divje in nezdrave kraje menda ne prenese. Marširati bo morala vsaj 40 dnij. Tekom tako dolgega časa pa se ji pripeti marsikaj. Tudi v južnozahod-nem delu Kaplandije, zlasti v okrajih Ca-ledon in Zwellendam, ki ležita vshodno od Capstadta, se pripravlja splošna vstaja, ki dela Angležem velike skrbi, kajti glavna železniška proga od Capstadta preko Aarja v Norvalspont je zategadelj v največji nevarnosti. Mesto Wepner oblegajo Buri še vedno. Vest, da so jim Aneleži vzeli par topov, par pa razbili, je bila neresnična. Angleški žurnali zahtevajo, da naj postopa Roberts s tujci v burski vojski strožje in brezobzirnejše. Dne 14. t. m. je dospel general Cronje s soprogo in tremi častniki na otok Sv. Helene. Drugih 500 ujetnikov pa dospe v kratke m tja. Zadnja dva dni ni z bojišča nobenih poročil. To priliko so porabili angleški listi za to, da kritikujejo počasnost vojnega ministrstva in nesposobnost nekaterih generalov. To je že danes gotovo, da pojde po dovršeni vojni nebroj angleških generalov in višjih častnikov v pokoj.
listek.
Pisanice.
Pesmi za mladino.
Zložil Oton Zupančič, Ljubljana 1900. L. Schwentner.
Prav razveselil sem se jih, teh drobnih, mičnih pesmij in pesmic, katere nam je poklonil Oton Zupančič v velikonočno darilo. In imel sem tudi dovolj vzroka temu: delo samo na sebi je tako, da je vsega priznanja vredno. Kar me pa še bolj radosti, je to, da nam ni varal v ničemur naših idej, nasprotno, izpopolnuje se in napreduje, kakor nam jasno kaže izišla zbirka. Otresel seje bolnih u p 1 i -vov dekadentskih in opustil .tisti interesantni" simbolizem in misticizem. Nalik solncu prodrli so sveži žarki gorke njegove poezije nekdanje megle tiste atmosfere, v kateri se košatijo miris-kadilo, čarne rože, čudni lestenci in kaj vem še vse, polno hipersensitivizma in histericizma.
V ti zbirki pa se glasi v vsi svoji krepki priprostosti stvarjajoča pesnikova duša. Brez vsake navlake, tu z nekoliko orisi samo, ondi natančneje izdelana vrsti se pred taboj slika za sliko. Kar pretresa, razvnemlje, žalosti in veseli otroško srčece, kar veli drobni deci, da poje in vriska, kremži obrazek in časih potoči celo kako
debelo solzo — vse to je predmet Zupančičevih pesmij. Kako mojsterski je i z vel pesnik svoje proizvode, prizna gotovo vsakdo, ki prečita zbirko.
V „Pisanicah" je natisnjenih nekaj že v .Čaši opojnosti" izišlih pesnij; o teh ne bom govoril v drugo. Med novimi ni nobene nedovršene; vsaka ima nekaj na sebi, kar je upoštevanja vredno, ako pomislimo, da so nekatere naravnost otroške pesmice, pri katerih stopi misel v ozadje, in naj samo ritem, rima itd. upliva na otroka. (59, 39.) Radi tega ni prave notranje zveze v mislih; nasprotno celo oblika je glavna stvar, kateri se ima primerom prikrojiti misel (nadvladanje zunanjih asocijacij nad notranjimi). To pa je psihološki popolnem utemeljeno, vsak dan opazujemo to Iehko na otrocih.*)
Iz tega pa sledi, da je treba tudi te proizvode le s tem merilom soditi.
*) Psihološke preiskave so dognale, da pri otrocih „zunanje" (»postranske", nebistvene") asocijacije vedno predvladujejo, in da odpadajo v isti meri, kot se vrši nastanek pojmov iz posameznih utisov. Odrasli poslužujemo se več ali manj „notranjih", „bistvenih" zvez. Prvo vidi se vzlasti na tem, kako pogosto otroci rimajo, Cesto v besedah, ki so brezpomembne, na pr. „pikelj — pakelj — prazen žakelj■ — ali v pesnicah, pri kateri je 1. vrsta z 2. popolnoma brez vsake notranje zveze, na pr.
„Oče so rekli žaklje Bivat', „Mati so rekli uro navijat'.
Geneza te zveze je samo »nebistvena" in sicer rima „Bivat" — „navijat" in „oče — mati".
Kaj je pesnik mislil, ko je napisal svoji zbirki na čelo ,pesmi za mladino", ne vem natančno. Vendar so nekatere pesmi, ki so po sebi jako lepe, za deco recimo od 4. do 12. leta naravnost nerazumljive (Stran 55). Vsaj deloma. (Isto velja o pesnih: .Vzdih" 12, .Pomladna bajka8 10, .Veter" 31, .Ledene rože" 50). .Prekinjeni dijalogi" sploh ne prijajo otrokom.
Nekaj teh pesnij čital sem sam otrokom v primerni starosti 8 do 11 let — a razumel jih ni nihče, povedati ni znal nikdo, kaj je čital, ali o čem se govori
Mimogrede naj omenim, da otroci pesnij navadno ne ljubijo, niti ne kot berilo, niti ne, da jih sami čitajo. Še najbolj jim je priljubljena pesen v napevu. Zdi se mi, da je pesniška dikcija, pa bodi še tako lehka, vender le premalo razumljiva otroku.
Zupančič je fin estetik; to sem opazil Že nebrojnokrat na njem. Izogniti se zna neprilikam v izraza kakor malokdo. Toda estetična — dejal bi —..entimemata" niso za deco. Takih skokov ne more otrok ometi. (Primeri .Vran*.) Tudi refleksivno čustvovanje ni za otroka. Prehitro se menjavajo utisi v otroški duši, tako da se ž njimi vred spreminjajo prehitro čustva.
Tudi kar se tiče otroškega izražanja v govora, je to jako jednostavno. Otrok govori v glavnih stavkih, njegove zveze so iz večine predikativne, pogosto slabo izražene. V življenja spopolnuje to naziranje
in situvacija; tiskana ali govorjena beseda pa brez tega ostane otroku nerazumna.
To sem omenil le radi tega, ker menim, da naj bodo prave otroške pesni po* vsem tudi primerne za otroke. Spominjam se, da sem svoj čas nekaj Levstikovih pesnij dal otrokom v berilo — polovica jih jim je ostala nerazumljena — a mi, odrastu divili smo se jim.
Saj veste, kaka je Zupančičeva poezija! Kakor mlado jutro, kakor rosni cvetovi so njegove pesni. Fino, neprisiljeno, vsaka beseda na pravem mestu, kramljajo, nežno, otroško-veselo — to je ton, kateri preveva te proizvode. Kako precizno, s kako neznatnimi sredstvi, brez vsake sta-faže, brez bobnečih fraz in visoke retorike teče mu dikcija. Poleg vsega tega ima Zupančič še drugo moč, katera nedostaje premnogim, to je muziko v verzih. Ritmika brezdvomno nimamo boljšega Slovenci; v tem je Zupančič nedosežen mojster.
Pesnik gibal se je mnogo v naravi; živel je v nji, in ljubi jo, to se mu vidi iz vsake pesni. Kako pa tudi opisuje in riše to življenje na poljani in v gori, na trati in v gozda! — Drobna pesnica, pa zanesla mi je o pastem deževnem dneva res aroma pomladnega gozdnega zraka v zadehlo sobo!
Pa vse te podrobnosti, kdo jih bo opisaval? Čitaj, prijatelj! in kedar prelistaš zbirko, in si čital .Žarke" 18, .Božji vo-lek" 24, ,V gozda" 25, .Bora" 32, ,Na
Dopisi.
Iz Sele, 15. aprila. Resnica je, da je sodarsko obrt za tovarne vpeljal na češenci g. Kemperle iz Podbrezja, in le tema se imajo zahvaliti, da se na češenci ta obrt izvršuje. Potem, ko se je „konzul" pričel, je ta konzul z raznimi zvijačami izpodrinil g. Kemperleta iz Podbrezij, največ tako, da je konzul ceno sodom znatno znižal, in v tem v prvi vrsti oškodoval svoje ude, in odbil g. Kemperleta. Tedaj bili so sami svoji, vra-čunavali so si pri sodcih masten dobiček, potem je moral vsak še vplačevati l°/0 v zadrugo in še posebej dajati za pijačo in za nakladanje, kdor ni sam nakladal. Živila so se jim v njih prodajalni dosti dražje prodajala, kot bi jih bili drugod dobili, račun so imeli večinoma šele čez leto dni, in marsikdo se je pritožil in se še danes pritožuje nad konzulom, oziroma ker je blago dražje nego drugod, tudi nad računi. In za izgled naj navedem samo to, da sem jaz o Božiču prodajal rozine a 48 kr. kg., v konzulu so bile f; 70 kr., in vrv, katero jaz dam za 70 kr. prodajala se je v konzulu a 1 gold. Toraj tukaj je tista velika korist za ljudstvo ! Vse to me je napotilo, osobito ker me je več sodarjev prišlo prosit, da naj jaz začnem sode sprejemati, v kar imam tudi sposobne prostore, da sem se poprijel tega posla ter začel sode po taki ceni jemati, da imam le stroške poravnane. Ker sem ljudem pripeljane sode takoj plačeval, in reelno in pošteno poslužil s cenim ter poštenim blagom, nabralo se je nakrat polno sodarjev krog mene. Kar Železnike zadeva, prepustil sem g. G. Thalerju v Železnikih, da se stvar ložje vrejuje in kontrolira. Tedaj je nakrat vstal silen ropot v konzulskih krogih, z lažmi in strahovanjem od vrače vali so so-darje od mene, a bilo je zaman! Reelnost in poštenost je premagala, da tudi pri tvrd-kah se me je hotelo osramotiti, a vse nič ne pomaga in zdaj so spustili svoj srd v predale .Slovenskega Lista". No, hvala Bogu, vzlic 2000 gld. izgube in 400 sodov škarta, se mi še prav dobro godi, sode kolikor jih bodem imel, vse bodem lahko oddal, in upam, da dobimo še mnogo tvrdk, ki bodejo meni dajala naročila. Dopisnik naj pa izvoli priti k meni, da mu iz knjig dokažem izgube in škarte. Dokazati mu hočem „nered", kakor me je nekoč imenoval v „listu". Čez moj nered se še niso ljudje pritoževali, čez vašega se pa, Če se ne motim. Meni ni treba loviti sodarjev in legati, kakor Vi delate, in zraven ljudem z raznimi iažmi pretiti, ker moje načelo je in ostane, prejeto blago takoj plačevati, ljudem pa s cenim, s poštenim blagom reelno in prijazno postreči, račune z ljudmi v redu imeti, ne pa mesece dolgo odlašati.   Eksemplje o Vašem zavratnem in nekrščanskem delovanju  pa  Vi sami spravite, ker jaz do danes, če prav me raz-upivate za največega liberalca, sem še zmi-rom toliko v veri poučen, da nimam tistega
kolenu" 39, „Zorica" 40, „Zamorski grad" 41, „Pesem nagajivka" 42, „Zvečer" 43. „ Zvezdice" 44, „Topol ob Savi" 51, .Ločitev* 58 itd. — dejal boš: Zupančič je pesnik par exellence. Njegov liričen ta lent je nekaj izvanrednega; ta ljubkost v konverzaciji, ta svežost njegovega risanja, ta način izraževanja — to ni, da bi vsak dan na semnji kupil.
In končno še nekaj! Res je, da se vsakemu pisatelju več ali manj pozna narečje, katero govori. V književnem jeziku pa — in ta je v slovenščini gorenj-ščina — naj se odpravijo lokalizmi, kolikor mogoče. Lokalizem ima samo tedaj opravičenje, če res ni drugega izraza najti dotičnomu pojmu.
Brez potrebe pa jih zanašati v literaturo, ne velja. Poleg tega trpi tudi tekst, ne le radi naglasa, ampak ker sploh postane nerazumljiv. Meni in gotovo mnogim so („pa voli uklene pred val" 37, .svirel" 52, valje 58, „brundice" 59, „varalo" 59) popolnem neumljivi izrazi in pojmi.*) Nadalje pišemo „tak(5" a ne »tak" = nemški ,so". „ Obiskati je nemčizem = be + su-chen.)
A vse to so malenkosti
In želeč, da nam naš Zupančič zopet kaj lepega napiše, da nas razveseli saj denes leto zopet z jednakim darilom, mislim da ne govorim samo v svojem imenu: Fiat! Dr. Robida.
*) Poznam celo ljudi, katerim „pisanice" malo prijajo. V nas jih v istim nikdo ne pozna.
hrepenenja v sebi, svojega bližnjega uničiti, v kakorSen namen imate Vi svoje konzule. Da, Vi ste sovražniki ljudske sreče, ker gorje ljudstva, ako bi ne imeli trgovske konkurence, katero smo tudi poprej imeli. To že danes občuti ljudstvo, in ko bi ne delali s svojim nasilnim terorizmom, in ko bi Vam g. kaplanje iz Selc ne pomagali, po hišah za Vas in selško konzolo reklamo delati ter nas črniti od hiše do hiše, 2 lepim krščanskim namenom, nas trgovce ob kruh spraviti, kar menda ni Jezus Kristus učil, bilo bi kmalo po Vaših konzulih, v katerih le sebe iščete, za ljudsko srečo Vam je prekleto malo mar. Hinavci so menda Vam najljubši. Potom konzulov hočete ves narod politično za svoje sebične namene pridobiti, ljudska sreča Vam je pa deveta briga. S silno srditostjo ste se zagnali tudi privatno, kakor tudi v dopisu od 10. t. m. v obče spoštovanega podobarja ter predsednika bralnega društva, g. J. Grošeljna z očitnim, prav krščanskim namenom, mu materialno škodovati.  Gospoda moja, ko bi le kaj takih mož bilo mej vami. Njegovo osebno poštenost, kakor tudi njegovo širom domovine znano versko življenje in resnična pobož-nost, v katerih ni  hinavščine in zavrat-nosti, kakor pri vas,  Vam je   lahko za vzgled. Ali jedno napako ima, in ta je, da ne odobrava konzulov. In to je dovolj! Prokleli so ga, duhovščina kakor konzulci, in sku šali mu bodo škodovati; hvala Bogu, da je g. Grošelj v resnici pravi umetnik, in da mu zaradi tega ne bo manjkalo dela. Upam pa, da bode dobil delo od mestnih ljudij, v kar ga posebno priporočamo. Za svoje pomočnike pa mojster ni odgovoren, po delavnicah imajo zmirom ljudij, ki so raznega mišljenja, da pa so razmere take v Selcih kakor so, iščite krivdo pri sebi. Radi verjamemo, da Vas kmetijska podružnica bode in Vas bo še bodla, zaradi tega ste tudi prišli pod vodstvom g. kaplanov v precejšnem številu, ne zaradi poslušanja, marveč zaradi tega, ko bi Vam bilo mogoče, šum narediti, kar se vam pa ni obneslo. Nam ni treba udov loviti z raznimi obljubami in zvijačami, nam ne pomaga duhovščina in g. Krek, marveč le ti šele ščujejo proti kmetijski podružnici in ljudi odgovarjajo. A tudi to je zaman! Do danes imamo že 50 udov, brez vsacega pritiska, same zavsdne, inteligentne posestnike, ki se ne boje vsacega vašega pritiska in ki imajo nekaj svojega prepričanja,ter ne vidijo svojega spasa samo v kupovanju kofeta, cukra in židovskega blaga temuč v resničnem kmetijskem napredku. Naša podružnica ne bo torišče raznih političnih spletk in kovanju načrtov proti bliž njikom, kateri z vami ne dero čez drn in in strn, temuč bode jedino-le pospeševala pravi napredek v kmetijstvu in živinoreji. Vem, da bodem na ta dopis zopet osebno napaden, ker stvarno še nikdar niste odgovarjali, pa se vsaj na tem pozna vaša lepa krščanska značajnost.       Fran Tavčar.
Iz Krškega, 14. aprila- (O cesarja Franc Jožefa I. občinski bolnici v Krškem.) Bolnica, katero je ustanovila v spomin petdesetnega vladanja Njegovega Veličanstva z darilom gospe Hotschvarjeve in s podporo deželnega zbora občina krška, se je otvorila v smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 4. novembra 1899, št 16394, dne 1. decembra 1894. 1. Z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 24. oktobra 1899, št. 4578/pr., dobilo je županstvo od Njegovega Veličanstva dovoljenje, prideti bolnici Njegovo Visoko ime. Bolnica obstoji iz dveh poslopij. Glavno poslopje je jednonadstropno; v njem se nahaja: a) v suterenu kuhinja in kleti; b) v pritličju soba za vratarja, operacijska soba, soba za zdravnika, pisarna, 4 sobe za bolnike, kopelnica in 2 stranišči; c) v I. nadstropju 2 sobi za usmiljene sestre, kapelica, 4 sobe za bolnike, kopelnica in 2 stranišči; d) v podstrešji je reservoar za vodovod. Postransko poslopje je pritlično; v njem se nahaja pe-rilnica, soba za gladenje perila, soba za dekle, razkuževalni stroj, 2 sobi za bolnike z nalezljivimi boleznimi, soba za strežnika, kopelnica, majhna kuhinja in 2 stranišči. Prostora je za 24 bolnikov; vendar je mogoče ob veliki sili sprejeti tudi 32 bolnikov, ker so sobe jako prostorne. Vso opravo je napravil Avgust Žabkar iz Ljubljane, instrumentarij pa je od A. Broša v Gradcu. Oprava in instrumentarij sta se naročila, ko je celo stvar pregledal in odobril zdravstveni svet c. kr. deželne vlade v Ljub-jani. Po celi bolnici napeljan je vodovod, ki se napaja is nalaič v ta namen izko-
panega vodnjaka. Voda je jako dobra; preiskala se je od prof. Beleta v Ljubljani, od kemičnega preakuševališča v Ljubljani in od c. kr. občnega preakuševališča za živila na Dunaj i. Po vseh prostorih napeljano je električno zvonilo, infekcijski oddelek pa je zvezan po telefonu z glavnim poslopjem. Dne 7. decembra je bil sprejet v bolnico prvi bolnik, od tega časa so se v bolnici oskrbovali vsak dan bolniki, skraja manjše število, o svojem času pa že toliko, da je tudi prostora primanjkovalo.   Že zdaj se razvidi, da je bila bolnica potrebna in da bo polagoma misliti na razširjenje zavoda Do 31. marca t. 1. je bilo sprejetih 100 bolnikov, in sicer 63 možkih in 37 ženskih, ki so bili oskrbovani 1743 dni, in sicer 1713 dni v II. razredu po       K. 30 dni pa v I. razredu po 3 K na dbn.   Na vsak dan pride povprečno 15 bolnikov. Bolniki so iz raznih občin kranjske in štajerske dežele in iz Primorskega. V zdravstvenem obziru vodi bolnico tukajšnji okrožni zdravnik, kateremu je pri večjih operacijah na pomoč tukajšnji c. kr. okrajni zdravnik; strežajsko osobje pa sestoji iz 3 usmiljenih sester, 1 postulantinje, 2 dekel in 1 hlapca. V gospodarskem in upravnem obziru pa vodi zavod županstvo v lastni režiji. Kar se tiče vprašanja, ali se bode mogel zavod sam vzdrževati, mora se temu pritrditi. Za vzdrževanje poslopja je gospa Hotschevarjeva ustanovila glavnico 10.000 kron in je županstvo prejelo z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 7. marca 1900, št. 3135, kronsko rento št. 34949 za 9900 kron.   Prva leta se za popravilo ne bodo porabile obresti, temveč večina se jih bode prihranila za Poznejša leta, ko bodo popravila več stala. Vzdrževanje poslopja je torej popolnom« osigurano. Kar se tiče tekočih stroškov, je iz prvih 4 mesecev, to je od 1. decembra 1899. 1. do 31. marca 1900. 1. posneti sledeče: Stroškov je bilo 2699 K 85 vin., dohodkov pa bo, ko bo iztirjana vsa o skrb o-valnina:
1713 dni a IVa K   .   2569 K 50 vin. 30   „  a 3    „ 90 . — „
Skupaj . 2659 K 50 vin. Primerjaje stroške z dohodki, se razvidi, da se bode bolnica tudi pri obstoječem številu postelj lahko sama vzdrževala, posebno če ' se še v poštev jemlje, da so bili prvi mesec stroški veliko večji ko dohodki, ker je bilo skraja le malo bolnikov, ter da ima bolnica še v zalogi nakupljenih živil in kuriva do 300 K. Seveda je obstoj bolnice zagotovljen le pod pogojem, da se oskrbo vami stroški lahko in hitro iztirjajo, kar pa je mogoče le pri javni bolnici. Dokler bolnica ni javna, niso politične oblasti prisiljene sodelovati pri iztirjevanju oskrbovalnih stroškov, in stroške revnih bolnikov morajo plačevati dotične domovinske občine same, dočim pri javnih bolnicah te stroške dežele plačujejo popolnoma ali vsaj deloma. Vsaka občina bode torej ugovarjala, da bi se njeni reveži zdravili v krški bolnici, in bode zahtevala, da se naj bolnik takoj preseli v kako javno bolnico; da krška občina sama bi ravnala proti svojim gmotnim koristim, ako bi sprejemala svoje reveže v svojo bolnico, kjer bi morala za nje sama plačevati, in jih ne pošiljala v breško bolnico, kjer se zdravijo na stroške deželnega zaklada. Temu se je ogniti, da se pripozna krški bolnici pravica javnosti. Deželni odbor pa bi lahko potem gotovim občinam zaukazal, da morajo svoje revne bolnike pošiljati v krško bolnico. Županstvo krško je torej vložilo na deželni zbor prošnjo s sledečim obsegom: 1. Visoki deželni zbor blagovoli deželni odbor pooblastiti, izposlovati pri visoki c kr. deželni vladi pravico javnosti za Franca Jožefa I. občinsko bolnico v Krškem. 2. Dokler ne dobi krška bolnica pravico javnosti, blagovoli deželni zbor deželni odbor pooblastiti, plačevati krški bolnici oskrbovalne stroške za revne bolnike kranjske dežele ravno tako, kakor vsaki drugi javni bolnici. 3. Visoki deželni zbor blagovoli deželni odbor pooblastiti, zaukazati določenim občinam, pošiljati svoje revne bolnike v krško bolnico.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 17. aprila.
— Občinski svet ima v sredo, dne 18. aprila t. L, ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem reda so naznanila predsedstva in poročila o najetji brezobrestnega posojila za grofice Štaben-
bergove ustanovo;  o  oddaji asistentske službe pri mestni hranilnici ljubljanski; o županovem poročilu, tičočem se imovinskih razmer onih ljubljanskih hišnih posestnikov, ki so deležni postali državne brezobrestne ponapredščine in 3°'0nega posojila in o njegovih nasvetih glede izposlovanja olajšav pri vračanji brezobrestne ponapredščine in 3%nega posojila; • o nujno potrebnih popravah pri mestnem kopališču v Koleziji; o prošnji društva „Rudeči križ" za podporo; o računskem zaključku 3°/0nega posojila za 1. 1899; o računskem zaključku potresnega zaklada za 1. 1899.; o računskem sklepu regulačnega zaklada za leto 1899.; o Oroslava Dolenca ponudbi glede odkupa sveta, ki ga odstopi za razširjenje Wolfovih ulic; o ponudbi Ivana Bahovca za pridobitev mestnega sveta in odstop svoje hiše št. 2 na Radeckega cesti; o zahtevi Premk Nabernikovih dedičev, Rudolfa Gobla,   Gregorja   Zamejca   in Seunigovih sester za odstop sveta za podaljšanje Hil-šerjevih ulic; o zahtevi Marije Potočnikove za svet, ki ga odstopi za razširjenje Sv. Petra ceste in o ponudbi za podiranje njene hiše; o ponudbi Simona Pogačarja za odkup dela parcele,  ki leži v projektovani Miklošičevi cesti; o računskem sklepu efektne loterije; o odobrenji nivela za del Gradišča; o računskem sklepu mestne klavnice za 1. 1899; o prošnji neke sirote za miloščino; o prošnji mestnega   blagajnika   za   povračilo neke svote.
— Občinske volitve ljubljanske. V nedeljo dopoludne je imela socialnodemo-kratična stranka v kazinskem salonu shod, na katerem je sklenila, da se letošnjih občinskih volitev ne vdeleži. Kot zastopnik vodstva klerikalne stranke se je shoda vde-ležil — Štefe! To vodstvo škofove stranke mora imeti jako čudne pojme o socialnih demokratih, da jim pošlje Štefeta kot svojega zastopnika. Štefek je tudi govoril. In še kako! Povedal je strmečim socialnim demokratom, da se tudi krščanski socialisti ne bodo vdeležili volitev, pač pa konservativci. Vodja socialnih demokratov g. Kristan je to čenčanje zavrnil, rekši, da sta kršan-ski socialist in konservativec sicer dve osebi, ki pa sta slučajno v isti koži. S tem je tako osmešen klerikalni švindel s konser-vatizmom in krščanskim socialstvom, da ni treba izgubljati besed. Sicer pa je vse jedno, pod katero firmo nastopijo klerikalci; gotovo je samo to, da bodo tepeni, bodisi kot konservativci ali kot krščanski socialisti. — Nocoj imajo Nemci volilni shod. Bržčas postavijo v vseh treh razredih svoje kandidate. Čuje se, da so klerikalci tudi letos trkali pri Nemcih in jim ponujali nekak kompromis, a kakor lani, so Nemci tudi letos to ponudbo odklonili.
— Tržaške občinske volitve. Vele-spoštovan rodoljub v Trstu nam piše: Dovolite, gospod urednik, da Vam izrečem svoje priznanje, da ste odkritosrčno povedali svoje mnenje o naših zadnjih volitvah. Kar mi pri Vašem listu posebno ugaja, je ravno odkritosrčnost in moška neustraše-nost, s katero govorite. Resnica je, četudi žalostna, da slovenska stvar v tržaški okolici stoji na jako slabih nogah. Nazadovanja sicer ni, napredovanja pa tudi ne. Treba bo še dolgega požrtvovalnega delovanja, predno se bo dosegel tak uspeh, da se bo v vsakem slučaju možno zanašati na okolico. „Edinost" zažiga cele vagone kadila in misli, da bo z oblaki dima prikrila naš negativni uspeh pri minolih volitvah, toda tega vendar ne prikrije, da letos v mestu nismo mogli postaviti kandidatov in da smo v okolici izgubili ške-denjski mandat, dočim smo pri zadnjih volitvah priborili vseh šest okoličanskih mandatov. To sta dve dejstvi, katerih „Edinost" ne prikrije, in naj dela še toliko dima in naj še tako povzdiguje in proslavlja tiste naše može, ki jih smatramo za svoje voditelje. Sicer pa Vam lahko zaupno povem, da je mej temi našimi voditelji nastal oster razpor zaradi izida občinskih volitev. Naj jim „Edinost" še toliko kadi, tako zaslepljeni vendar niso, da bi sami ne uvideli, da izid volitev ni za nas tako ugoden, kakor se je po vsi pravici pričakovalo, nego da nehote kliče v spomin pomjanske volitve. Že se govori, da bo ta razpor zahteval tudi svojo žrtev, in sicer se govori, da bo ta žrtev urednik „Edi nosti", gospod Makso Cotič. Govori se namreč, da odstopi g. Cotič od uredništva .Edinosti", oziroma da se je že odpovedal. Jaz osebno spoštujem gosp. Cotiča, tudi
mu ne odrekam zaslug, dasi je na drugi strani gotovo stvar, da je nam tržaSkim Slovencem premnogo škodoval s tem, da se je vedno vtikal v stvari, katere nas nič ne brigajo. Tako je s kranjskim bojem. „Edinost" ni v tem boju nič druzega, kakor filijalka „Slov. Lista". Lahko bi Vam v dokaz tega predložil prepis nečega jako znaCilnega pisma, ki ga je pisal svoj čas Koblar na uredništvo „Einosti", a prihranimo si to za drugo priliko. S tem, da se je „Edinost" vtikala v kranjske zadeve, je na jedni strani izgubila na ugledu in padla na nivo klerikalnega lista, na drugi strani pa je zanemarjala naše lokalne zadeve. Ali bodo zdaj nastale boljše razmere, tega ne ve nihče povedati, zakaj znano je, da tega skrajno nerodnega bojevanja proti napredni narodni stranki na Kranjskem ni kriv edinole g. Cotič, ampak kivi so ga še drugi možje. Bomo videli, kaj bo. Cas bi pa bil, da bi izid minolih volitev spametoval naše može, čas bi že bil, da spoznajo, da imajo doma čez glavo dela in da je zato brezumno iskati drugod prepirov. Ce pa ne bodo sami tega spoznali, se jim bo to o prvi priliki povedalo tako, da bodo razumeli. »Slov. Narodu" pa bodi izrečena zahvala, da ni posnemal „Edinosti" , nego se omejeval na zavračanje njenih napadov.
— Trgovska in obrtniška zbornica ima v sredo, dne 18. aprila 1900 ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Volitev zastopnika v državni železniški svet. 3. Volitev zastopnika v odbor obrtno nadaljevalne šole v Šmartnem. 5. Poročilo o prošnji občin Podgoro, Kompolje za dovolitev štirih letnih semnjev. 6. Poročilo o vprašanji, ali smejo tudi branjevci in trgovci s špecerijskim blagom prodajati opojne pijače v zaprtih posodah.   7. Poročilo o ob-
"segu obrtnih pravic mizarjev. 8. Poročilo o dopisu zbornice v Bolzanu glede spremembe doiočil o davščine prosti porabi žganja. 9. Poročilo o dopisu zbornice v Gradcu glede nekaterih nedostatkov pri želez-ništvu.
— Velikonočni prazniki so bili letos prav spomladansko lepi in so zvabili na tisoče meščanov v bližnjo okolico in na Gorenjsko. Sobotne procesije so se vršile ob lepem vremenu po običajnem redu. V stolni cerkvi je v nedeljo dopoludne pridigo val škof in sicer nemški, popoludne pa je bila potresna procesija, katere se je udeležilo jako mnogo ljudstva, dasi veliko manj, kakor v zadnjih letih.
— j Ignacij Orožen. Dne 13. t. m. je umrl v Mariboru v 82 letu svoje starosti monsig. Ig. Orožen, inful. stolni prost lavan-tinskega kapitola, zlatomašnik, protonotari)" apost., vitez železne krone III. reda itd. Preblagi pokojnik je bil vseh krogih obče čislan in neumorno delaven pisatelj Že pred 40 leti je izdal Celjsko kroniko in potem temeljito spisane kronike večine dekanij Lavantinske škofije. Njegove kronike bodo važen vir za slovensko zgodovino. Blag mu spomin!
— Izredni občni zbor „Sokola ' bode v četrtek zvečer ob 8. uri na galeriji v telovadni dvorani v „Narodnem domu". Več je razvidno iz prijavljenega odborovega vabila.
— V„Slcv. vinogradniškega društva" gostilni na Glincah vladalo je včeraj nepopisno veselje. Smejala se je novem gostilničarju in konjskemu m~šetarju Kodeli sreča kar na vse grlo. In kaj ne bi? Pilo se je „žegnano" vino s tako navdušenostjo da ne kmalo tacega. In pelo se je, pelo; kako harmonično se je čulo to hcipavo-petje: „Oj ti dekle cin. cin, pa tvoj kran-celjček je hin", in g. Vencajz je v ti vol* skem gradu odprl okno in vlekel na ušesa, da bi mogel tega ganljivega petja kaj ujeti. A kaj vse to proti plesu? Plesalo se je pa, da še nikoli tako. Že popoldan si slišal lope ubrane akorde harmonike; kako ljubko je odmevalo: kuretna, kuretna; in plesali so kar štirje pari naenkrat. Kodela meni, da je „salon" premajhen in da ga bodo morali razširiti. Kar iz sosednjih vasij so prihiteli hlapci in dekle na ples. In ko so se ti v mraku poslavljali, slišali so se: „Auf permej . . ., preklete .. . ., zdaj smo pa mi tukil" in mimoidoči so bežali, boječi se kake nerodnosti teh gostov. Čestitamo gosp. Vencajzu za tako pridobitev. Spolnila se mu je želja napraviti pošteno krčmo a la .Bobenček" narobe. In kaj porečejo šen-klavški gospodje kot odborniki in nadzor-
niki tega društva ? Prav malo ali čisto nič — samo da je .kšeft". — V nedeljo bo zopet ples in ne bomo pozabili kaj podrobnega povedati. Kakor se sliši, bodo oče Vencajz tudi na ples prišli. To bo veselje!
— Slovenska drama v Mariboru. Naši igralci bodo priredili v soboto in v nedeljo v Mariboru in sicer v .Narodnem doma" dve predstavi.
— V Krškem je umrl ondotni župnik gosp. Ivan K na v s. Pogreb bo jutri.
— Ustanovljenje brzojavne postaje v Moščenicah. Dne 13. aprila odprla se je v Moščenicah, v političnem okraju Vdovsko, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom.
— Nezgoda. Danes popoludne ob 3. uri sta na Hradeckega mostu padla škofova konja in zlomila oje. Škof je moral stopiti iz voza in svojo pot peš nadaljevati. Konja sta se precej močno poškodovala. Kakor se vidi, nima škof sreče s svojimi konji.
— Ujet tat. Iz Vevč nam poročajo: Na Studencu je v petek ob 10. uri zjutraj neki tat v zdravniški hiši sosedno poslopje vlomil, odprl je z dletom več omar, in bil presenečen od hišne dekle. Pobegnil je nato proti zdravniški hiši, kjer ga je jeden ondi delajočih bolnikov, posebno krepak atletično zrastel mož, prijel in odvedel na zaj, ter ga držal toliko časa, da je prišla žandarmerija in tatu aretovala. — Pri nas v Vevčah in sosednih vaseh je točenje žganja ob nedeljah prepovedano, a vendar leži pijancev-šnopsarjev na kupe ob cestah. Žandarmerija, kje si? Zakaj se ne pazi na to, da se šnopsarije zapro? Te dni se je jeden fantin tako napil jeruša, da so ga zdravniki z veliko težkočo rešili smrti.
— Bitka na Oolovcu. Dva grofica in jeden kurjevaški plebejec so se podali včeraj popoludne na Golovec na lov za vevericami. Streljanje je privabilo na Golovec še štiri plebejce, kateri so lovce vprašali, če imajo pravico loviti veverice. Ta predrznost pa je razburila plemenitaško kri in naskočili so predrzneže. Začela se je prava bitka. Bili so se s pestmi in s palicami, da je kar pokalo. Dolgo je trajala bitka in dolgo je bilo neodločeno kdo bode zmagal in kdo bode podlegel. Grofica sta se borila kakor leva, a končno je le jeden plebejec zasukal grofica na tla in je bila že nevarnost, da se bode bitka končala s posebnim porazom grofičev. V tem momentu pa, ko se je bilo bati, da podleže grofovska čast, potegnil je grofic samokres in ustrelil. Zadel je svojega sovražnika v mezinec. To je odločilo bitko. Na samokrese sovražnik ni bil pripravljen in odkuril jo je po Golovcu nazaj v Kurjo vas.
— Z nožem je hotel v nedeljo popoludne Toeniesov hlapec Ivan Tertnik napasti neko žensko, ker ni hotela iti ž njim v gostilno.
— Tatvina med procesijo. Med potresno procesijo na Velikonočno nedeljo je neznan tat izmaknil kuhari Neži Okrogar iz žepa denarnico, v kateri je bilo okoli tri krone drobiža in pa loterijski listek s številkami 1, 2, 21. Tat je riskonto zagnal proč, dasi bi bil ž njim lahko potegnil ambo.
— Nesreča. V soboto se je ponesrečil pri stavbi Komove hiše v Slomškovih ulicah polir kranjske stavbne družbe Jernej Hlebš. Delavci so podirali stavbinski oder in je jeden delavcev vrgel bruno na spodej pod odrom stoječega Hlebša in ga zadel na glavo. Hlebš je bil tako teško telesno poškodovan, da so ga morali prepeljati v njegovo stanovanje.
— Nepreviden kolesar je dne 15. t. m. v Vrtnih ulicah podrl na tla 3 leta starega dečka Ivana Jamnika. Deček se je le prestrašil in ni bil poškodovan.
— Ravbarje in žandarje so se ili igrat včeraj popoludne dečki na nekem lesnem skladišču ob Dolenjski cesti. Plesali so čez kupe desek in se skrivali. Najedenkrat se podere jeden kup desek in podsuje livarskega vajenca Franceta Filača. Dečki so ga sami rešili izpod desek. Na glavi je dobil precejšnje poškodbe. Tudi neki drugi deček se je na glavi do krvi poškodoval. j
— Tatvina. Včeraj popoldne se je vtihotapil neznan tat v cvetličnjak vrtnarja Josipa Widerja ob cesti na Rožnik in je vkradel dva para čevljev in uro budilnico. I
— V vodo je hotel skočiti v nedeljo popoldne pilarski pomočnik I. K., ker se je bil preveč navlekel „laha". Na mostu pri prisilni delavnici, je slekel suknjič, [vrgel |
I klobuk s glave, se prijel za mostno ograjo in je vpil, da bode skočil v vodo. Naenkrat pa ga je .lah" vrgel na most in je tam obležal, dokler ga ni vzdignil policaj in ga s pomočjo njegove boljše in treznejše polo-
! vice spravil domov.
— Izdani rudarji I Socialna demokracija razkrinkane. V nedeljo ponoči so se bili po mestu raztrosili listki z zgorenjim napisom in posebnim oklicem, v katerem se napada socialno-demokratiške delavske voditelje zaradi premogarskega štrajka, Češ, da so delavce izdali.
— Zaradi ljubice sta se sprla in stepla v soboto zvečer v Šarčevi gostilni na Kar-lovski cesti prostak Jožef Ravnohrib in zidar Andrej Plevnik.
— Dober želodec je imel neki delavec, ki je v soboto zvečer pojedel v gostilni ,pri Lahu" 10 ajmohtov in dva golaža in popil .Štefan" vina. Najedel se je bil za oba praznika.
— V Ameriko. Janez česnič in Peter Rupe sta mislila, da bodejo ljubljanski policaji o Veliki noči manj pazljivi na kolodvorih, in da jo bodeta lažje popihala skozi Ljubljano v Ameriko. Navlašč sta izstopila na Dolenjskem kolodvoru, češ, tukaj ni tako nevarno. Komaj pa sta prišla okoli vogla kolodvorskega poslopja, je že stal policaj pred njima in ju je ustavil. Peter Rupe je koj spoznal, da bode slaba in jo je odkuril čez travnike proti Laverci. Tudi Janez Česnič jo je hotel vdariti za njim, pa ga je prijela krepka roka policajeva in obdržala nazaj. nMislil sem res iti v Ameriko", je dejal Česnič, .sedaj pa ne grem", in šla sta s policajem na Žabjek.
— Prepir v gostilni. V Terškanovi gostilni v Vodmatu sta se v nedeljo zvečer dva pleskarja sprla in stepla. Prepir je nastal, ker se je vsak zase ponašal, da zna boljše delati kakor drugi.
— V Gruberjev kanal je padla včeraj popoludne 12 let stara šolska učenka Ana Teršan. Dekle se je igralo z druzimi otroci na sejmišču. Najedenkrat je prišel oče za njo in zakričal: .Držite Anko". Dekle se je prestrašilo in zbežalo proti Gruberjevemu kanalu in je po strmini padlo v vodo. Iz vode jo je potegnil šolski učenec Pavel Ne-dved s pomočjo dveh gospodov.
— Izgubljene stvari. V nedeljo je med potresno procesijo neka ženska izgubila srebrno žepno uro.
* Življenje za psa. Iz Št. Vida ob Triestingi na Nižje Avstrijskem poročajo: Konjederec je zagledal pred hišo trgovca Pollesitzerja psička brez znamke. Vjel ga je z zanjko ter ga vrgel na svoj voz. To je videla trgovčeva žena, ki je imela psička jako rada, ter se tako razburila, da jo je zadela takoj kap.
* Radi tatvine na smrt obsojena. Srbska justica je sila stroga. Nedavno sta bila obsojena dva individija radi opetovane tatvine na smrt z ustreljenjem. Kralj Aleksander je obsojenca pomilostil v dosmrtno ječo. Te dni pa je bil Vaso Krstič obsojen na dvajsetletno ječo, ker je ukradel dve kokoši in petelina ter je bil jedenkrat radi tatvine že kaznovan.
* Duh pokojnega očeta smrtonosen. Iz   Danburvja   (v   Counecticutu) poroča „Newyorker Staatszeitung" 23. marca t. L: Gospa W. Lee je umrla minolo nedeljo v čudnih okoliščinah. Mati gospe Lee, vdova Pettit iz Brooklvna, je prišla k svoji hčeri na poset. V nedeljo je postala gospa Pettit nakrat brez povoda trudna, zato je šla v svojo sobo v II. nastropju ter je legla na postelj.   Njen zet Lee ji je okoli poldneva sam nesel zajutrek ter vrnivši se, naznanil svoji ženi, ki je ležala nekaj bolna v svoji sobi tudi v II. nadstropju, da je njeni materi odleglo ter da hoče takoj po zajutrku vstati in priti k njej.   Nato je šel Lee v svoje stanovanje v I. nadstropju. Komaj pa je bil spodaj, je začul strašen krik I svoje žene. Hitel je k njej ter jo našel na vseh udih trepetajočo in smrtno bledo. In dejala mu je:  .Moj oče je prišel iz groba ter vzel pravkar še mater seboj."   Lee je mislil, da se je ženi sanjalo in jo hotel pomiriti.   Žena pa je dejala, da je videla, kako je plaval duh njenega očeta skozi njeno sobo k materi ter se vrnil z duhom matere v naročju ter izginil.   Lee je šel pogledat k materi in res, bila je mrtva. Še tistega dne pa je umrla tudi žena vsled strahu.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 17. aprila. Cesar je sprejel I včeraj ministrskega predsednika Kor-berja v posebni, dolgi avdijenci.
Dunaj 17. aprila. V starosti 59 let umrl je tu ruski publicist in politik Danijel Kozaričev. Pokojnik je bil svoj čas obtožen radi veleizdajstva. ( Dunaj 17. aprila Korespondenčni urad, katerega močno zanima vsak korak bolgarskega kneza, javlja danes, da so vse vesti o zaroki kneza Ferdinanda z veliko kneginjn Heleno neosnovane.
j Moskva 17. aprila. Carincarinja sta prišla v soboto semkaj in sta bila slavnostno sprejeta. Pozdravil ju je veliki knez Sergej Aleksandrovič. Včeraj sta se car in carinja vdeležila božje službe v Uspenski katedrali.
Petrograd 17 aprila. V soboto je načelnik kreditnega oddelka v finančnem ministrstvu, Moleševski, povabil k sebi več odličnih financirjev ter jim v imenu finančnega ministra naznanil, da so vse govorice o velikih političnih dogodbah in pretečih komplikacijah neosnovano. Dokaz tega je, da grof Muravjev ni carja spremil v Moskvo.
Pariz 17. aprila. Neznani ljudje so v noči od sobote na nedeljo vlomili v cerkev v predmestju Aubervilliers, jo oropali in užgali. Cerkev je skoro popolnoma uničena.
London 17. aprila. Nekateri listi I trde, da so se Buri od Elandslaagteje umaknili v Biggarsberge.
London 17. aprila.  Buri so pri 1 Wepenerju vzeli Angležem transport 400 volov in konj. Boji se nadaljujejo. V zadnjih štirih dneh je bilo 18 Angležev ubitih in 132 ranjenih.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu
razpošilja ravnokar svoje šesto letno poročilo. Iz podanega računskega zaključka je razvideti, da hranilnica uživa splošno zaupanje ter lepo napreduje. Vsega zaupanja vredni gospodje iz ravnateljstva so nam porok, da se bode njih vodstvu izročeni zavod stalno razvijal in postal   8redotočje   blagostanja Novega mesta in Dolenjske, in da se ne bo nikdar uresničila pobožna želja enega „gospoda", ki je svojim župljanom priporo-čeval  obskurno klerikalno   posojilnico v Kandiji. V pretečenem letu se je na novo naložilo K 629.245 51, dvignilo pa K 477.480 92 torej več vložilo K 151764 59. Na obrestih je bilo kapitalizovanih K 47.934 23. Skupni prirastek torej znaša K 199 698 82 in saldo vlog z dnem 31. dec. 1899. K 1,386.292-77. V letu 1899. izdalo se je novih vložnih knjižnic 914 do knjižnice št. 4435. Ker pa je dozdaj skupno 1405 uničenih (v tekočem letu se je uničilo 461 knjižic) je bilo veljavnih 31. decembra   1899. leta 3030 v skupni vrednosti K 1,386 292 77.  Na posestva se je v 113 slučajih naložilo 196.64216 kron.   Dolžniki so odplačali K 31.17821, torej je naraslo stanje hipotečnih posojil za K 165.463 95, na K 962.28146. Menjična posojila so se od lanskega salda K 87.47872, ker se je izposodilo nanovo K 242.517, ter odplačalo   K  219.74832,   povzdignila za K 22 768 68, na K 110.247 40.   Saldo tekočega računa z dne 31. decembra 1899. z K 188.399 33, znižal se je za K 22.750 65, na K 165.648 68.  Vrednostni papirji so od lanskega saldo K 80.47650, vsled nakupa novih in po odbitku  kurzne razlike za K 46.083-20, narasli na K 126-559-70. Hranilnica prejela je na obrestih od hipotečnih posojil K 43 418 15, na menjičnih obrestih K 6.171-57, na efektnih obrestih K 3.940 60 na založnih obrestih K 130 95, na tekočih obrestih K 62734, na tekočih obrestih pripisali K 5.840 63, na zamudnih obrestih prejeli 740 46, nasprotno pa je na obrestih izplačala vlagateljem 2114 K 11 h in h glavnici pripisala 47.934 K 23 h. Z ozirom na uradne stroške z 4484 K 83 h in plačane davke 1097 K 55 h ter na kurzno razliko 2023 K 94 h in 541 K 20 h je ostalo Čistega dobička:   K 6 53192, in pri rezervi 364 79, torej skupaj K 6.89671, kateri iznos se pridene rezervi, ki znaša sedaj 26 459 K 79 h, to je 1-909% vseh hranilnih vlog, kar je gotovo lep uspeh.
Bratje Sokoli!
ob 8. uri zvečer
izredni občni zbor
na galeriji telovadne dvorane ..Narodnega doma".
VSPORED:
1. Dopolnilna volitev enega odbornika.
2. Razgovor o letošnjih izletih in zabavnih večerih.'
3. Prosta zabava.
K prav obilni udeležbi Vas vabi z bratskim \» zdar! odbor.
V Ljubljani, dne" 17. aprila 1900.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—16)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj4,
M. Kicustefc-a v ■ Jul»IJ»iil.
Umrli so v Ljubljani:
V vojaški bolnici: Dne 12. aprila: Matija Vetter, c. kr. pešec, 23 let, vnetje prsne mrene.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-3 m. Srednji mračni tlak 736*0 mm.
Marcij J	čas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	«-3 il
14.	9. zvečer	7394	100	brezvetr.	jasno	1
15 ■	7. zjutraj 2. popol.	741-9 7413	4*2 si. svzhod 184 sr. jzahod		jasno jasno	§
»	9. zvečer	7411	112	sr. jzahod skoro jas.		1
16. n	7. zjutraj 2. popol.	7393 7364	67 190	sl.ssvzh. j jasno moč. jzah. pot oblač.		p °
»	9. zvečer	734 6	11-7	sr. jzahod	jasno	a g
17.	7. zjutraj 2. popol.	7349 7374	7-0 64	si. svzhođ sr. svzhod	dež oblačno	o r-l
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljka 10-8°, 11-3° in 125°, noraiale: 95°, 9 7° in
9'8°.
Du-ziajsilsa. borza
dne 17. arpila 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 15 h
Bkkpni državni dolg v srebru ... 99 „ — ,
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 70 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 98 „ 75 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 20 ,
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 93 „ 70 m
Avstro-ogrske bančne delnice .  .  . 126 „ — »
Kreditne delnice........ 230 „ 20 ,
London vista......... 242 „ 77 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 30 „
20 mark........... 23 „ 67 „
90 frankov.......... 19 „ 26 „
Italijanski bankovci....... 90 „ 40 »
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 ,
S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, daje umrl dne 14. t. m. popoludne gospod
Anton Pakiž
posestnik v Ribnici
po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Priporočamo ga v pobožen spomin.
Zahvala.
Za izkazano sočutje in sožalje o priliki bolezni in smrti naše preljube matere, gospe
Marije Kotnik
v Verdu
za ginljivo petje nagrobnic, za prekrasne vence in mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu izrekamo iskreno zahvalo vsim častitim društvom, prijateljem in znancem.
Verd, 17. aprila 1900. (770) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Zahvaljujemo se prav iskreno vsem, kateri so izrazili na kakoršenkoli način sožalje ob britki izgubi preljube nepozabne hčerke oziroma sestre in tete gospodične
Ane Thaler.
Topla zahvala še posebej prečastitim gospodom duhovnikom, velecenjenim rodbinam Mazele-tovi oskrb. Rauch-ovi, Preglej, g. učiteljem in vsim drugim mnogobrojnim spremljevalcem drage pokojnice k poslednjemu počitku.
Gradac-Železniki 16. aprila 1900.
(769) Žalujoči ostali.
Lepo stanovanje
s 3 sobami in pritiklino, v m. nadstropji, z najlepšim razgledom, v sredi mesta, odda se ugodno eventualno takoj na Marijinem trgu št. 1, I. nadstropje. (737—3)
Žtev. 256 m. šol. sv.
(773—1)
Z dnevom 1. majnika tekočega leta otvori se II. mestni otroški vrt v pritličnih prostorih hiše št. 21 v Cerkvenih ulicah [bivši topničarski vojašnici], Stariši, ki žele poslati svojo deco v ta otroški vrt, se opozarjajo, da se vpisovanja vrše v petek, dne 27., v soboto dne 28. in v ponedeljek dne 30. aprila t. 1. in sicer v šolskih prostorih otroškega vrta od devetih do dvanajstih dopoludne.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 13. aprila 1900.
Neobhodno potrebno
za trgovce, podjetnike, obrtnike, urade, društva itd.
so dobre w-mra«^ (trgovske) knjlge, katere tem potom najtopleje
priporočam s pripombo, da so iste lastnega ter najsolidnejšega izdelka, katere imam vedno v največji zalogi v različnih vezbah, formularih in oblikah, kakor n. pr.
dnevnik, bagajniška, kopirn a, glavna, fakturna knjiga, primanota, saldo-conti, knjiga blaga i. dr.
Ob jednem opozarjam slavno občinstvo na svoj na novo urejeni
par zavod za črtanje papirja ~s£q
in dajem s tem vsakemu odjemalca priliko, da si morebitne naročbe na razne knjige, tableux po lastnih načrtih in po svojem ukusu brez vsacih stroškov ter v najkrajšem času preskrbi iu povdarjam, da sem vsikdar pripravljeni tudi največje ali najmanjše naročbe v najkrajšem času
ter povoljno izvršiti.
Ob jednem priporočam svoje izdelke raznega papirnega blaga, papirne
vrečice, pisemske in uradne kuverte ter svojo tovarniško zalogo vsakovrstnega papirja po originalnih dnevnih cenah.
Konečno dovoljujem si p. n. občinstvu tudi svojo zalege pisarskih in risar-*kili predmetov najtoplejše priporočiti ter bilježim z odličnim spoštovanjem
> Z
9 -
e e «■ — 5-
* a
H
m
z * e
s N
ees»#a St. 4* (719—3)
Tovarniška zaloga kralj, izkljnlj. privil. tovarne za papir Smith & Meynier na Reki.
Izvod iz voznega reda
veljave* od dne i. oktobra 1899. leto.
Odhod Is ZJoblJone jož. kol. Proga oes Trbift. Ob 12. uri B m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransentteste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amatetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amatetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri d4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ Izubijano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih is Linca. — Progo Iz Novega mesto ln Koće vj a. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Stari trg št. 16
jo u prodaj m nti ir po ^-n> stalnih tovarniških cenah.
Le dobre in najfinejše ure z enoletno garancijo.
Budilka, najboljši izdelek......gl. 160
Srebrna moška remontoarka od „ 5 60 npr. Srebrna damska remontoarka od „ 5-60 „
Niklasta remontoarka od...... „ 3 50 „
ura na nihalo z lepo omaro od „ 8 50 „
Popravljanja vseh vrst ur najceneje, specialist za težavna (komplicirana) popravljanja ur.
Rudolf Weber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Za i. avgust t. 1. 166©
oženjen uradnik VII. razreda brez otrok
stanovanje
v I. nadstropju s tremi sobami, oziroma z dvema sobama in kabinetom in pritiklinami.
Ponudbe naj se oddajo upravništvn »Slov. Naroda" do 25. aprila t. I. (725—3
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
■v so na prodaj. ~wm
Več se poizve pri gospodu Iliil<*u.
fijakarju na Reki. ^614—7>
Kapelnika
išče mesto Črnomelj. Isti mora biti vešč enega slovanskega jezika ter zmožen poučevati na pihalne godala in na lok. Letna plača 960 kron in 20°/0 od zaslužka v približujem znesku 240 kron.
Prošnje s spričevali in z dostavkom, ali je prosilec samec ali oženjen, vlagati do tO. maja 1900 pri mestnem županstvu v Črnomlju. (767—2)
Mestno županstvo v Črnomlju,
dne 12. aprila 1909.
•o»»»»»«oo»ooeoooooooo»o»oooooo»
Fran Bsrnik9 Ivan Štrukelj
priporočata se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini v mestu in na deželi za vsa v njuno obrt spadajoča dela po najnižji ceni. (741—3;
Postrežba točna in delo solidno po najnovejših vzorcih.
Cenjena naročila prosiva naslovljati
Dunajska cesta št. 15.
o
: t : :
♦ ♦
t
♦
i t t
ooooooooo«oo»«oo»oo»«-ooooo»» oooo
Stavbeni prostori
na takozvanem
Križevniškem svetu (Mirje) v Ljubljani
so xxa prodaj pod ugodal^i P©goj&-
Tudi se dajo v najem
komendski travniki in dvojnati kozolec
v trnovskem predmestju! oziroma na Viču, blizu kolezijskega mlina.
Več pove c. kr. notar dr. Franc Vok v Ljubljani. (742 - 2)
tronoza
Zadnji mesec.
Glavni dobitek
kron, jjj fjj] ] kron in
v gotovem denarju z 20 odtege.
kron
(716—4)
Invalidske zahvalne srečke I .!• !"*■"{•: ™j?
I H« žrebanje:   7. julija 1900. 3 1 KrOnO« IIII. žrebanje: 10. novembra 1900.
Srečke priporočat J. C iHAlEB v LJubljani.
"g-
M (0
.E «
s|
"E
«0 J-
o C • — N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-28) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.      «W  Ceniki poštnine prosti. -*gQ
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem FrailC Cllden, umim SToLjmm
00
o
OD CO<
Q3
CO
Iodajotelj in odgovorni urednik: Joaip NollL
TiMtnins in tisk .N&rodne Tiskarne".
^75822884400
49