DELAVSKA POLITIKA
fsfcaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Ur&dništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. 5'odružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — 'irbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. *itfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 34
Sreda, 1. maja 1935
Leto X
Mi nadaljujemo delo in boj I
Šli smo v volilni boj s svojo samostojno kandidatsko listo. Posrečilo se nam je, da smo širom vse države zbrali delovno ljudstvo mest in vasi in ga osvobodili od vpliva meščanskih grupacij.
Na sto in sto shodih je več deset-tisoč ljudij navdušeno pozdravilo postavitev socialistične liste, liste delovnega ljudstva in naš samostojni nastop v volilnem boju.
V	več kot dvesto okrajih smo kljub vsem težkočam zbrali podpise predlagateljev. Naši kandidati so svoje podpise overovili na podlagi predpisa § 303 zakona o izvenspor-nem postopku, ki pravi:
»Vsako sodišče je obvezno vršiti overovljenje podpisov.«
Ogromni agitacijski in tehnični posel smo vršili z neznatnimi male-rijalnimi sredstvi, s prostovoljnim delom in težkimi žrtvami, ki so jih do-prinašali delavci. Mi nismo imeli denarja, da bi poslali naše kandidate v daljna obmejne volilne okraje, kjer nismo imeli svojih pristašev. Bili smo mnenja, da to v smislu zakona niti ni potrebno.
Naš volilni boj je bil strogo načelen. Gibal se je v mejah razprav o
gospodarskih in socialnih problemih, kateri so življenskega pomena za široke mase delovnega ljudstva. Mi nismo uporabili političnega boja za raz-paljivanje strasti, niti za klevetanje in grdenje. Naša agitacijska akcija je bila velika politična šola za ljudske mase. Prav ta resnost našega načina dela nam je pridobila simoatije široke mase delovnega ljudstva. Temu se imamo tudi zahvaliti, da je bila akcija motilcev in razbijačev, akcija nam nasprotnih agentov, ki so mislili, da se jim bo posrečilo z navadnim blatenjem omalovaževati naše delo in preprečiti naš uspeh, odločno zavrnjena.
Edino naša akcija in naša pot •■ta predstavljali zdrav način dala za rešitev vseh notranjih težkoč mirnim in demokratičnim potom. Edino mi smo vodili boj za oblast ne radi oblasti, ampak boj za velike politične reforme, za enakopravnost in svobodo državljanov, za socialne reforme v pravcu zaščite nemočnih in izkoriščanih, za kulturne reforme v smeri duhovnega podviga širokih ljudskih mas iz barbarstva. Edini mi smo pokazali stvarno uspešno pot za boj z gospodarsko krizo s tem, da se dvigne kupna in konzumna moč širokih ljudskih
plasti in s pomočjo po načrtu organiziranega narodnega gospodarstva.
Z odločbo kasacijskega sodišča je bila naša lista zavrnjena.
Naše liste torej na volišču ne bo. In delovno ljudstvo Jugoslavije ne bo imelo prilike glasovati za svojo listo,
Ali mi nismo samo volilno gibanje, mi smo organizirano gibanje, ki se stalno bori, ki si je svestno težkjč,
ki ve, da je mogoče izmenjati kapitalistični način proizvodnje in družbo, ki mu odgovarja samo z bojem delovnega ljudstva.
Zato mi nismo niti malo iznenadeni, niti potrti, ker se naša lista to pot ne bo pojavila na volišču.
Mi nadaljujemo naše delo in naš boj, prepričani o pravičnosti naših ciljev, prepričani o njihovi končni zmagi.
Zato, naprej na nadaljnje požrtvovalno delo za organiziranje in za boj delovnega ljudstva Jugoslavije.
Temu boju ne bo konca vse dotlej, dokler ne bo zmagovit!
Za prvi maj
Prvi maj bo delavstvo praznovalo tudi letos. V nekaterih državah ga kapitalistična družba praznuje, češ, naš je la praznik, ki pomeni naše go-spodstvo, ne pa borbe za svobodo in enakopravnost ljudi.
Zahteve delavstva s tem niso pobite; še vedno žare v srcih narodov ter izbruhnejo nekoč z silo na dan, ker zahteve po svobodi ni mogoče ubiti v človeški naravi.
Čemu posvetimo letošnji prvi maj ?
Predvsem razširjenju našega lista in delavskega tiska sploh!
Posvetimo temu delu ne le en dan. Ves teden in še več dni maja meseca naj služi temu namenu. Tako si bomo izvolili najboljši delež.
Poglejmo na javnih lokalih in pri posameznikih. Povsod bomo našli nasprotno časopisje, našega t>a ne. Povprašajmo, zakaj ne naročajo naših listov. To vam bodo žvižgali o krizi,
o	pomanjkanju denarja aii celo, da ->o njih stranke proti.
Recite jim, prav, ali Vam teh listov, ki so itu razobešeni, ni lrJba plačati, ali zakaj pa vi in vaše stranke ne pomečete iz svojih lokalom, ti-govin itd., če pridejo k vam z denarjem? Napišite na vrata, da je v-Uop v vaš lokal prepovedan delavcem, nameščencem, obrtnikom in malim kmetom, ki se bore za izboljšanje razmer. Storite to. Dokler pa tega ne storite, lažete, uganjate farizejstvo in kažete s tem, da ne simpatizirate z nami in našimi zahtevami. Svobodo Vsni puščamo, preziranje našega tiska je pa za nas žaljivo, ker smo v Pravici in bi nas morali oni, ki žive °d nas, v tem oziru vsaj moralno Podpirati.
Naš list je naše gibanje, naš list vodi borbo proti krivicam in izrodkom družbe- Čimbolj bo razširjen, močnejši bomo v boju za svoje pravice.
V	vsako hišo in v vsak lokal tu^i
**as, tisk bodi naše geslo letos za Prvi maj!
Kvišku g Savel, mala 1935
Dragi sodrugi in sodružiee!
Danes je delavski praznik, praznik delovnega ljudstva, Prvi Maj.
V	dobi fašizma, ko kapitalizem poizkuša z vsemi mogočimi sredstvi zadržati izvršitev zgodovinske misije proletarijata in pritisniti ob tla vstajajoče množice delovnega ljudstva, praznuje proletarijat tudi letos svoj veliki, svetovni praznik, ta naj-impozantnejši simbol nove zgodovinske epolie človeštva, katere klica r in nosilec ie delovno ljudstvo.
Prvega Maja, na ta naš proletarski praznik smo, v dulm in v dejanjih z milijoni milijonov vsega sveta, eno. Zato praznujmo ta naš dan z manifestacijami, s trdnim prepričanjem v zmago naših smotrov, v zavesti, da srno del milijonskih množic, ki korakajo zgodovinsko pot, k ustvaritvi novega človeka. V nas mora rasti samozavesten odpor, volja, da kljub vsemu dvigamo glave, da kljub, vsemu jeklenimo svoje vrste z neizprosno borbo za svoje človečanske pravice.
Praznik Prvega Maja posvetimo delu za učvrščenjc naših vrst, našega delavskega gibanja, za ojačenje iu razširitev našega delavskega tiska, za tesno spojitev vseh žuljavili rok v jeklenega orjaka, ki bo nezlomljivo stal na braniku za svobodo, za pravičen družabni red, da ne bodo gladovali milijoni, medtem ko peščica žrecov Zlatega teleta uni-
Angleška delavska
Za oblast in
Angleška delavska stranka je izdala za prvi maj oklic, v katerem po-zivlje^ organizirano delavstvo na boj za mir, svobodo in socializem. Organizirano delavstvo mora imeti trdno voljo, da z vsemi pomočki prepreči vojno. Delavska stranka priznava Društvo narodov v prepričanju, da mu bo mogoče organizirati splošno
stranka k 1. maju
socializem
varnost. Stranka obsoja vsakršno diktaturo, v kakršnikoli obliki naj nastopa, ker vsak režim, oprt na na-silstvo, pomieni nevarnost za mir. Stranka pozivlje svetovni proletarijat, da podpira le take vlade, ki se zavežejo za politiko gospodarskega sodelovanja in sporazuma.
čuje za blagor profita z delavsko roko ustvarjene dobrine, neoziraje sc na človeka, na milijone gladujočih.
Zato praznujte, sodrugi in sodru-žice, delavski praznik PRVI MAJ, prežeti proletarske zavesti, strnjenih vrst, praznujte ga skupno, v prirodi z mlado, vstajajočo silo narave. Povsod pa manifestirajte z enotnimi parolami:
Proč s fašizmom!
Hočemo mir iti varnost!
Uvedbo zavarovanja za starost, smrt in onemoglost!
Zavarovanje za brezposelnost!
Zakon o minimalnih mezdah!
Te naše zahteve pa naj ne bodo samo na jeziku, ampak jih moramo z delom in bojem skušati uresničiti.
PRVI MAJ naj prerodi nas vse. da bomo odločni in močni, združeni v svojih razrednih strokovnih organizacijah. PRVI MAJ naj razgiblje nas vse, ki smo v naši delavski kulturni zvezi »Svobodi«, da bomo ustvarjali kulturo novega človeka, a naše časopisje, našo »Delavsko Politiko«, razširimo v vseh delavskih domovih. Cankarjevo družbo pa podprimo, da bo s svojimi knjigami lahko vršila svoje izobraževalno delo.
V	nas samih je vse: Moč, uspeh in zmaga!
Zato kvišku glave!
Ljubljana, dne l. maja 1935.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Socializem postaja ljudsko gibanje
Politika skandinavskih držav, ki jih vodijo socialisti, sodelovanje najodličnejših socialistov v belgijski vladi, ljudsko glasovanje o velikih socialnih reformah v Švici, program angleške delavske stranke za prevzem politične oblasti — vse to kaže, da socializem ni več samo gibanje industrijskega proletarijata, temveč, da zbira pod svojo zastavo vse sloje, ki so zainteresirani na boju proti monopolnemu kapitalizmu.
Med socialisti vsega sveta je prodrlo spoznanje, da je napačno pričakovati, da bo kapitalizem propadel sam po svoji gnilobi in da bo potem f prišel socializem kot zrelo jabolko.
Socialisti morajo nasprotno sami izkoriščati in pripravljati vsako možnost za preobrazbo gospodarskega reda
in nikakor ne smejo čakati, da se jim bo ponudila ta možnost iz same krize kapitalističnega gospodarstva. Ker sama kriza in samo čakanje na njene posledice ustvarja fašizem, kakor so pokazale izkušnje. Socialisti morajo neprestano prepričevati ljudi o nesmiselnosti kapitalističnega sistema, ki ob preobilici vsega blaga obsoja večino ljudi na revščino in najhujše pomanjkanje. Istočasno pa se morajo pokazati kot pozitivno, konstruktivno gibanje, ki bo v stanju združiti tehnike, obrtnike in kmete, skratka vse sloje, ki polagoma spoznavajo, da ogroža kapitalizem življenjsko eksistenco širokih ljudskih množic.
Povsod, v vseh državah, kjer imajo priliko in možnost, dokazujejo socialisti, da imajo tudi pogum, da se zanesejo na svojo moč. da prevzamejo odgovornost in oblast in da se prav nič ne strašijo udejstviti svoje mere za ozdravljenje gospodarskega življenja.
Tako na Skandinavskem kakor v Belgiji, kjer so na vladi, kažejo, da hočejo ustvariti načrtno gospodarstvo in z njim nov družabni red
in da nočejo, da bi iz stare kapitalistične limone iztisnili samo nekaj kapljic za malopomembne reforme.
Tako se zbirajo vse sile, ki hočejo ustvariti novo in rešiti človeštvo pred poginom, pod geslom protikapitali-stične fronte. Kakor imajo v tej ljudski fronti posamezne skupine svoje posebne interese, tako imajo vse skupaj ta enoten interes, da organizirajo skupen odpor in boljše, načrtno gospodarstvo proti pogubni izkorišce-valnosti kapitalizma.
To socialistično demokratično in ljudsko gibanje ustvarja novo, resnično narodno skupnost in nikakor ne ruši države kot take, temveč daje državi njen pravi pomen v službi naroda, kakor je izjavil belgijski socialistični minister Heudrik de Man:
»Mi želimo močno državo, ali nikakor ne v tistem smislu kakor fašisti. 1 ašisti hočejo državo, slabotno napram kapitalističnim silam, a moč-no proti parlamentu, da bi laže zlomih ljudski odpor. Mi pa
hočemo močno državo, ki bo sposobna* dri bo komandirala bankam, trustom in kartelom, namesto, da ti komandirajo njej.«
_Prvi maj državni praznik v Argen-tiniji. Argentinska vlada je s posebnim odlokom proglasila prvi maj pa cV* žavni praznik.
Važno	sp
Vsem naSim sodrugom in
Nekateri dnevniki so priobčili neresnično vest, da je vodstvo socialistične volilne grupe, ki je postavila s. dr. Živka Topaloviča za nosilca državne kandidatne liste, naročilo svojim pristašem volilcem, da glasujejo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Opozarjamo vse naše so-
prijatefiem na znanje I
druge in prijatelje, da je ta vest ten-dencijozna in neresnična.
Vsled zavrnitve naše kandidatne liste po kasacijskem sodišču so delavci, socialisti in njihovi prijatelji ostali pri teh volitvah brez svoje liste.
Dva valova kulturne reakcije
Le prava kultura je temelj zdravega razvoja
Človeštvo je doseglo po civiliziranih deželah precej visoko kulturno stopnjo, ki bi lahko omogočila, če bi bila v službi človeštva, preporod zavoženega kapitalističnega gospodarstva v socialistično. Kultura in razum sta tako velika faktorja, da bi se preporod izvršil za človeštvo brez bolečin. Peščica kapitalistov, fevdalcev in njih lakajev vseh vrst je tako malenkostni del družbe, da bi družba niti ne zastokala ne. če bi se preporod izvršil.
Reakcija je preporod zavrla s puškami in bajoneti, z vojno,, z vojnim hujskanjem in oboroževanjem.
Kapitalistična reakcija je bližajoči se preporod zaslutila, zato je pričela iz-nova hujskati narode med seboj, zbudila s tem in podprla fašizem, da izvrši v nje imenu kastracijo na kulturi, to je, vzame narodom svobodo mišljenja in dejanja. Namesto svobode mišljenja pa goni množice v parade in jih sili, da pojo slavo junakom kapitala in vojne. Narod naj se zabava, naj športaši, naj se igra s puškami, vse to mu dovoli. Ne sme pa lačni narod misliti, imeti svobodne politike in ne svobodno zastopati svojega naziranja in ne se boriti za svoja načela, kaj šele za svoje pravice. Nihče naj nima pravice vtikati sc v posle kapitalistične oblasti.
Človeštvo, razen kapitalističnega kroga pod krinko fašizma, naj prevzame vlogo dekoracije pri reakcionarnih paradah in v delavnici vlogo topega sužnja.
To je en sovražnik, ki jemlje človeštvu duha in ga izpreminja v testo, iz katerega gnete reakcija pogačo, da jo poljubno meče psom, prašičem ali pa na smetišče.
Politična in socialna kultura je nevarna, zato proč z njo!
Nič manj nevarna ni reakcija s strani raznih klerikalizmov. Tiho, brez hrupa, kvečjemu z elegantnim pompom na cesti se vrše razne akcije v ožjem krogu, v društvih in družbah. Najbolj rafinirane metode se vpoštevajo; predvsem sc vabi v krog te reakcije mladina. Po vseh teh prireditvah in akcijah te reakcije se vrši prikrita ali neprikrita agitacija proti socializmu. Pripoveduje se, da je greh, če delavec zahteva svojo pravico in pošten kos kruha. Celo ta-
ko odkrita je gospoda, da trdi, da je kapitalizem nepremagljiv in da moramo »kapitaliste le poboljšati«. Čim postanejo »dobri kristjani«, bodo postali tudi socialne čuteči. S tem hočejo dopovedati narodu, da naj se nikar ne bori proti kapitalu in kapitalistom, češ, da je kapitalistični družabni red božji red.
To je dingi sovražnik delavskega gibanja in socializma, ki ni nič manj nevaren kakor fašizem. Razlika med fašizmom in klerikalizmom je le ta, da prvi s silo, s puško zabranjuje kulturni napredek in opravičeni boj delavstva, drugi pa dela to s tem, da tudi zvaja ljudi k paradam in obenem zbuja v njih resignacijo, obup v socialno rešitev in zanemarjanje kulturne misije človeštva.
To sta danes najhujša sovražnika človeške kulture in napredka. Oba vodita človeštvo v barbarizem in suženjstvo.
Spričo te nevarnosti ima gibanje delovnega ljudstva težko in odgovorno nalogo, da trezno presodi položaj ter napne vse svoje duhovne in, če treba tudi fizične sile, da reši človeštvo kulturnega propada.
Ni lahko to delo. Toda delavstvo se je znalo žrtvovati. V absolutističnih dobah se je bojevalo, ko narodi še niso bili kulturno prosvetljeni. Bojevalo se je in izvojevalo zmago za zmago.
Vse pridobitve, socialne in politične, ki jih še imamo in katerih smo bili deloma oropani, so sad požrtvovalnega dela delovnega ljudstva.
Javna dela In kriza
Javna dela sama ne zadoščajo v boja proti gospodarski krizi
V	današnjih prosvetljenih dneh, v dueli kapitalističnega poloma se nam zdi boj navidez sicer težavnejši, je pa v resnici lažji, ker kulturne in socialne razmere govore še bolj za ljudstvo in še manj za kapitalizem.
Proti lažem, krivicam in demagogiji je treba postaviti resnico in pravico. Povedati, razkričati je to treba, da delovno ljudstvo spozna oboje in se ju oklene. Pa bodo v kratkem doorali lažniki in demagogi.
Kultura pa naj služi socialno pravični preureditvi človeške družbe.
To zahteva tudi zakon narave, ne le mi.
Režimsko časopisje je razglasilo več javnih del, od katerih se izvede nekaj tudi v dravski banovini. Neki list konštatira, da dobi dravska banovina v ta namen 35 milijonov dinarjev kredita, čeprav bi ji pripadalo po številu prebivalstva in davčni moči vsaj 100 milijonov dinarjev. Minister pa je povedal, da gradbeni oddelki v Zagrebu in Ljubljani še niso izdelali potrebnih načrtov za nadaljnja dela in zaradi tega odpade zaenkrat tudi kredit. To je vsekakor tehten vzrok, da se bo v dravski banovini izvršilo le malo železniških in cestnih gradb.
Važna so javna dela. Važneje pa je pri javnih delih, kakršne so delovne in mezdne razmere. To je mnogo važneje, to je bistvo boja proti gospodarski krizi. Ce opravljamo javna dela po dosedanjih metodah, pomeni to le povečavanje gospodarske krize, ne pa omiljenje.
Slišal sem razgovor, da neko podjetje, ki je prevzelo večje javno delo v dravski banovini, plačuje delavce po 90 Din na teden brez drugih dobrin. Kaj to pomeni? To pomeni, da delavstvo ne prisluži niti za prehrano, kaj šele za hrano, stanovanje ali vzdrževanje rodbine. Ta delavec bo letos nag, bos in brez sredstev počakal prihodnjo zimo. Izčrpan in oropan bo vsega do jeseni. Obrtniki in trgovci, kmeti, niso imeli ničesar od njega, ker je moral stradati; ni si mogel ničesar kupiti.
Od tega javnega dela, ki se vrši sicer na račun javnosti, splošnosti. nima ne delavec ne gospodarstvo ničesar in bi skoraj lahko rekli, da je to stroj, ki ga kupi splošnost sicer, pa se z njim doseza prav nasprotni rezultat kakor mu je namen.
Javna dela so navadno sredstvo, ki naj služi gospodarskemu problemu za bodočnost. Ta dela ne neso takoj dobičkov in zato ne morejo direktno izboljšati gospodarskega položaja, pač pa v desetletjih. Zato je metoda skopuštva pri delovnih mezdah poslabševanjc splošnih življenjskih razmer.
Delavec dela, se izčrpa, ne more
pa nadomestiti svojih fizičnih sil in ne drugih telesnih potrebščin. Isto se dogaja s prevozniki in dovozniki. Niti zase in za svoje živinče ali voz ne zaslužijo. Žrtvujejo in ker žrtvujejo več kakor zaslužijo, je logično, da gospodarsko ali socialno propadajo.
Tak način javnih del torej absolutno ne more služiti dvigu gospodarskega položaja našega delovnega ljudstva.
Javna dela so v gospodarstvu problematičnega pomena, to je, za bodočnost. Krizo imamo sedaj, socialno bedo sedaj. Zato morajo javna dela imeti nalogo, da indirektno olajšajo bedo in krizo sedaj.
To je pa mogoče le na ta način, da se delo pri javnih delih primerno plačuje in s tem poveča konzum, to je, podpre delovne ljudi kot konzumente in male producente. Kdor dela, naj zasluži, kdor producira, kmet in obrtnik, naj proda, da bosta mogla živeti oba.
Iz zgoraj navedenega razgovora naj omenim še to, da je gospod, ki se je razgovarjal z omenjenim delavcem, rekel, da je za življenje 91) Din mnogo premalo, premalo pa tudi še 120 Din (to je 20 Din na dan). Prvo je, da delavec ohrani svoje sile, drugo, da se preskrbi z drugimi potrebščinami; to pa je za tak denar nemogoče. Čudim se, da delavci še sploh hočejo in morejo delati. Pač bo tudi delo tako, kakršna je plača.
Vlada bo oddajala zopet javna dela. Naj vendar opusti načelo, ki velja, žal, za dela iz bednostnega fonda, da se sme plačati mezda največ po 20 Din na dan, ker je to napačno, škodljivo socialnemu in gospodarskemu položaju naroda. Zaposlitev in stradanje je najnevarnejši sovražnik ne le socialnega in gospodarskega položaja, ampak tudi javne morale.
Izstradan narod, gospodarsko uničen, moralno uničen, pa ne more biti element, na katerem naj se gradi boljša bodočnost našega naroda.
Novo predsedstvo socialistične internacionale
Dosedanji predsednik socialistične internacionale, s. Vandervelde, kakor vemo, je vstopil v belgijsko vlado in zaradi tega v smislu pravilnika ne more biti član izvršnega odbora. Socialistični urad je zato izvolil za začasnega predsednika Louisa de Brou-ckera, ki ga že poznamo, ker je nedavno obiskal tudi nas v Jugoslaviji.
Po pravilih pridejo v predsedni-štvo socialistične internacionale tudi člani izvršnega odbora, ki so izvoljeni od stranke one dežele, v kateri se nahaja tajništvo socialistične inter-
nacionale. Ker je tajništvo premeščeno iz Zuricha v Bruselj, je prenehal biti tudi s. Robert Grimm član pred-sedništva, ter sestoji predsestvo sedaj iz De Brouckera, kot predsednika, Huysmana in Boucherija, kot belgijskih članov izvršnega odbora, tajnika Adlerja in blagajnikaRousbreka.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnol Ako fe ne, stori takof svojo dolinostl
Tone Maček:	160
Stucai Kutn
Ko sta sedela skupaj pri mizi, je čutil ob sebi prijetno toploto njenih bokov in včasih je njena noga kakor slučajno drsnila pod mizo po njegovi. France se je kmalu nahajal v stanju, ko se vzdržnost in razni pomisleki počasi začenjajo razblinjati, zavžito vino mu je začelo kri hitreje poganjati po žilah, srce mu je postajalo veselo in v glavi mu je šumelo kakor neprestana lahka godba. Dokler je bila Urša v svatovskem oblačilu, se je je komaj upal dotakniti, ker se je bal, da ji ne bi pomečkal venca na glavi, šopka na prsih ali svilenih pentelj na predpasniku. Ko pa se je preoblekla, je postala bolj domača in on bolj pogumen.
Običaj je, da drug družici pokloni kako darilo, kak nakit, prstan ali novec. Kupil ji je lep batistast robček, obrobljen s čipkami, vanj pa je zavezal petkronski Srebrnjak. Radi lepšega se je branila sprejeti, vendar ne preveč. V zameno.mu je tudi
ona dala bel robček, v katerega je z | rdečo svilo uvezla njegovo irne.
Čimbolj pozno je bilo, čimveč so popili, tembolj so postajali vsi skupaj razvneti. Prvotna obzirnost se je umikala prešernosti, po i^bi so frčale nedvoumne opazke in šale, iz oči je odsevala hotnost. Plesalci so se vedno bolj tesno stiskali drug k drugemu, roke so včasih zašle predaleč. Ko je France spet plesal z Uršo, ki se je prižemala k njemu, da je čutil njena stegna ob svojih, je dvignila svoj oznojeni obraz, ki je iz njega bleščalo vanj dvoje vlažnih očes in medtem ko so njeni prsti mnogo obetajoče stiskali njegovo roko, je šepetala ;
»Boš šel z menoj v zgornjieo —? Postelja je za oba pripravljena —. Janez in Meta imata posteljo v nasprotnem kotu —.«
Stisnil jo je tesneje k sebi. Prevzemala ga je omama.
»Da bi le kmalu hoteli končati.«
»Nocoj sem tvoja. Saj veš. Po starem običaju.«
Vendar France tokrat ni mogel uveljaviti svoje pravice. Prišlo je
drugače. Še preden so začeli svatje resno misliti na razhod in na pozni počitek, je Urša nenadoma utihnila, obsedela nepremično na klopi ob peči, čelo ji je oblil hladen znoj in v obraz je postala bleda kot platno. France jo je začuden opazoval, ni si pa bil na jasnem, kaj naj to pomeni, bal se je, da se moti, kajti njegove, že precej skaljene oči, so videle vse drugače in dvojno. Pristopila je nevesta Meta:
»Kaj pa je Urša? Se ti je kaj zamerilo?«
Urša je odmajala z glavo, se oklenila Metine roke in je z njeno pomočjo opotekajočih korakov odšla k vratom.
»Kaj pa je? Ji je slabo?« so se izpraševali gostje. France je šel za njima oprezovat. Zunaj za hišo je Meta podpirala Uršo, ki je obupno stokala med popadki bljuvanja. Stal je tam poleg, nevede, kako bi pomagal. Meta ga je nagnala.
»Le pojdi v hišo. Saj ni nič hudega. Jo bom že jaz spravila v posteljo. To bo prešlo, samo mir mora imeti.«
Zenske so Uršo spravile v zgornjieo, jo toplo odele, skuhale so ji kamilčnega čaja. a glavo so ji ovile v brisače, namočene v vinu, ki so se v njem namakale sivke.
Dobro razpoloženje je bilo naru-šeno. Moški so se obregovali:
»O te ženske! Nič ne prenesejo.« Ženske so se branile:
»I seveda! Natura vam je res v marsičem prizanesla, a če bi vas nadlegovale vse tiste ženske zadevščine, s katerimi se imamo boriti me, bi še bolj jadikovali.«
»Bog že ve, kateri kozi pusti rogove.«
»Tisti pa mleka ne da.«
Ženskam ne prideš na kraj. zato so se začeli dvigati raz svojih sedežev in pretegovati zasedele ude. Nekateri, ki na noben način niso hoteli prenočevati izven domačega krova, so se začeli poslavljati. Z njimi se je dvignil tudi godec. Odhajajočim svatom so dali s seboj culice, ki so jim vanje povezali kose potic in po en kos od vsake pogače, ki so jih prispevali svatje k gostiji, da jih tudi njihovi domači pokusijo.
(Dalje prihodnjič.)
Kako na! se zagotovi mir v
Evropi ?
Dr. Avg. Reisman:
ff
Ta težki problem rešavajo politiki in diplomati, toda mnogo uspeha nimajo. Mir je v bistvu nasproten kapitalističnemu redu. Zato bo zagotovljen samo toliko, kolikor je mogoče zatreti kapitalistični duh v mednarodni politiki. To pa ne pomeni, da bi mi bili vedno nezaupljivi v vsakršno mirovno akcijo. Nikakor ne, zlasti ne danes, ko fašizem predstavlja neposredno nevarnost vojne v Evropi. Boj proti fašizmu je boj za mir. To najbolj dokazujejo dogodki zadnjih dni v zvezi z Nemčijo.
Te dni je francoski minister Her-riot (radikalni socialist) napisal jako aktualen in pomemben članek v T:re Nouvelle«, v katerem pravi, da dogovor med Sovjetsko Rusijo in Francijo mora biti podpisan. O tem se ne sme več razpravljati.
Nadaljnji razvoj je jasen. Države male antante in balkanske zveze se
pridružijo temu sporazumu, in tudi Mussoliniju ne bo preostalo drugega, kakor da odobri ta dogovor. Nato se mera Mussolini sporazumeti z malo antanto in balkansko zvezo o podu-navskem paktu. Čim bo to gotovo, bo Mussolini z nami (zlasti s Francijo) sklenil enako pogodbo, kakor jo skleneta Francija in Rusija.
Na ta način utegne biti zagotovljen mir v Evropi in drugega pota ni. pravi končno Herriot.
Nasprotniki teh dogovorov so se te dni veselili', da sporazuma med Francijo in Rusijo ne bo, ker je bilo dogovarjanje prekinjeno. Rusija pa je dobila nove direktive ter bo dogovor sklenjen v najkrajšem času, če ni bilo francosko dogovarjanje le — diplomatična poteza.
Za izpremembo narodnogospodarske
politike
Akutne naše zahteve smo že obravnavali. Jasno smo jih navedli in vsak jih že pozna. Pozna naše zahteve in tudi ve, da smo v njih neodjen-ljivi in da jih bomo tudi izvojevali, kolikor bomo imeli moči.
Tudi nekateri drugi grajajo delovanje prejšnjih vlad. Pravijo namreč, da niso gledale na splošnost.
Kljub raznim obljubam pa se doslej še nihče ni dotaknil druge važne stvari v gospodarstvu. Ničesar posebnega še ni ukrenjeno, da bi postal konzument močnejši. Zakaj še vedno mezde padajo dalje, dasi so že danes beraške in nikakor ne morejo zadoščati za približno primerno preživljanje posameznika, kaj šele
rodbine. Tako vidimo, da se morajo občinski nameščenci še vedno boriti za bore plače in tudi pri javnih delih dobe delavci le napitnina namesto plače. Kaj naj koristi promet, očuvanje večjih in manjših kapitalistov, če pa pri tem propadajo delavci, nameščenci, obrtniki in mali kmeti, da so nezmožni konzumirati.
Politika poslabševanja socialnih razmer konzumentov je slaba in tu je treba najprej zastaviti lopato reforme v tem smislu, da se okrepi kon-zumenta, ker je le ob dobrem kon-zumentu mogoč narodnogospodarski razvoj.
Ta reforma je najnujnejša!
Za petami lim hoiemo biti!
Nasprotniki delavskega razreda :jo biti sami gospodarji v državi. Sami hočejo sklepati o zakonih, sami izvrševati zakone po organih, kamor delavski razred ne bi imel vpogleda niti besede. Delavstvo pa s takim enostranskim zastopanjem interesov
v	državnih političnih korporacijah ne more biti zadovoljno.
Spominjajmo se sedaj v tej volilni borbi samo na akcije delodajalcev v zadnjih letih. Na vse pretege so rovarili v svojih zaupnih sejah in konferencah proti socialni zakonodaji, proti delavskim strokovnim organizacijam, proti delavskim zbornicam in proti posameznim delavcem. Dogodilo se je večkrat, da so delavca denuncirali, češ, da je »komunist«, misleč: komunist spada pod zakon o zaščiti države. Tako so se iznebili samozavestnega delavca ali zaupnika, ki se mu je šele po dalj-
šem času posrečilo dokazati, da ni zakrivil ničesar kaznjivega. Taka nasilstva bomo preprečili le, če bomo imeli več vpliva in vpogled v dejanja in nehanja nasprotnikov ter vpliv v javnem življenju.
Vpliv bomo pridobili z močno ideološko organizacijo. In to ideološko moč delavskega razreda v sedanjih razmerah lahko pokažemo in dokažemo z našimi nastopi.
Delavstvo potrebuje kontrolo nad javnim, upravnim in političnim življenjem v državi, potrebuje boja povsod., tudi v ustavnih korporacijah, za svoje zahteve in uveljavljenje svojega vpliva, svojega pomena v družbi.
Vedno jim moramo biti za petami!
Nove volitve v ceho-slovaškl parlament
V	soboto, dne 13. t. m. sc je vršila zadnja seja čehoslovaškega parlamenta. Vlada razpiše volitve. Po novem volilnem redu je kandidiranje raznih klik onemogočeno, ker se zahteva kvorum ali večje število glasov za liste, ki se pri volitvah upoštevajo. Večinska stranka pa nima nobene prednosti.
Kam jadra Avstrija?
Po vesteh iz Avstrije notranjepolitične razmere niso najboljše. Spor je med režimom in hajmverom (grofom Starhembergom), ki utegne imeti dalekosežne posledice. Gnilobo notranjih razmer je pa pokazal tudi proces proti socialnim demokratom na Dunaju, v katerem je zagovornik obtožencev, ki ni socialni demokrat, rekel, da režimsko časopisje laže o procesu in razlogih obtožnice. Opravičeno se je torej bati v Avstriji nove fašistične revolucije.
Ogrska za zvezo z Nemčijo
Gdmbos, predsednik ogrske vlade, bi rad postal mesija Madžarov. Prijateljstvo Anglije je Ogrska že zaigrala s svojo neresnostjo in Italija ji sedaj po marseljski aferi in zaradi aktualne zveze podunavskih držav tudi ne more pomagati in ne podpirati njene revizionistične politike. Gombos je s terorjem in svojevrstnim volilnim redom, dobil v parlamentu znatno večino. Da svojo politiko izpopolni, hoče iskati zveze z Nemčijo, ker hitlerjevski duh najbolj odgovarja diktatorskemu duhu madžarskih magnatov, fevdalcev in škofov. Seveda bo tudi tej zvezi sledila blamažaJ_____________________
Naroiniki, pozor!
Današnji Številki smo priloiili poitna položnice ter prosimo vse on« p. n. naročnike, ki so ▼ zaostanka z naročnino, ds isto nemudoma poravnafo, ker 1« na ta na£in bomo v stanu, nag list vzdrževati in tfa tudi redno dostavliati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poitna položnice shranilo in iih porabilo prihodnjič.
—	Uprava.
Ni pravice brez svobode —t ni svobode brez pravice"
(S kongresa jugoslovanskih pravnikov.)
Meseca septembra 1934 se je vršil v j Zagrebu v vseučiliški knjižnici velik kongres jugoslovanskih pravnikov, ki ga priredijo skoro vsako leto. Na teh kongresih se zbirajo pravniki vseh strok, sodniki in odvetniki, upravni, finančni in samoupravni pravniki.
Letošnji kongres je imel še posebno svečano lice, ker se ga je udeležila ofici-jelno večja skupina bolgarskih pravnikov na čelu z bivšim ministrom, vseučiliškim profesorjem dr. Fadenhechtom. Vsled tega so se ponavljale na kongresu številne manifestacije jugoslovansko-bolgarskega zbli/-žanja.
Kongres je trajal skoro cel teden, ker so napravili udeleženci po dvodnevnem zborovanju v Zagrebu baš radi Bolgarov tudi izlet na Jadran, kjer so se v Splitu, Trogiru in Dubrovniku ter končno v Sarajevu ponavljale svečanosti v čast gostom. Tudi Poljska je bila zastopana po delegatih in Češkoslovaška.
Za nas je bil kongres važen radi referatov in sklepov in radi govorov številnih odličnih pravnikov, ki zavzemajo odgovorna mesta v državi. Radi tega sem se odločil, da ravno v teh dneh to zabeležim v naši »Delavski Politiki«.
Kongres je vodil znan pohornik svobode in pravnik odvetnik dr. Ivo Politeo, ki je baš takrat izdal odlično knjigo »Radno pravo«. V predsedstvu kongresa pa je bil tudi pravnik dr. Milan Stojadinovič, sedanji finančni minister, torej član sedanje vlade. Večino kongresa so tvorili sodniki ter upravni pravniki, torej državni nameščenci. Navzoči so bili zastopniki raznih ministrstev, zlasti notranjega in pravdnega ministrstva.
Razpravljali so na tem kongresu med drugim o vprašanjih izenačenja zakonodaje glede sklepanja civilnega ali cerkvenega zakona ter je kongres soglasno sklenil zahtevo, da se uvede za vse državljane obvezen civilni zakon in da se tudi vodstvo matrik prenese iz župnišč na državne uradnike. Poročevalec za to vprašanje je bil slovenski sodnik dr. Sajovic iz Ljubljane in se pri glasovanju ni nihče oglasil proti.
Najpomembnejše pa se je i Uzdo miš*
I	jen je slovenskih pravnikov o: L.acu kongresa ko so razni govorniki izražali svoje mišljenje o delovanju jugoslovanskih pravnikov ter o smernicah zakonodaje za bodočnost. Pri tem so najodličnejši pravniki že v Zagrebu ob demonstrativnem ploskanju celega kongresa povdarjali, da
»ni pravice brez svobode in ne svobode brez pravice«.
Ploskanja resnih znanstvenikov, praktičnih pravnikov, odgovornih najvišjih uradnikov iz vseh koncev države ob tem povdarku potrebe popolne svobode ni hotelo biti konca. Tudi sedanji minister dr. Milan Stoja-dinovič je ploskal in se s tem solidariziral z zahtevo svobode govora in tiska. In tako je bil ob volitvah novega načelstva Kongresa jugoslovanskih pravnikov izvoljen za predsednika dr. Milan Stojadinovič, sedanji finančni minister. On bo predsedoval letošnjemu Kongresu jugoslovanskih pravnikov, ki se bo vršil v Beogradu.
Na slavnostnih večerjah udeležencev kongresa, ki so se vršile nato v Splitu in Dubrovniku, so se te demonstracije ob govorih za svobodo ponavljale ob nezmanjšanem ploskanju. Hrvatski in srbski dnevniki kot »Novosti«, »Jutarnji list«, »Obzor« in drugi v Zagrebu ter »Politika«, »Vreme« in »Pravda« v Beogradu, »Novo Doba« v Splitu, so i^gno tako tudi poročali o poteku kongresa in ziasti podčrtavali zahtevek jugoslovanskih pravnikov po svobodnem udejstvovanju, ker je le ono garancija za dobro zakonodajo.
Iz Splita so udeleženci kongresa z bolgarskimi gosti obiskali bližnji Trogir, kjer je pred staro ložo svobodnega trogirskega municipija z napisom »Aula Justitiae, hiša pravice, odlično predaval zgodovinar, dr. Ivo Delalle o pravni zgodovini v Primorju ter končal svoj govor, ki je vklesan na tisti loži v čast pravice:
»O Pravica, ti si kraljica, ki vladaš nad morjem in svetom. Po tebi zakoni živijo, po tebi prejema vsak ono, kar mu pripada.«
ie eden dobi nekoliko več, se drugemu vzame
Delavec plačuje delavca
Delavske mezde v dravski banovini
(Po stanju 31. marca 1935 )
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je letos v januarju objavil mezdne podatke svojih, zava-tovancev po stanju 31. XII. 1931. ">a-nes prinašamo analogne podatke po stanju 31. III. 1935. Podatki so ločjiii za delavce v mestih in delavc i na deželi. Pod mesta smo računali Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj in Ptuj ter njihove bližnje okolice. Mezdna statistika se ne nanaša na vajenci, ki so neglede na višino taktičnih prejemkov brez izjeme vsi uvrščeni v I. mezdni razred (dnevno Din 6.—), temveč samo na ostale delavce, pomočnike, nameščence itd. V tabeli smo izkazali poleg povprečnih dnevnih zavarovanih mezd v vsaki po • -mezni industrijski skupini tudi število delavstva in razlike mezg v tromesečju od 31. XII. 1934 do 31. III. 1935.
Mezde v mestih so v glavnem padle za Din 0.74, dočim so na deželi narasle za Din 0.19. Povišanje mezd na deželi je umljivo že radi se-zije same, katera se začenja vsako leto nekako v meseeti marcu. Ker so pa vkljub seziji mezde v mestih padle, je to znak, da delodajalci v mestih še nadalje znižujejo mezde.
Podrobnejša analiza mezdne statistike kaže, da 'nroblem delavskih mezd pogreša pri nas gotovega reda, ker v spodnjih naših številkah ne naj-
demo običajne statistične regularnosti ali zakonitosti. Edino industrija kožie izkazuje napredovanje v mestih in na deželi obenem, to je Din 0,06 oziroma Din 0.18. Drugače pa vsepovsod odgovarja napredovanju mezd v mestih nazadovanje mezd na deželi in napredovanju mezd na deželi, nazadovanje mezd v mestih. To naspi o-tovanje mezdnih tendenc je pri posameznih industrijah izredno vehko. Tako n. pr. so mezde v trgovini v mestih padle za Din 1.40, na ieželi pa istodobno narasle za Din 2.71, obratno so pa mezde denarnih in zavarovalnih zavodov v mestih narasle za Dim 4.82, na deželi pa istodobno padle za Din 2,16 itd. itd.
Ce vzamemo mezdne razmere celokupnega članstva OlJZD-a, to je delavstva v mestih in na deželi, vidimo, da so mezde samo štirih industrij pomembnejše napredovale in sicer:
Denarni in zavarovalni zavodi Din 0.77 Predelovanje kože	Din 0.37
Industrija kiože	Din 0.33
Industrija tpaipirl)a	Din, 0.11
Vse ostale industrije Dravske banovine, kolikor so zastopane pri OUZD-u, pa kažejo vkljub oživljajoči se seziji še vedno nazadovanje plač ali pa vsaj ne ozira vrednega napredovanja plač.
»Strankarstvo tez prag sodiSCa, pravica skozi
okno ven
(Iz govora ministra železnic.)
Glasom poročila »Jutra« z dne 29. IV. t. 1. je govoril na nedeljskom shodu vladne liste v Ljubljani minister železnic inž. Vujič med drugim tudi sledeče:
»Bratje! Nič več ne bo dovoljena igra z zakoni. Zakon v naši državi mora biti do vseh enak. Bil je čas pri nekih prejšnjih nolitikih, ko so začeli pihati razni strankarski vetrovi po sodiščih. Toda ne pozabite, da tisti trenutek, ko prestopi strankarstvo
prag sodišča, zahteva, da gre pravica skozi okno ven. (Tako je! — klici iz množice).«
K tem izvajanjem ministra želiz-nic se bomo ob primernejši priliki še povrnili s komentarjem k nekaterim dogodkom.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 iepe knjige. =====
Doma in po sveta
Cenejša sol. Sol boljše kvalitete se je nekoliko pocenila. Nasprotno pa i morsko mleto sol, ki se najbolj rabi, dejansko podražili. Petdeset kilogramov navedene soli je veljalo prej z vrečo in popustom za prodajalce Din 122.—, po novi tarifi pa velja Din 128.—. Monopol je znižal odbitek za prodajalce od Din 27.50 na Din 15.— in ceno vreče za Din o.—. Odbiti odstotek v znesku Din 12.50 ostane monopolen. Ker je pa vreča cenejša za Din 6.—, mora trgovec na drobno plačati sedaj Din 6.50 več kakor pred pocenitvijo za to sol.
Podunavska konferenca. Podu-navska konferenca se bo vršila uaj-brže meseca junija v Florenciji v Italiji. Posvetovali se bodo o nenapadalnem paktu, o medsebojni pomoči in o zaščiti avstrijske neodvisnosti. Turčija želi, da bi se že na tej konferenci govorilo tudi q sredozemskem paktu.
Letošnja mednarodna konferenca dela v Ženevi bo sklicana šele jeseni. Na njej bodo verjetno prvič sodelovali zastopniki Sovjetske Rusije.
Davčno prostost v Nemčiji je dovolil režim vsem poslopjem, ki služijo namenom fašistične stranke. Več pa bodo plačali davka delavci in kon-zumenti.
Hitlerjeva Nemčija proslavlja pr-
vi	maj. V Berlinu bodo tudi letos priredili veliko parado dne 1. maja. Izšel je ukaz na delavce, da morajo v enajstih pohodih prikorakati na slavnostni prostor. — Seveda se bo s to manifestacijo manifestiralo le za ka-pitalistično-fašistično diktaturo, ne pa za svoboščine in socialne pravice naroda. »Manifestacija« v takem smislu pa ne more biti srčna zadeva delovnega ljudstva.
V	Nemčiji prepovedano vse časopisje s posebnimi interesi. Voditelj nemškega fašističnega tiska Amann je izdal naredbo, da se ustavijo vsi časopisi s posebnimi interesi. Nared-ba je naperjena proti katoliškim in protestantovskim listom. S tem je zadavljen vsak tisk, razen fašističnega.
Med Nemčijo in Rusijo je bila sklenjena nova trgovinska pogodba.
Nemčija se obvezuje kupiti v Rusiji letno za 150 milijonov mark raznih sirovin, Rusi pa bodo vzeli od Nemčije za 200 milijonov mark Strojev in raznih tehniških pripomočkov, kar vse bodo plačevali v gotovini, potom Deutsche Bank. Baje so Nemci z rusko kupčijo zelo zadovoljni, ker Rusi točno plačujejo. Istočasno pa pogajanja za trgovinsko pogodbo med Francijo in Rusijo še niso privedla do uspeha, ker Francozi zahtevajo., naj bi Rusija najprej priznala stare carske dolgove, kar pa slednja od-
Delavstvo manifestira
Akademija mariborskih delavskih kulturnih organizacij
klanja.
Skupen manifest dne l.1 maja izdajo francoski socialisti in komunisti.
Macdonald napada Nemčijo. Mac-donald, predsednik angleške vlade, je v članku ostro napadel Nemčijo, češ, da je samo ona kriva naraščajoče vojne nevarnosti. Angleški tisk napad večinoma obsoja, ker otežkočuje sporazum. — Morda se pa Macdonald poslavlja od predsedstva vlade?
Največ rudarskih nesreč beležijo na Angleškem. V zadnjih sedmih letih je bilo ubitih in pohabljenih 987.935 rudarjev, ali povprečno 141.134 v enem letu, oziroma vsako uro po 16 rudarjev.
Pod Mont Blancom hočejo graditi 12 kilometrov dolg tunel za železnico in obenem za avtomobilsko cesto, ki bi po najkrajši poti vezala Italijo in Francijo. Gradnja bo stala 250 milijonov frankov. Načrti so /x odobreni.
Velikanski spomenik iz želez ja starih ruskih ladij, ki so jih Japonci vzeli Rusom v vojni leta 1905., hočejo Japonci zgraditi v spomin na to vojno v glavnem pristanišču v Yoko-hami.
Nova najdišča zlate rude so odkrili v vzhrdni Sibiriji. Po bogastvu prekašajo vse dosedaj znane ruske zlate rudnike.
Sirite naS list!
Maribor, dne 29. aprila.
Veliko krasnih delavskih manifestacij smo že doživeli v Mariboru. Tako veličastno obiskane kulturne prireditve, kot je bila sobotna akademija delavskih kulturnih društev v Mariboru v dvorani »Union«, pa že dolgo nismo videli. Delavstvo je razumelo pomen tega dneva baš v današnjem času, ob današnjih dogodkih in pred delavskim praznikom, 1. majnikom. Od ust do ust je šel glas o naši slavnosti, po tovarnah je završalo, naši zaupniki so brez kričeče reklame izvršili to ogromno agitacijsko delo.
V	soboto zvečer pa so ljudje kar vreli od vseh strani proti dvorani »Union«, ki je bila že ob napovedanem začetku pol 20. uri zasedena. »Godba železniških delavcev in uslužbencev« pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja je točno pričela program in spravila svečano razpoloženje v razgibano množico mariborskega proletarijata. Delavstvo je lahko zopet videlo, kolikega neprecenljivega pomena je za naš pokret vzorna železničarska godba. Neprestane premestitve železničarskih godbenikov so sicer njen kader spreminjale, niso je pa mogle zavreti. S tem večjo ljubeznijo in ponosom se je oklepajo naši sodrugi-železničarji. Za vsakim komadom je žela godba zasluženo viharno ploskanje.
Med tem pa so bila vhodna vrata še neprestano zabasana z novodošlimi. Spredaj in zadaj, v vsak kotiček so donašali z dvorišča nove stole, na galeriji so si delavci sami napravili še eno galerijo. Kakor natrpan čebelni panj je izgledala dvorana in vendar ni bilo mogoče sprejeti vseh, ki so še čakali zunaj. Nedvomno je poslušalo našo akademijo	«
nad tritisoč sodrugov in sodružie.
Delavstvo se je pač zavedalo, da'v takih dneh ne sme ostati doma. Kdor je le količkaj mogel, je prišel. Iz pozdravnega nagovora našega bivšega kandidata s. Josipa Petejana je odsevala vsa ta velikanska odgovornost, ki jo imajo delavske kulttirne in strokovne organizacije za bodočnost nav-, no v tem času. Delavstvo ga je razumelo in se zlasti zavedalo, da je bodočnost kljub temu naša. »Naš čas mora priti kljub vsemu,« tako je pravilno končal s. Peteian ah vihar delavskih rok je to svečano govornikovo izpoved potrdil.
Sledila je pestra revija delavskega kulturnega udejstvovanja v Mariboru od ljubkih otročičev iz »Detoljuba« preko mešitne-ga pevskega zbora »Svobode« z vodjo s. Vihariem, preko športne gimnastike članov in članic »Svobode«, ki so v svojih belih krojih posebno oživele mladostno silo našega kulturnega dela. V vse smeri segajo naši sodrugi in sodružice, kakor je pač pestra narava in raznovrsten človek sam. »Prijatelj Prirode« nam je ob spremljanju lastne godbe pod vodstvom s. Premužaka pokazal živahne ljudske plese, odsek pekov še vedno priljubljene pekovske tamburaše, ki jih tudi vodi s. Vihar in za zaključek so bili prijazno sprejeti zopet naši kolesarji s svojo godbo na Martin-fanfare, pod vodstvom 's.
H.	Vampla.
Ponovno pa so se združili k skupnemu nastopu tudi vsi naši pevski zbori, ki so bili nekateri bolje, drugi slabše zastopani, kakor se pač njihovi člani zavedajo ene prvih čednosti kulturnega udejstvovanja, to je stroge discipline. Sodelovali so zbori »Svobode«, naših vzornih Pekov, »Grafike«, »Krilatega kola«, »Frohsinna« in »Enakosti« iz Studencev. Delavstvo se je moglo zopet prepričati, kaj premore združena moč pri ustvarjanju resničnih kulturnih uspehov. Naši preprosti delavci in delavke so s polnim umevanjem sledile krasnim pesmim, kot poprej mešanemu zboru »Svobode«. Vsakdo je čutil, da bi lahko postali ti »Združeni pevski zbori« največji naš ponos in sploh prevladujoča kulturna sila Maribora. Zborovodja D. Cibic je že s temi skromnimi skupnimi vajami izvabil toliko lepote iz delavskih grl, da nam je bilo samo hudo ob pogledu na ta zbor, da niso tam vsi, ki bi lahko bili in morali sodelovati. Prepričani smo pa, da so tudi to le početniške bolezni, kot jih kaže vsak začetek. Dosedanji uspehi pa so nam nedvomno porok k napredku. Mogočen združeni pevski zbor mariborskega proletarijata naj bo naš cilj za bližnje delo in prvo prihodnjo večjo delavsko prireditev.
Impozantna udeležba in zmagoslavno razpoloženje delavstva naj bo v zadoščenje vsem, ki so kakorkoli sodelovali in se trudili. Tako se ustvarja kultura, le tako se Prav oblikuje k lepoti in moči delavska duša.
Lfubljana
,,Mf, kar nas Je kovatev ..
Delavska pesem in beseda.
Centrala »Svobode« s sodelovanjem delavske godbe »Zarja«, delavskih pevskih zborov »Svobode* Zalog, Dobrunje in Ljubljana ter zborov delavskega pevskega društva »Cankar« (pevovodja Kristo Perko), s sodelovanjem govorilnega zbora in delavskega odra ljubljanske »Svobode«, priredi v sredo, dne 8. maia 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice delavski prosvetni večer za delavstvo po vsej Jugoslaviji. Radio-postaja Ljubljana, Zagreb in Beograd bodo prenašale ta delavski prosvetni večer centrale »Svobode« iz Ljubljane. Med posameznimi točkami bo konferiral pisatelj Angelo Cerkvenik.
Spored:	1.	Scheu: »Delavski po-
zdrav«. Igra delavska godba Zarja«. — 2. Ivan Cankar: »40 let sem delal«, odlomek
To so plače! — »Jutro« in »Slov. Narod« z dne 25. aprila pojeta slavo na račun tlakovanja Bleivveisove ceste, ki je lani niso do kraja izgotovili. Tlakovanje bo izvršila zagrebška tvrdka A. Res za 569.470 dinarjev. »Slov. Narod« pravi k temu: »Cene so zelo nizke in podjetje bo moralo varčevati tudi pri mezdah, zato bodo delavci plačani po 2.75 do 3 Din na uro.« Nato še Ptistavlja: »Ker bo zaposlenih le 30 do 60 delavcev, si nezaposleni ne morejo mnogo obetati od tlakovanja Blei\veisove ceste«. Po našem mnenju si ne more mnogo obetati od Bleivveisove ceste tudi tistih 30 delavcev ne, ki bodo morali opravljati eno najnapornejših de! za 2.75 Din na uro; pa še tistih 2.75 Din ne bodo dobili po raznih odtegljajih. Za 16 Din na dan bodo morali torej delavci tlakovati cesto sredi bele in napredne Ljubljane! Ali so javna dela zato tu, da se daje privatnim podjetnikom pobuda za nadaljnje zniževanje že itak sramotno nizkih mezd? Ali so javna dela zato, da se poniža našega delavca na stopnjo kitajskega kulija? Ali bo dopustila to sramoto ljubljanska občinska uprava in drugi merodajni krogi?
Vsaj nekaj zahtevajte! Ljudje hodi-ijio po raznih ljubljanskih lokalih, gostilnah, brivnicah, puščamo tam mnogo dinarjev, pa malokje vidimo »Delavsko Politiko«, dočim lahko dobimo mnogo brezpomembnih in protiljudskih lističev. To je predvsem krivda nas, ki se ne brigamo za to, da bi imeli naročeno »Del. Politiko« tam, kamor mi zahajamo. To je neodpustljiva nemarnost. Saj ho marsikak lastnik lokala rad naročil »Delavsko Politiko« samo, da ga prijazno opomnimo t a to. Kako naj se on spomni, če se niti mi, ki se štejemo za za-vdUne, ne spomnimo na svoj list! Če so bo
Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«. — Govorilni zbor »Svobode«. — 3. a) Krnic: »Pozdrav prirodi.« b) Scheu: »Delu čast.« Pojejo združeni zbori »Svobod«, 90 pevcev.
—	4. Sobčenko: »Na ruskih tratah.« Venček delavskih pesmi. Igra del. godba »Zarja«. —-5. Ivan Cankar: »Oče naš.« Odlomek iz Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«. Govorilni zbor »Svobode«. — 6. a) Scheu: »Noč pretenina...« b) Iv. pl. Zajc: »Slava delavstvu.« Pojejo združeni pevski zbori »Svobod«, 90 pevcev. — 7. Mile Klopčič: »Ceste pred pomladjo.« Recitacija. — 8. Scheu-Cerar: »Vzbujenje duhov.« Igra delavska godba »Zarja«. 9. Ivan Vuk: »Noč pretemna.« Recitacija. — 10. a) Riva: »Dani se.« b) Scheu: »Zdravo hrabri bojevniki.« Poje združeni pevski zbor »Svobode«, 90 pevcev. — 11. Oton Župančič: »Kovaška.« Govorilni zbor »Svobode«. — 12. Danilo Cerar: »Od Urala do Bajkala.« Igra delavska godba »Zarja«.
Sodrugi in sodružice. Svobodaši in ostalo delavstvo! Zberite se pri radio-sprejemnih aparatih, da bomo vsi ta večer vsepovsod eno.
Centrala »Svobode«.
naš list bolj razširil po lokalih, bomo dobili več veljave in marsikdo, ki še ne ve za nas, se bo prebudil. Zato, sodrugi: vsakdo naj v mesecu maju uvede »Delavsko Politiko« tam, kamor zahaja!	Kovinar.
Delo in eksistenca in brezposelni. Z ozirom na članek v Vašem listu štev. 28 od 10. aprila t. 1. pod naslovom »IJelo in eksistenca«, ali kakor Vi pravite gospodje iz tega društva, niso dali članom ne dela ne eksistence, pač pa je res, da je društvo mnogim izmed svojih članov na najrazličnejše načine pomagalo, da so prišli do dela in zaslužka.
2. Ni res, da ti gospodje članom društva niso dovolili pravega delavskega izobraževalnega dela in prepovedali celo uprizoritev socijalne igre, pač pa je res, da društvo ni nikoli oviralo svojih članov, da bi se ne bavili z resnim in smotrenim izobraževanjem in je bilo le proti temu, da bi se uvajalo pod krinko tega izobraževanja politiko in strankarstvo v društvene vrste, ker je društvo nepolitično.
3. Ni res, da so vsled tega včlanjeni delavci korporativno zapustili to društvo in se zglasili pri resničnih delavskih razrednih organizacijah, pač pa je res, da je bilo nekaj članov društva radi očitnih prestopkov proti pravilom društva in navodilom, ki so jih dobili, iz društva izključeno.
4. Ni res, da so menda pri »Delo in eksistenca« ostali samo tisti, ki že imajo delo in eksistenco ali pa Če prvega ne, vsaj drugo, pač pa je res, da z izključitvijo "nekaj članov, med katerimi je tudi nekaj zaposlenih, niso stali v društvu samo ljudje z^delom in eksistenco, oziroma, če že ne s prvim, pa vsaj z drugim, pač pa je še vedno dosti veliko število takih, ki nimajo ne dela ne eksistence, pač pa dovolj smisla za resno delo v korist brezposelnih.
Misli so svobodne
(Nemška narodna iz 18. stoletja.)
Svobodne so misli, kedo jih ugane?
Beže mimo nas, kedo jih ujame?
Ni moč jih zajeti, ni moč jih zapreti, saj vsak človek ve, misli so svobodne!
Jaz mislim, kar hočem, kar me osrečuje, izdati pa nočem, kar v srcu miruje!
Kdo sanje in želje zabraniti more? saj vsak človek ve, misli so svobodne!
Četudi vi v temno me ječo zaprete, ves trud bo zaman, nikdar ne uspete!
Ker misel prodira skoz’ zid in ovire, saj vsak človek ve, misli so svobodne!
Upamo, da bodete resnici na ljubo ta naš popravek v Vašem cenjenem listu priobčili in beležimo z odličnim spoštovanjem »Delo in eksistenca« Ljubljana: predsednik Kosem I. r., tajnik Pompe 1. r.
Kranjj
Tekstil-Indus zopet normalno obratuje.
Tako se dela zopet v enenl oddelku v dveh zmenah. Tisti, kateri delajo v nočni zmeni in sicer 5 noči po 12 ur, so končno le prišli do spoznanja, da bo kljub procentom, katere dobijo za nočni šiht, treba stvar preurediti. Delavci trpe na očeh in na zdravju. Kakšnega mnenja bo pa podjetje, se še ne ve. Če bi bila v podjetju močna organizacija, bi bilo taka vprašanja laže reševati.
Ormož
Kričeče razmere na veleposestvu. V dopisu iz Prlekije smo videli žalosten slučaj revežem nanešene škode in krivice. V sledečem dodajamo še vse premalo znane krivice, nanešene viničarjem in drugim služabnikom na tem veleposestvu. V III. Mojz. knjigi 19, 13 stoji zapisano: Naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do jutra. Graščinski uslužbenci: viničarji, sobarice, sluge, majar pa že leta čakajo na svoje skrajno nizke plače. Viničarji morajo čakati po mesece na svoj krvavi zaslužek, da se jim potem odplačuje v malih obrokih po 10 ali 20 Din na teden. Kaj naj si s tem kupijo?Hišni uslužbenci imajo zaostanke od 1500—8000 Din, a družine stradajo. Ako toži, je ob službo, ako krade, je zaprt, tisti pa, ki je vsemu kriv, živi v razkošju. Take razmere se morajo nehati. Služabniki morajo dobiti denar, ker so ga krvavo zaslužili.
Iz naše književnosti
»Der Kampf.« Naš pokret dostikrat trpi nad pomanjkljivo izobrazbo delavstva v kulturnih in strokovnih organizacij. Zadnja leta je idejna izobrazba naših vrst otežkoče-na vsled vladajočih razmer, zlasti vsled pomanjkljivega uvoza tuje literature. To je čutiti tudi pri naših nasprotnikih, ki črpajo svojo izobrazbo večinoma samo iz dveh dnevnikov in sodijo tudi naš pokret le po pisanju teh ljubljanskih časopisov. Kak zlobno-strupen duh pa veje pri teh časopisih napram socijalizmu, se lahko prepričate skoraj iz vsake številke. Zato je tembolj potrebno, da čitajo naši sodrugi vsaj ono idejno literaturo iz inozemstva, ki nam je še dostopna.
Opozorili smo že nekajkrat na izvrstni mesečnik »Der Kampf«, ki so ga začeli lansko leto zopet izdajati socialdemokratski ideologi v Pragi. Revija izhaja redno vsak mesec in je izvrstno urejevana. Sotrudnike ima po celi Evropi. Aprilska številka ima na primer sledečo vsebino: Otto Bauer: Das Ende von Versailles; Pietro Nenni: Der Vatikan und der Faschismus; Zoltan Ronai: Gegensatze in der ungarischen Gegenrevo-lution; Karl Thormann (Bern): Sozialisti-sclie Neuorientierung in der Schvveiz; R. Garzia Sanehez (Madrid): Spanien zvvischen zvvei Revolutionen; Fritz Briigel: Oesterrei-chische Tradition. — Sledijo zanimiva poročila iz mednarodnega socijalizma, mednarodnega strokovnega pokreta, iz Sovjetske Unije, iz književnosti in revij.
Organizacije, kjer člani razumejo nemški, naj si naročijo revijo vsaj za svojo knjižnico. Naročila sprejema tudi uprava našega lista.
Propaganda za monarhijo v Griiji?
Na Balkanu še ne bo miru.
Bivši grški kralj Jurij biva v Parizu. Z ozirom na neprestane zmede v Grčiji je sklic*! svoje prijatelje na sejo, na kateri so ugotovili, da od leta 1924 še ni bilo tako ugodnega položaja za momarhizem v Grčiji. Monarhisti upajo, da pri volitvah meseca maja in avgusta pridobe na vplivu. Jurij pravi, da se vrne v Grčijo, če se izreče zanj narodna skupščina ali pa plebiscit. Jurij je potem odšel v London, da bo imel boljše zveze z Grčijo in angleškim režimom, ki podpira.
Maribor
Zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic
zoritve brezuspešne ter je nujno potrebno, da se uvede v tem oziru red, objavlja mestno poglavarstvo, da bo vsako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov. —
Mestno poglavarstvo v Mariboru prejema zlasti v zadnjem času vedno pogosteje prijave, da se mnogi trgovci in tudi obrtniki ne drže predpisanih zapiralnih ur. — Uradno so bile ugotovljene hude kršitve tozadevnih zakonitih predpisov. Ker so opo-
O krivdi tragične smrti Avgusta Kei-nariča je bilo izdano uradno poročilo, ki ugotavlja, da je za vso nesrečo kriv graditelj vodnjakov Kavčič iz Gornje Radgone, pod katerega koncesijo se je gradil vodnjak v Pobrežju. Tej ugotoviti moremo le deloma pritrditi. Res je mojster, pod katerega imenom se dela, odgovoren po zakonu za gradnjo, res je pa tudi, da je vsaj javnosti znano, da se pri nas po deželi in tudi po naših predmestnih občinah izvršujejo zgradbe z izposojenimi koncesijami. Interesent se pogodi s kakim mojstrom, ki mu za gotov znesek posodi koncesijo, interesent pa potem sam najame delavce, ki potem delajo kakor vedo in znajo, ne da bi se lastnik koncesije sploh brigal, kje in kdo dela. To je pri nas sistem, ki je tudi obrtni oblasti znan. Nekaj sličnega je bilo tudi z usodepolnim vodnjakom. Mojster Kavčič iz Gornje Radgone sc je pogodi! za gradnjo vodnjaka v Mariboru, za izvršitev se pa sam ni zanimal, ampak je poslal svojega delavca Kelnariča, da vodnjak napravi. Razni nedostatki pri gradnji so povzročili katastrofo. Do tu sem bi bil mojster Kavčič po obrtnem zakonu kriv. Ne more pa biti kriv Kelnaričeve žalostne smrti. Tu je kriva samo neoprostljiva lahkomiselnost, da ne rečemo zanikrnost vseh onih korporacij, ki so vodile ali ne vodile odkopavanje, ki niso znale iz osem metrov globokega jaška spraviti v 74 urah živega človeka na dan. In če tega same niso mogle, da niso phi-vočasno se obrnile za pomoč tja, kjer bi bila lahko sigurna. S priznanjem svoje lastne nezmožnosti ne bi nikomur padla krona z glave. Javnost sedaj zahteva zadoščenja in službeni krogi ji ga hočejo dati v osebi mojstra Kavčiča, ki je kakor smo poučeni, sam revež, ki se bori za kos kruha. A javnosti s tem ne bo zadoščeno. Ona sluti krivdo v »šlampariji«, ki je čisto drugje.
Zato tudi mi zahtevamo:
1. da se brezpogojno ugotovi krivda na neuspehu reševalne akcije:
2. da se obrtna oblast in inšpekcija deta več in bolj odločno brigata za osebno varnost pri raznih gradnjah zaposlenih delavcev;
3. da prepove in odločno prepreči sistem posojanja koncesij po raznih gradbenih mojstrih:
Mestno poglavarstvo.
4.	da se v mariborsko gasilsko in reševalno društvo ne vtikajo razni nepozvani nestrokovnjaki, da bo sposobno za svoje akcije.
Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru je na svojem plenarnem sestanku, ki se je vršil minuli četrtek v Delavski zbornici. zavzel svoje odločno stališče proti nestrokovnemu vodstvu reševalne akcije v slučaju Kelnariča. Zaupniki so z ogorčenjem sledili tozadevnemu poročilu s. Petejana.
Kazen radi odpustitve zaupnika. Zadnji čas se ponavljajo pritožbe naših sodrugov radi preganjanja delavskih zaupnikov po tovarnah. Pod vsemi mogočimi krinkami delodajalci šikanirajo zaupnike, tako da jim službo ogrenijo in s tem spravijo na cesto ali pa jih kar naravnost odpuščajo iz neutemeljenih razlogov. Zgodi se pa celo, da takšni odpuščeni zaupniki ne vedo, kako jih zakon ščiti do poteka zaupniške funkcije in se niti ne branijo pred odpustom. Kot smo zadnjič poročali, se je zgodil še žalostnej-ši slučaj, da je nacijonalna organizacija ob priliki odpusta zaupnice to svojo članico zapustila in se je delodajalec tovarnar v tožbi te zaupnice skliceval celo na pričevanje »na-cijonalnega« predsednika zaupnikov. Našemu trudu se ima ta zaupnica zahvaliti, da smo takšno izigravanje preprečili ter izvo-jevali zaupnici njene pravice. — Pravkar pa je ministrstvo socijalne politike potrdilo obsodbo nekega tekstilnega tovarnarja v Mariboru, ki je bi! od banske uprave v Ljubljani obsojen radi odpusta zaupnika na 3000,— Din kazni. Ce bi se zakon izpolnjevalo in kršitelji zakona o zaščiti delavcev kaznovali po predpisih, kakor se kaznujejo državljani sicer ob kršenju zakonov, bi kmalu prenehalo tudi preganjanje zaupnikov. Delavci, oklenite se svobodnih strokovnih organizacij. Izobražujte se in čitajte delavski tisk!
Stroge kazni za radijske motilce. Poštna uprava je ponovno razglasila, da bodo stranke, ki posedujejo električne aparate v gospodinjstvu, a istih niso prijavile in kakor je predpisano izolirale, strogo kaznovane, od 300 do 5000 dinarjev.
Prenizke kazni
Krščanskim so kazni avstrijskih socialnih demokratov še prenizke
Dunajski proces proti šucbindler-jem je končan. Državni pravdnik sc je pritožil, da je od 21 obsojencev odmerjena prenizka kazen 17 sodnikom. Pritožil se ni proti obsodbam Aleksandra Eiflerja, Rudolfa Lowa in Josipa Sispela, ki so obsojeni na 18, 15 in 12 let težke ječe. Ni se pritožil proti eni oprostitvi. Ostalih 17 pa mora dobiti še višjo kazen. Dr. PresSburger, ki je obtožence branil, se je pritožil proti celotni sodbi.
Obtoženci so se med procesom pokazali prave junake. Obtoženci so ponovno izjavljali, da so ravnali zakonito, da so bili kot republikanci dolžni braniti republiko. Obtoženec
Alfred Kern:
Kratko poročilo o Ani
l.
Ana stanuje v malem mestecu s tekstilno industrijo; zaposlena je kot pletilka v naj večji tovarni tega kraja.
Ani je enaindvajset let. Močna je in ši-rokorašcena, ima svetle oči in široka usta. Je kakor se pravi — fejst punca. K temu še vedno vesela in temperantna; pravijo, da ima več ljubčkov. Tudi starejši možje ,io radi vidijo. Ona pa	se ne briga	dosti	za	to:
Pravi: »Vsi skupaj	me lahko v	...«
Ampak Ana ni	neumna, 1 o	se o	nji	ne
more reči. Ona ve,	da jse mora	delavec	or-
Kanizirati in zato je že nekaj let članica strokovne organizacije. Tudi članica delavskega telovadnega društva je, in celo zelo aktivna. Vsako društveno delo z veseljem opravlja. Vsepovsod je rada zraven. Vsi imajo Ano radi.
tovarna je naenkrat odpustila polovico svojega delavstva, 'tudi Ana je med odpuščenimi. Vendar zato ne poveša glave: ve, da zamore dandanes malokdo računati s stalno zaposlitvijo. To je bilo že njeno četrto mesto zaposlenosti. »Se bo že zopet
uravnalo.«
Ampak tokrat ni šlo tako hitro. Ana je morala iti štemplat. (To je, morala se je Prijaviti za brezposelno podporo, prejela j£ 'zkaznico, ki jo je vsak teden morala dati žigosati.) Doma ji je postajalo dolgočasno, unli niati je doma in starejši brat, tudi brez Posla. Včasih oče preklinja. Ani manjka de-0 111 Ponoči slabo spi.
Lb\v je rekel, da je dolžnost do stranke več, kakor državljanska dolžnost. In, ko ga je državni pravdnik vprašal, če je še tega mnenja, je odločno povedal, da še. Enako pogumno je odgovarjal obtoženec Bergmanu, ki je bil poveljnik kompanije v Otta-kringu na Dunaju. Obsojen je že bil na dve leti. Državni pravdnik ga je vprašal, kdo mu je dal orožje, če je kaj vedel o pripravah in katere osebe so vodile priprave. Bergmanu pa je na ta vprašanja odgovoril: Povedal sem že pri policiji, da ne imenujem imen, to sem povedal v prvem procesu in danes ponovim. Lump je vsak izdajalec! V nadaljnjem zašli-
Prvi maj
praznik dela, dan hrepenenja izkoriščanih in teptanih, boš najlepše proslavil, ako boš pridobil čim več novih naročnikov
»
Delavski
Kaše geslo bodi: »Delavska politika" mora v vse domove kjer prebivajo oni, ki si služijo svoj kruh z delom svojih rok
Zato gre Ana zvečer večkrat zdoma. Vrača se pozno. Tu in tam zelo pozno. Dvakrat je sploh ni bilo doma preko noči. Tudi njena razmerja se množijo. Ali njeni prijatelji so sami ubogi hudiči. Sedaj tudi Ana včasih preklinja.
Velemesto! Tam je znabiti še mogoče najti delo. Ta misel se je polastila Ane.
Nedelja je bila obupna. Oton je bil hud, ker je preveč z Robertom plesala. Oton je čeden, ali dolgočasen; Robert je iz čisto drugačnega materijala. Zal, da ima tako neumen obraz.
V	pondeljek zjutraj se je odpeljala v
glavno mesto.	‘
»Da, to pa že to, tukaj se bo našlo mno-gokaj,« ,ie rekla, ko je zapuščala veliki kolodvor. Ni mogla razumeti, da je vzdržala tako dolgo v svojem malem mestecu.
Ta široka cesta. Ta promet. In tu razsvetljava!
Počasi se je stemnilo. Ana je postala žejna. Brez pomišljanja je stopila v najbližji lokal. Godba. Na majhnem prostoru se je sukalo nekaj parov. Tesnoba, gostje so se stiskali drug k drugemu. Lokal je bil zadimljen, razsvetljava mračna.
Pri neki mizi je sedelo osamljeno dekle. Ana je prisedla in opazovala življenje v tem prostoru.
Mnogo ljudi je prihajalo v ta lokal. Ali čudno: moški zase in ženske zase. Le redkokdaj se je pojavil par. Mnogi so prišli, se ozrli po lokalu in so zopet izginili. Anino sosedo so mnogi moški pozdravljali.
Salamensko mora imeti tale dosti prijateljev, si je mislila Ana. In vsi jo tikajo.
Cez nekaj časa sta prisedla dva moška. Kmalu je bilo veselo pri Anini mizi. Ana se je zabavala s tistim, ki so ga imenovali Mikser, njegov tovariš je pa potegnil njeno
Sevanju je še rekel predsedniku sodišča: »Gospod predsednik! Gospod zvezni kancler se tolikokrat pobaha s svojo častniško častno besedo, ki se mora držati, jaz sem pa proletarski častnik. Imena pa ne bom povedal nobenega. Nato so ga takoj zopet odvedli v ječo v Stein.
Enako hrabro in v polni zavesti svoje proletarske časti so sc zagovarjali tudi drugi s* drugi.
Branitelj obtožencev je v procesu izjavil, da ni zagovornik socialnodc-mokratične stranke in da stranki ni nikdar pripadal, reči pa moram, je rekel, da uradni list poroča neresnico o procesu in da jc, ko je študiral ebtežbeni spis, dobil stoodstotno drugačno mnenje kakor je b;l prej nalagan od časopisja (režimskega, ker drugega ni). Socialnodemokra-tična stranka v tem primeru ni stranka meščanske vojne, marveč stranka za ohranitev države in pravice. To prepričanje sem dobil iz do-kazovaluega materijala. Zato sem iz-premenil svoje mnenje. Kar je pravica, mora pravica ostati, nikakor namreč ne morem, če sem pristaš današnjega stanja, dejstev v minulosti postaviti na glavo in pravico iz-premeniti v krivico.
' Takih epizod je bilo med procesom mnogo. Po obsodbi so se vr-
Maktikbm
MlIUOKIU
GUMUAST0 USNJE
za podpetnik in podplat k štrapacnim čevljem, čevljem za vsakdanjo rabo in k športnim čevljem. Ker je
neuničljivo nepremočljivo
in ker ne p O I Z I,
odgovarja tudi največjim zahtevam podplata za Štrapac.
Zapomnite si:
PAIHAOICMA
GUMIJASTO JSHJEJE
tfUUUOL.IjuVuLur
šile tudi večje demonstracije, o katerih pa časopisje ne sme poročati.
Ob koncu jc dr. Pressburger še izjavil: Torej stvar pride še pred sodišče, čuvajmo se pa iz ljubezni do naše domovine, da v procesu ne bomo storili kaj. o čemer bi morala zgodovina reči, da smo zapustili pra-! vico in delali krivico.
Zralna zveza Praga—Moskva
Češkoslovaška postaja središče evropskih zvez
Češki listi objavljajo obširne članke 0 važnosti nove zračne zveze z aeroplani med Prago in Moskvo, katero bodo v kratkem otvorili. Pravkar se je peljala posebna • češkoslovaška delegacija pod vodstvom šefa ravnatelja državnih aerolinij v Moskvo, da sklenejo tam tozadevno končno pogodbo.
Prvotno so hoteli otvoriti to zračno zvezo preko Varšave. Toda Poljaki so v svoji znani politični kratkovidnosti odklonili dovoljenje te zračne zveze preko svoje države. Cehi so s to rešitvijo celo zadovoljni, ker bodo sedaj leteli njihovi aeroplani v Moskvo predvsem preko ozemlja Češkoslovaške republike in sicer preko Brna in nato čez Podkarpatsko Rusijo, kjer bo končna postaja v mestu Užhorodu. Samo do tja je iz Prage 650 km, medtem ko bi proga čez Varšavo vedla komaj kakih 150 kilometrov po Češkoslovaški. Vožnja preko Užhoroda bo peljala nato z majhnim ovinkom čez Cernovice v bivši Bukovini, sedaj v Rumuniji in odtod do Kijeva v Rusiji, iz Kijeva čez Brjansk v Moskvo. Cela proga meri 2100 km, a od Prage do češkoslovaške meje 800 km. Aeroplani jo bodo prevozili v
ne celili 9. urah, a čez Varšavo bi bila proga krajša le za 2 uri.
Proga čez Užhorod je teni važnejša, ker bo na ta način vzpostavila Češkoslovaška zračno zvezo z Moskvo na najkrajši poti tudi za Dunaj, Budimpešto, ter Zagreb in Sušak, kamor bodo prileteli aeroplani pol ure poprej v Užhorod, od koder bo potem odpeljal aeroplan pošlijke v Moskvo. Ta zveza je torej važna tudi za Jugoslavijo, ker bo na ta način mogoče poslati v Rusijo že tekom enega dne pisemsko pošto, vzorce in manjše dragocenosti. Doslej pa traja vožnja z brzovlakom v Moskvo 3 dni, samo iz Prage polna 2 dneva preko Varšave.
To zračno zvezo je pripravil češkoslovaški poslanik v Moskvi, tudi Jugoslovanom dobro znan minister Pavlu, kojega žena je Jugoslovanka. Češki listi povdarjajo, da bo ta zračna zveza most njihove države s celo Evropo, ter vez med zračnimi zvezami, zapadnoevropskimi z vzhodnoevropskimi. Cehoslovaški si obetajo od te zveze poleg političnih zlasti tudi velikih gospodarskih koristi.
sosedo k sebi.
Naenkrat je bila povabljena. »Ali gospodična, samo kratek, zabaven stranski sprehodek...«
Nosilo jih je skozi več nočnih lokalov. Enkrat so tudi nekaj jedli. Ali tem več so pili.
Ana si misli: Zakaj pa ne bi bila enkrat vesela? Ana je pila in je bila vesela.
Začelo se je že daniti.
Moška sta trdila: »Zdaj ne moremo več domov, je že prepozno.« Sklenili so prenočiti v bližnjem hotelu. Ano so vzeli s seboj.
Njena soseda je naenkrat z Mikserje-vim prijateljem izginila. Ni preostajalo drugega, kakor da Ana spi z Mikserjem. Ana je bila ravno prave volje. Njen spremljevalec tudi.
V	sobi je bil že jasen dan, a spal še ni nobeden. Ona bi bila rada zaspala, ampak Mikser ni hotel. Ni mu zamerila, ker je bil tako dober in prijazen z njo.
Nazadnje je vendar zaspala. Ko se prebudi, je bilo že poldne. Ali Mikserja ni bilo nikjer.
Na umivalniku je ležal listek:
»Moral sem v službo. Pozdravljena!«
Pod listkom je ležalo 20 mark.
»Tak falot,« je rekla Ana in si je	z ro-
ko odgrnila lase raz obraza.
IV.
Ani se je zagnusilo. Tega ni pričakovala. Kaj naj si mati o nji misli. Tekala je po mestu. Vznemirjena. Brez uspeha.
Zvečer se je odpeljala domov. Deževalo je, ko je stopila z vlaka.
»V mestu ni nič z delom.« Več	Ana ni
rekla. Oče, vesel, da se je znebil enega jedača, je bil slabe volje, ker se je Ana vrnila. Brat se je tudi jezil. Par dni je prenašala.
Potem se je zopet odpeljala v mesto.
V.
V	mestu se je napotila v gostilno »K rdečemu volu«, v neki ozki ulici starega mesta. Ta lokal ji je takrat imenoval Mikser.
Dim ji je puhnil v obraz, ko je od,nrla vrata. Gramofon je hreščal. Par deklet je pelo jokave pesmi.
Mlad predrznež se je vsedel k nji. Bil je širokopleč in zastaven. Gustl, so ga klicali. Fejst fant. Ani se je dopadel. Razgo-varjali so se, peli in vihrali sem in tja. Gustl jo je ščitil. To je pri »Rdečem volu« veliko pomenilo. Pozno ponoči jo je vzel s seboj v svojo gajbo.
Naslednje jutro ji je preskrbel sobo. O pogajanjih, ki jih je Gustl imel z gospodinjo, ni Ana ničesar vedela. Rekel je le, da ji mora Ana plačevati dnevno po 7.50 mark, za vse drugo se gospodinja ne bo brigala ...
Kadar Ana ni bila pri »Rdečem volu«, se je počasi sprehajala po ulici, ali je stala na kakem prometnem cestnem križišču.
Čez nekaj dni je prejela rumeno nadzorovalno izkaznico.
VI.
Ana že eno leto tako živi. Ampak sedai ima že mnogo boljšo sobo, ob eni izmed glavnih ulic, in zvečer posedeva v najboljših mestnih kavarnah. Ima veliko prijateljev; ampak drugačnih kakor doma. Tudi mnogo lepih, moderno-elegantnih oblek ima. Ce pa se tu in tam odpelje domov na obisk, pa se obleče čisto preprosto. Starši so še vedno mnenja, da je Ana našla v mestu dobro »gospodo«, pri kateri služi.
O	delavskem gibanju ne ve Ana ničesar več. Samo, kadar v mestu mase demonstrirajo in rdeče zastave v vetru plapolajo, se včasih zgodi, da Ana v zadregi povesi oči.
(»Biicherkreis«, Berlin 1930.)
Kdo naj plača transfuzijo krvi
članom okrožnega urada!
Neka naša bolnica je telefonično vprašala ekspozituro okrožnega urada, če OUZD plača nujno potrebno transfuzijo krvi pri nekem njegovem članu. Šlo je za slučaj, kjer bi samo transfuzija krvi mogla rešiti pacijentu življenje. Uprava bolnice transfuzije ne plača in jo zasebni bolniki sami plačajo. (Navadno se plača darovalcu krvi za enkratno darovanje po 250 dinarjev. Darovalci so navadno zdravi, zdravniško preizkušeni brezposelni, ki imajo s tem v redkih slučajih svoj res »krvav« zaslužek.) Ekspozitura je odgovorila, da OUZD transfuzije ne plača, ker »Zakon o bolnicah« določa, da morajo bolnice članom) javnih in samoupravnih oblastev, ki se zdravijo v bolnicah, proti predpisani taksi nuditi poleg primerne oskrbe tudi vsa potrebna zdravila, obveze in slično. Do sem v redu, ven-
dar predmetni zakon nikjer ne omenja tudi transfuzije krvi, ki je precej draga zadeva pri izjemnih slučajih in se postavljajo bolnice na stališče, da ti izredni izdatki ne spadajo več v okvir dajatev, ki so jih bolnice po zakonu dolžne nuditi članom samoupravnih teles in bi se morali posebej plačati. Torej, bolnica je odklanjala izdatek za transfuzijo krvi in OUZD je odklonil. Kaj se je potem zgodilo z dotičnim paci-jentom, nam ni znano.
Za člane Okrožnega urada pa stvar s tem ne more biti rešena. Gre tu za načelo: ali nudijo okrožni uradi svojim članom res vse, kar jim je potrebno, da si vrnejo in ohranijo zdravje in delazmožnost, kakor to predpisuje »Zakon o zavarovanju delavcev« in tu sem spadajo tudi vsi pripomočki,
I	da reši življenje, ki se še rešiti da, ali pa je
ta zakon pomanjkljiv in je potreben izpopolnitve. Na drugi strani je pa pomanjkljiv tudi »Zakon o bolnicah«, ki bi moral točno navajati vsa sredstva, ki so jih bolnice proti predpisani taksi dolžne nuditi članom samoupravnih teles, tudi taka dražja, specialna sredstva, ki pridejo v praksi v poštev. Ali naj radi spora, kdo bo plačal tistih 250 dinarjev, pustimo ugasniti življenje, ki bi se še lahko rešilo? Mnenja smo, da je OUZD vsekakor moralno in po zakonu dolžan plačati za svoje člane tudi trans-
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatorej je izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne in izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame in gospode vedno velika. Priporočata se krojaštvo in trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
fuzijo krvi, ki se itak redkokdaj rabi in bi milijonske ustanove prav nič ne obremenila.
To vprašanje zahteva nujne in načelne rešitve.
Najcenejše in najboljše kupiš v usnjarni
VIKTOR KOSI MARIBOR
Kralja Petra trg štev. 9
Za moške obleke dober kamioni
meter po Din 85-—, 95—, 105*—, 130-— dobite pri tvrdki
Franio Majer, Maribor
Glavni trg štev. 9
Otroški vozički
K3Vir Od Din 240'—
$li naprej pri tvrdki
* Bogomir Divjak
Maribor, Glavni trg 17 Zahtevajte cen Ik!
Šiviljske in modne potrebščine
rokavice, nogavice, srajce, kravate, čipke, kombineže itd, v modni trgovini
Anton Paš, Maribor
Slovenska ulica 7
Galanterija
drobnarije
parfumerije pletenine papir itd.
DRAGO! ROSINA
Maribor, Vetrihjska ulica 26
Delno:!, nameščenci, meSfanl!
Kupujte vedno najboljši kruh iz
Delaoshe pekarne
v Mariboru
Prodajalne:Glavni trg 19
Aleksandrova c. 29 Stolna ulica 21 Koroška cesta 60 Tržaška cesta 38
Podpisana pivovarna in iganjarna
priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno
marčno in bok-pivo
slivovko lastnega izdelka, zalogo vina in piva, ruma, likerjev itd.
Pivovarna In iganjarna
Josip Tscheligi - Maribor
Koroška cesta
Vsem cenj. delavcem in delavkam se priporoča brivnica za dame in gospode
Štefan Ossinll
Kranj, Savski breg 13
Obleke, klobuke, perilo, športne potrebščine itd.
kupite ugodno pri
Jakob Lah
Maribor, Glavni trg 2
  —
KUPUJTE
V SVOJI ZADRUGI
»DELAVSKI
DOM1
MARIBOR, FRANKOPANOVA 1
Hranilno In posojilno društvo delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo
Poštni čekovni račun štev. 13.143 Telefon štev. 2635
<►
Uradne ure:
Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v društveni pisarni:
Frankopanova uflica 37 v lastni hiši
Hranilne vloge se obrestujejo s 4°|o odnosno 5°|o proti odpovedi
MMt lig in pil H in pniim ii 1
JAKOB PERHAVEC
izdelovanje likerjev, desert-nih vin, sirupov in žganjarna
Vedno v zalogi: Rum, konjak, liker, slivovka itd. Na drobno! Telefon Stev. 25-80 Na debelo!
Za konzorcij izdaja lu urejuje Viktor Eržen ▼ M a ribo m. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstarltelj Josip Ošlak t Mariboru.