v poučno - 'zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat ine eeno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po-bainne številke po tobakarnah stanejo 10 st, Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „l)ruž. Prijat,“ v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. Izgubljeni sin. (Slika iz življenja. Spisal I. V.) Noč je. Globoka tema leži nad vasjo Vodotok, in vse prebivalce že objema sladki spanec. Tu-patam zalaja kak pes, ki se pa kmalu pomiri, videč, da je vse mirno. Na koncu vasi stoji, malo od ceste proč, nizka, majhna, vendar prijazna, s slamnato streho krita hišica. Skozi okna, zakrita z rdečkastim zastorom, prodira luč. Kaj, da še ti stanovalci ne spe? Stopimo v sobo Na postelji leži bleda žena, upadlih lic, stara okrog petdeset let. Luč svetilke brli slabo in nje svetloba daje čuden odsev na razne | redmete, da se človek nehote zdrzne, in nekak tajnosten mir se ga poloti. Ob postelji sloni objokana deva, dremaje. Mnogo večerov je že prečula pri bolni materi in ni čuda, da jo premaguje spanec Vendar povzdigne sedaj pa sedaj težko glavo in njeno ljubeče in solzno oko gleda sočutno in žalostno na mater, dokler se ji težke trepalnice zopet ne zapro. Bolnica leži nepremično z zaprtimi očmi, le njene prsi se burno dvigajo. Včasi se ji izvije iz grudi globok vzdih, kateri prebudi dremajoče dekle, ki plaho poskoči ter se skloni k bolnici. Minka, idi spat!" de rahlo in s pretrganim glasom bolnica. • Saj nisem trudna, mati,* odvrne nežno Minka in poljubi mater na čelo In zopet je vse tiho. Le enakomerno tiktakanje velike stenske ure, dihanje bolnice in dremajoče deklice moti tišino. Tam v kotu nekje se oelasi miš in strže po deskah, iskaje tolažila za kruleči želodec. Na podstrešju pa skoči mačka iz enega kota v drugega za svojim plenom. H kratu odpre bolnica oči. „Minka!“ se ji izvije iz prsi. , Mati, zlata, mati, kaj želite?11 reče jokaje dekle in popravlja vzglavje materi. «Oh, ko bi še enkrat v tem življenju, videla svojega sina Nandeta, lažje bi- umrla.» Globoko je vzdihnila in svitla solza se je spolznila po bledem obličju. „Mati“, zaplače Minka’ „ne smete mi umreti. O Bog, kaj linj počnem sama na svetu brez vas/ Zakrila je glavico v odejo in ihtela. Bolnica je položila svojo velo roko na njeno glavo in zašepetala I „Kakor je božja volja, Minka, tako se zgodi. Radi tebe me ne skrbi, ker te vidim preskrbljeno in overjena sem, da boš srečna ob strani ljubečega moža/ „Tudi vi se morate veseliti z menoj moje sreče, mat/, odvrne dekle. „Kakor je božja volja", ponovi udano bolnica in zapre oči. In zopet je vse tiho. Minka, naslonjena z glavo ob materino vzglavje zadremlje. Kmalu priča enakomerno, globoko dihanje, da je premagal utrujeno deklico krepčajoči spanec. Bledi, okrogli obrazek je nalahno zardel in sktomen smehljaj se ji je prikradel na ideče ustnice. Gotovo ji je angel miru vdihnil vesele sanje, da se čuti v objemu ženina, da jo vsaj nekoliko oškoduje za trud in solze. Le spavaj dobra hčerka, le snivaj sladke sanje, saj v spanju se celijo rane, se pozablja žalost. Ne tako bolnica. Spanec beži od nje, v njeni glavi se pa pojavljajo razni prizori, sedaj veseli, sedaj spet žalostni. Vidi se mlado deklico, ko je še bila taka, kakor njena hčerka. Kako vesela in srečna je bila takrat. Spomni se, kako je plakala in žalovala za umrlima roditeljima, ko je ostala sama sredi hrupnega sveta Spomin ji predstavlja njo, kot srečno nevesto, ko jo pred oltarjem obljubila zvestobo v žalosti in veselju svojemu izvoljenemu. Spomni se, koliko let sta živela srečno in zadovoljno; kar strese se, ko se ji uprizori oni giozni trenutek, ko so prinesli ljubljenega moža vsega krvavega, pobitega in mrtvega domov. Pravili so ji, da ga je pri podiranju hrasta uda- rila debela veja tako silno, da je za hip potem izdihnil. Težko je zdihnila. Vendar njen duh jo vodi dalje. Kot vdova s svojima otrokoma. 171et-nim Nandetom in lSletno hčerko Minko je oskrbovala posestvo. Živela je samo za svoja otroka. Vendar Nande ni bil ubogljiv otrok. Cesto ji je napravljal grenke ure. A ljubeče srce materino mu je prizanašalo Hjegove napake. Spomni se onega žalostnega trenutka, ko je njen šin postal — morilec. Pri nekem pretepu je zabodel svojega tova- kot bi ne poznal materinega srca... Svetilka je dogorela. Manjkalo je olja, nihče ga ni prilil. Še nekaj plapojočih plamenčkov in nastala je tema. Misli bolnice so se ustavile pri hčerki. Lahen smehljaj, smehljaj radosti bi opazili na bledih ustnicah bolnice, ako bi še gorela svetilka. Ko si ji odvedli Nandeta, je imela samo Minko. Ta ji je pomagala pri težkem delu in potem, ko jo je bolezen položila na posteljo, ji je marljivo stregla. Čutila se je srečno zraven hčerke in ko jo je so- Mati Božja iz 1’ompejske doline. riša, da je umrl. Oh, to je bil grozen udarec za ljubeče materino srce. Koliko solz je poteklo, koliko vzdihov in molitev je splavalo pred prestol božji za izgubljenega sina. Kako se je trgalo žalosti njeno srce, ko je videla sina, uklenjenega stopati sredi dveh orožnikov, bledega, prepalega. Niti objeti ga ni smela v felovo. Kako dolgo ga ne bo videla ? ! Kje je sedaj, kako se mu godi, to ji je neznano. Nič ni pisal domov, ničesar poročal sedov sin Ciril prosil za njeno roko, oh, kako blaženi mir je bil razlit po materinem obličju, ko je prosila blagoslova z nebes za svoja otroka. Do sem so jo privedli njeni spomini ter jo pustili. Angel miru je pa z lahnimi krili priplaval in jo zazibal v krepčilen spanec. ♦ * t * Jutranja zarja je že zlatila vrhove dreves, dan je počasi podil temo, dokler se ni popolnoma zdanilo. Po cesti skozi vas koraka mlad mož, urno, kot bi hotel še danes priti na konec sveta. Ne ozre se ne na desno ne na levo, ampak krene naravnost k hišici. Nekoliko se obotavlja, potem pa potrka na vrata. Prva se zbudi Minka. Nje prvi pogled je na spečo mater, potem pa gre k vratom in je odpre. Za hip je vzbudil bolnico krik: .Nande !“ „Minka!“ Lahna rdečica seje pokazala bolnici na obrazu, ko je Minka planila v sobo in skrikom : .Mati, mati, Nande je prišel-1, objela mater. V tem je stopil Nande. Zgrudil se je pri postelji na kolena in potok solz, spokornih solz je močil roko bolnice. .Mati, odpustite 1“ to so bile edine besede, katere je bil v stanu spregovoriti, in mati je objela svojega izgubljenega sina. Malo nam je še omeniti. Bolnica je polagoma okrevala. Veselje, da se je vrnil njen sin Nande, dalo ji je moč, da je ozdravela. Kmalu na to je bilo še drugo veselje. Sosedov Ciril in Minka sta praznovala svojo poroko. To je bila radost. Mlada nevesta je slonela ob strani ljubega ženina, kateri jo je tesno privijal k sebi. Njen zakon je srečen in mati, že siva starica, pestuje sedaj svoje vnuke in vnukinje. Nande je postal ves drug človek in si kmalu poiskal primerno nevesto. Nepokorščina se kaznuje. (Slika v 2 dejanjih). (Iz poljskega). E. M. Osebe: Uospa Domagalska, šivilja; Stašek 14 letni, Žefka malce .mlajša, njeni otroci PRVO DEJANJE. (Pozorišče: soba, miza, par stolic, polica, šivalni stroj z orodjem, drva v kotu). I. PRIZOR. Gospa Domagalska: (kliče postrežnico.) Tekla! — Tekla! Tekla: (pride) Tu sem, gospa, prosim, kaj želite? Gospa Domagalska: Si li odnesla sodnikovi soprogi krilo? Tekla: Da gospa, odnesla sem že, a denarja nisem prinesla. Gospa Domagalska: (začudeno) Zakaj pa ne? Tekla: Oprostite, gospa, sodnikova je^bila zelo jezna, ko si je ogledala krilo in ni mi hotela plačati. G. Domagalska: Kaj se je zgodilo, zakaj ni hotela plačati ? Tekla: (v zadregi) Prosim gospa, krilo je spodaj na drobčkano vse prestriženo s škarjami. G. Domagalska: Ni mogoče. Kaj praviš? Kdo naj bi bil storil kaj takega? Tekla: Prosim gospa, prav gotovo ne vem ničesar, a ta Stašek je tako nepokoren, radoveden, in vse je njegovo. G. Domagalska : Kaj naj začnem s tem otrokom ? To je pravi križ. Kaznovala sem ga že na razne načine, toda vse je bob ob steno. Kolikokrat je pela šiba, a vse zastonj. Lakomen, radoveden in nepokoren je vedno. Oh, če ga Bog ne ukroti, ga nihče drugi ne bode. Tekla: (v zadregi) Da, da, nihče drugi ni vrtal včeraj okolo šivalnega stroja, kakor Stašek. On je gotovo zakrivil to. G. Domagalska: (približa se stroju) Oh ! Joj meni. Vse je v neredu. Niti so zapletene, igla je polomljena, vrtenec je pokvarjen, — Škarij ni na mestu. Moj Bog, kaj bo z nami? Stroj še plačan ni, in ni več za rabo. In sedaj še mi gospa sodnikova niti ne plača, — oh in vsega tega je kriv on. Tekla: (ob strani) Gospa, oprostite, da vam nisem vsega povedala takoj. Stašek me je prosi! naj molčim. No molčati pa bi vendar ne smela, ker je deček že marsikako nakadil. Oh, ta nepokorščina in radovednost. Stašek je vedel da ne dela prav. Zato nisem storila pametno, ko sem dosedaj molčala. Vest mi je dejala, naj hitro vse povem gospej. Nespametnica, rajši sem poslušala Staška kakor svojo vest. Oprostite, gospa, saj pripoznavam, da imam sama mnogo krivde, ko se mmarsikaj prikrivala. Res je, da so bile v začetku malenkosti, a iz malega vzraste veliko. (Sklepa roko in vzdihuje). Oprostite, — vse Vam povem, oprostite. G. Domagalska: Ker si pripoznala svojo krivdo in prosiš od-puščenja — Ti odpuščam, Tvojo neprevidnost, samo obljubi mi da ne boš več ravnala tako. Tekla: (vesela). Hvala gospa, prav rada Vam vstrežem, saj vem, da prevelika prizanesljivost mnogo škodi v odgoji otrok. G. Domagalska: (do Tekle). Sedaj pa stopim do gospe sodnikove. Vse ji povem. Gotovo mi dovoli, da popravim krilo, saj je usmiljenega srca. Težko mi je seveda zelo, če moram tožiti svojega otroka, in sramujem se tudi, ker sem pa kriva sama, da je Staželc tak, se moram malce ponižati in pa biti v bodoče bolj previdna z njim. — Ko prideta otroka, daj vsakemu košček kruha. Za večerjo bom že doma. Ko bi se pa slučajno zakasnila, daj otrokoma klobasici in krompir, ki je v krožniku na polici. Krožnik skrij, da ga nihče ne bo videl pred časom. 3. PRIZOR. (G. Domagal&ka odhaja. Tekla pospravlja po sobi. Krožnik s kruhom d.i na mizo, na polico oni pa s klobasic amain ga skrije kolikor se da. Potem stopi za par korakov nazaj in gleda, če je krožnik dovolj skrit.) Tekla: Moja gospa ni slaba. Ima dobro srce za vse, za otroke pa je predobra. In to bi ne smela. Pred tednom je Stašek razbil petroljko. Gospej sem povedala, da me Stašek ni hotel ubogati, in da se je igral z dolgo šibo, dokler tii zadel ob petroljko Gospa ni hotela verjeli. No danes jo je doletela kazen. Sedaj upam, da ho bolj pazila. Ge nisve složni, ne ho iz otrok nikdar nič. Tudi, ko bi jaz ne imela vedno p av, naj mi to pove in očita na štiri oči, rte pa pred otrokoma. Nauke rada sprejmem, a pred drugimi mi je težko, če me kdo zmerja, in potem izgubljam veljavo. 3: PRIZOR. (Deček in deklica prideta s knjigami iz šole. Tekla govori s Staškom). Tekla: Tu imata košček kruha. Zapomni si Stašek, ne dotikaj se ničesa v sobi. Zakaj ne ubogaš nikdar? Mati je tako žalostna radi tebe. Poboljšaj se. (Govori s povdarkom). Se enkrat ti pravim, poslušaj in ne mešaj se nikamor. Sedaj idem pospravljat v kuhinjo. Učita se pridno. Torej pozor! (Da znamenjte s prstom in odide). 4. PRIZOR. (Stašek in Žetka). Stašek: (k sestri). Jaz sem še lačen, bi še kaj rad jedel. ' Žefka: Ti si imel še večji kos kruha, kakor jaz. Še vsega nisi snel. Počakajva večerjo in učiva se pridno. Stašek: Kdo bo jedel sam suh kruh? Jaz najdem gotovo še kaj dobrega s kruhom., Žefka: Stašek, Stašek, ne misli na drugo. Tekla se bo jezila, in mati bi jo potem še karala. Nikar. Stašek: Čaj, Čakaj, če pa kaj dobim, ti ne dam ni trohice. (Gleda okolo). Žetka: Učiva se rajši in potem se bova igrala. Stašek: Dobro se bom učil, pozneje pa mi pridržiš stolico, da malce pogledam na polico. Želka: Tega ne storim nikdar (odide). Stašek: (sam, stopa vedno dalje od police, da bi videl, kaj je na nji.. Udari se v zid, zameži, vendar pravi. Nične de. nekaj bo že Vsega itak ne bom snel. Počakam pa, dokler pride Žefka. (Kliče jo) Žefka, Žefka! Žefka: (vstopivša) Sili se že vse naučil? Saj ne boš plezal na polico ?. Stašek: Še dve vrstici,.imam učiti se pesmico „Ko dan se zaznava' počakaj malce! Precej bom gotov. Zagrinjalo pade, (Konce. 1. dejani«. Pride, šfe ) Slov o. Kruh sv. Ant to n st. (Konec) Kadar kdo želi pomoči v dušni ali telesni potrebi, se zaobljubi sv. Antonu približno tako le: «Sv. Anton, ti veliki priprošnjik pri Bogu, ako mi izprosiš milost, katero jaz potrebujem (tu se pove, kar se želi) ti obljubim, da bom dal toliko denarja za kruh revežem.“ (Tu se pristavi koliko kdo nameruje dati v ta namen). Tako ali slično prošnjo se sme tudi spisati na listič, pod listič se zapiše dan storjene zaobljube. Ni pa treba podpisati lastnega imena Ta listič se spusti v nalašč zato napravljeno odprtino pod podobo sv. Antona,- potem se opravi gorečo molitev. ' Šele kadar jo prošnja uslišana, se prinese obljubljeni znesek denarja in se ga položi v drugo za to namenjeno odprtino. Najbolje je, da se po zadobljeni milosti takole naredi. Vzame se: zopet listič, na katerem se popiše dobljena milost. Pove se k e daj je bila zaobljubila storjena in kakšna svota je bila obljubljena Tomu lističu se pristavi dotična svota denarja in vse skupaj se zalepi v posebno pisemce, katero se vrže v že omenjeno odprtino. Priporočljivo je-popisati dobljeno milost zato, da se more objaviti, če potreba, tudi po listih in tako širiti češčenje sv. Aiitona in ob enem tudi' koristno ustanovo .kruha sv."Antona‘. To pa naj si zapomnijo vsi, ki iščejo pomoči pri sv. Antonu, da niso dolžni dati ničesar, dokler ne zadobe zaželjene milosti Seveda, če kdo hoče dati vsejedno iz lastnega nagiba, sme dati kolikor hoče. V tem oziru se ne stavi-nikakih mej Neštevilne so milosti dobljene v teh 16 lotili, odkar obstoji ta lepa in koristna naprava. »Naj sledi le par dogodkov." 1) Neka delavka je imela tako bolnega otroka, da ni mogel več hoditi. Se zaupanjem se obrne k sv. Antonu in obljubi, da hoče dati ubogim 15 klgiv ‘kruha, če jih 'otrok sprehodi v 8 dneh, .10 klgr. Če ji sprehodi v 15 dneh, 5 klgr. :<če; ozdravi v enem mesecu. Drugi dan je že otrok hodil t : •2) Mlad železniški uradnik uloži prošnjo za boljše mesto. Res' dobi novo službo, ali v zelo oddaljenem mestu Hudo mu je pustiti staro ina* ter vdovo, ki joče in mu ne pusti iti od sebe. Mladenič ne ve kaj bi storil. Praša za svet prijatelja. No bodi žalosten, mu odvrne prijatelj. Prepusti vso zadevo sv. Antonu,' obljubi mu, da boš dal nekoliko za kruh revežem in veruj, da se bo vse dobro izteklo. Mladenič štori po nasvetu prijatelja. To je bilo neki -četrtek. V ponedeljek potem že dobi veselo novico, da mu ne bo treba iti daleč , od svoje matere, kajti ista dobra služba -mu-je podeljena v kraju, kjer se nahaja. 3) Neki gospod je bil -na smrtni postelji. Hči ga nagovarja, naj se spravi. z Bogom. Toda on noče slišati ničesar o tem. Tedaj obljubi hči 20 ljr za kruh sv. Antona. Prihodnjo noč je že gospod sam prosil.i naj mu gredo po duhovnika; * * Naj bi se ta lepa naprava bolj razširila tudi po slovenskih krajih v korist trpečim ubožcem! Gospodarske drobtine. Vrtnarjem in vinogradnikom. Pretečeni teden sem imel priliko videti vrtnarja, kateri je sejal špinačo v 20 cmt. oddaljene vrste. Na eni navadni lehici je naredil 5 brazdic (jarčkov) s kolom in v te posejal špinačno seme. Vprašal sem ga, kje se je to navadil? Odvrnil mi je: .Bil sem v kmetijski šoli“. Zakaj pa tako sejete? „Ker imam sledeče koristi: 1.) Seme pride jednako globoko v zemljo. Zato tudi vse na enkrat izkali. Toraj je setva jednakomerna. 2;) Semena porabim 3/4 manj, kakor s.setvijo po starem na široko. Seme pa je drago. 3.) Rastline imajo jednakomeren prostor. 4, ) -Tako zasajene rastline veliko prej in ne da bi trpele škodo oplejem in okapljam. Obiranje take zelenjave je tudi lažje in hitreje. „Čas je zlato". 5. ) Kadar imam malo vode in časa, zalivam le posamezne vrste. 6.) & tako setvijo združujem koristnost '(dobroto) z lepoto, kar tudi po nekod nekaj velja. Posnemajte tega naprednega vrtnarja ! Kako pripraviti divjaka za zeleno csplenje. Zeleno“ ceplenje ima pred onim »v les“ mnogo prednosti. Zametujejo je-le oni, kateri je he izvršujejo pravilno. Ako hočemo s zelenim ceple-njem imeti dobre vspehe, je treba trto že takrat, ko poganja dobro pripraviti. Trta izgubi mnogo moči, če ji odrežemo'mnogo mladja iri listja. Amorikanske trte moramo čistiti (mondati), ko so poghale 3-4 cm. dolge mladičice. Omondati (očistiti)b|& všd mladje, razun dveh najlepših mladik, katere privežemo ob kol. Ko- so mladike vzrasle kahih 50 cm., so dovolj močne za nizko ceplenje;- Imato li žveplo že doma ? Prosimo, poglejte v zadnjo številko «Druž. Prijatelja* (št. 4.), kar smo napisali o zgodnem žveplanju, da zadušite vse škodljive snovi*' ki so kali boleznim. ~>w prosveto (kulturo). Ni čudo, da se jc tako počenjanje zdelo nečloveško tudi «divjakom* in so se vzdignili proti svojim tlačiteljem. Italija. Nemški cesar, ki se sedaj vozi zaradi zdravja po sredozemskem morju, je prišel pred prazniki v Neapel. Tukaj ga je obiskal italijanski kralj. Pri obedu so bile izgovorjene običajne napitnice, v katerih sta vladarja povdarjala, da ima trozveza namen, ohranili mir. Opazilo se je v obče, da jč nemški cesar posebno povdarjal svoje zavezništvo z našim cesarjem, kar se navadno ni prej (zgodilo. *-r Mlada, svobodna Italija ima zopet nov škandal. Na sled so prišli veliki tatvini, ki jo je storil na škodo države prejšnji naučni minister Nasi in njegov tajnik vit. Lombardo. Ta je sedaj pobegnil in pravijo, da se ne zna, kje je. Nasi bo najbrže zvalil vse krivdo nanj in tako bo oproščen. Živela novodobna pravica. Da bi bil storil kaj sličnega kak katoliški mož, joj njemu! Židovski' listi bi ga razstrgali. Take lepe dogodbice prihajajo vsak dan iz framasonske Italije. — V Rim pride v obiske h laškemu kralju predsednik franoosko »publika Loubet. Papeža pa ne bo obiskal. Papež je ob svojem godu, ko so mu kardinali čestitali, v svojem nagovoru izrazil svojo žalost nad preganjanjem kat. Cerkve na francoskem in proti temu protestiral. Vsled tega so se odnošaji med Vatikanom in francosko še poojstrili. Framason Combes se zaletava zmiraj predrznejše v kat. Cerkev, ali Bog, ki je zvest svoji obljubi, gotovo ne bo dopustil, da se spolnijo njegovi peklenski nameni; Combes si bo-razbil svojo glavo ob trdni Petrovi skali in za to trdno zaupamo, da bodo tudi katoličanom na Fr. zopet zasijali lnpši dnevi krščanske svobode. To nas uči zgodovina proticerkvenega boja posebno na Nemškem. Koliko bolj srečna bi bila lepa Francija, ako bi bili njeni vodilni krogi v verskem prepričanju bolj podobni zavezniški Rusiji! Maoodonija. Strašna je revščina, v kateri se nahajajo begunci. Brez strehe, brez zaslužka, živeči od miloščine ne smejo se vrniti na svoje domove, katere jim je opustošil kruti Turčin. Spremembe, kateri sti predložili Rusija in Avstrija, se ne uvajajo, ker dela turški sultan sam največje zapreke. Greben mu je zrastel posebno zato, ker vidi, da ima Rusija, ki je dosedaj največ storila za osvobojenje kristijanov izpod turškega jarma zadosti posla z Japcnci. Zadnji čas bi pač bil, da Rusija in Avstrija spregovorita v sultanom resno besedo, ker zdi se, da tudi na Balkanu meša lakomni in zavistni Anglež s svojo nesrečno roko. Vojna. Zopet so poskusili Japonci zapreti shod v port-artursko pristanišče, a Rusi so odbili napad. Posebno seje odlikovala torpedovka «Silni». Japonske ladije, ki so jih Rusi potopili, bodo ti sedaj vzdignili, popravili in rabili za se. Nov bojeviti duh se je polastil Rusov v Port-Arturja s prihodom adm. Makarova. Že dvakrat je zapustil s svojim brodovjem pristanišče, ali bojevali se še niso, ker se Japonci temu izogibajo. Tudi na suhem so si Rusi in Japonci vedno bliže, ker ti so-se približali že reki Jalu, kjer bo po mnenju vojaških strokonjakov velika bitka. Ruske prednje straže so se spoprijele z Japonci in so jim prizadele izdatnih izgub. Gen. Kuropatkim je že na bojišču, nastanil se je v Liaojangu. Mislimo, da ni več daleč dan, ko bomo dobili z bojišča novic o večjih bojih in spopadih. Drobtine. Prazna vera. — Žalibog, da je prazna vera le preveč razširjena in pri mnogih ljudeh globoko ukoreninjena ter da se ta duševna bolezen ne da z lepa ozdraviti; treba je mnogokrat žalostne izkušnje, da taki ljudje spregledajo ter se spametijo. Tako se posebno pri oboleli dofnači živini ljudje mnogokrat zatekajo k »čudodelnim" pomočkom ter kličejo .zagovornike", kateri navadno o bolezni toliko razumejo kakor novorojeni otrok. Da je to nasprotno verskim načelom, je jasno; ni pa tudi prav nič koristno za gospodarstvo, kateremu prizadene tako »zdravljenje« neredkokrat jako občutno škodo. —■ Nekemu imovitemu živinorejcu začela so bolehati goveda. Hlapci in dekle sporoče gospodarju o tej nezgodi s pripombo, da je živini gptovo »narejeno«. Neprevidni gospodar se da premotiti, da pošlje v bližnji kraj po »zagovornika«, da mu kar po čudežu ozdravi goveda. Čudodelni mož res prihiti in — seveda najde, da je živini narejeno, torej da je treba .izgovarjati*. O polnoči — o tem času .menda ima čarodejstvo največjo moč — pride .zagovornik" s hlapci in deklami v hlev in začne svoje delo. Pri kravah gre gladko brez vsake nevarnosti in težave, ko pa se približa mož močnemu biku se ta razljuti ter, brez vsakega ozira na njegovo dostojanstvo, pritisne moža s toliko silo ob steno, da mu rebra zlomi; smrtno ranjenega izvlečejo hlapci »zagovornika*, nalože naglo na voz in peljejo v mesto, kamor pa ni dospel živ, ker je med potjo umrl. Tako je moral plačati s smrtjo svoje čarodejstvo. Kmalu potem pa se je uradno razglasilo, da se je pri onem gospodarju pojavila v živini kužna bolezen na parkljih. — Gospodarji, v slučajih bolezni pri živini poiščite si izkušenega živinozdravnica, ako si ne znate sami pomagati z domačimi naravnimi zdravili, nikar pa se ne zanašajte na kako čudodelno pomoč ljudij. — Zdravnik — katoličan — Pred nekoliko leti je v Gospodu zaspal v Monakovem v Nemčiji sloveč zdravnik, dr. Nussbaum, profesor na tamošnjem vseučilištu. Njegovo življenje in delovanje je nam dokaz, kako je mogoče biti učenjak in veren, pobožen katoličan. On ni zakrival nikoli in nikjer svojega verskega prepričanja. Pred vsako nevarno operacijo, kakoršnih je mnogo uspešno izvršil, je bil v bolnišnični cerkvi pobožno pri sv. maši. O njegovi ponižnosti in trdnem zaupanju v Boga svedočijo sledeče vrstice, ki jih je pisal svojemu že priletnemu spovedniku : «Molite za — me, da me Bog kot zdravnika, človeka in učenjaka blagoslovi«. Dobrote deliti in izvrševati tako krščanstvo praktično v življenju je bil poglavitni namen njegovega življenja. In kakor je živel, takojetudi umrl. Med dolgo trajajočo boleznijo sprejel je več krat ss. zakramente, in rožnivenec je imel vedno poleg sebe. Izdihnil je svojo plemenito dušo z besedami: «Hvaljen bodi Jezus Kristus». Lep uzor učenjaka-katoličana, da bi le imel mnogo posnemovalcev 1 Koliko krvi ima v sebi odrasel, zdrav človek ? Vn svoje telesne teže. Tedaj je v osebi, ki tehta 65 kilov. 5 kilov krvi, Novorojbrii otroci je imajo primeroma več v sebi, namreč 10. del telesne teže. NOVICE. Kje bo lotos v tržaški-koprski. škofiji sv. birma ? ' Dne 17. aprila v Voloskem, 18. in 19 v Ka-stvu, 20. v Klani, 21. v Sv. Mateju, 22. v Sv. Križu (hrv), 23. v Zvoneču, 23. v Brgudu, 24. v Rukavcu, 26. v Veprincu, 27. v Poljanah, 28. v Opatiji in 30. v Lovranu. Shod voditeljev Mar. dr. Dne 20 aprila bo v knezoškofijski palači v Ljubljani shodi voditeljev Marijinih družb na Kranjskem. Čč. gg. družili škofij, ki se zanimajo za širjenje Mar. družb, so vabljeni kot gostje na ta velevažen shod, Nadejamo se videti dne 20 aprila mnogo čč. gg. iz Primorskega v beli Ljubljani. Zelo koristno bi bilo, če bi kdo obširno govoril o organizaciji slovenske mladine v večih mestih kakor n. pr. v Trstu, Celovcu, Gradcu, Dunaju. Mnogo mladeničev in deklet, ki prihajajo iskat dela ali službe bi se ohranilo nepokvarjenih, če bi obstojala dobra organizacija. Cesar v Opatiji. Naš cesar je prišel v Opatijo obiskat švedskega kralja Oskar ja II, ki se tam zdravi in nekatere nadvojvode. Ljudstvo je navdušeno sprejelo cesarja, zvečer je bila veličastna razi svetljava. Nerazumljivo nam je, zakaj so oblastva prepovedala nositi šolskim otrokom narodne trobojnice. Naš cesar — praded. Cesarjeva unukinja, hčerka pok. cesarjeviča Rudolfa, poročena Win-dischgriitz je ravnokar povila prvo dete, ki se imenuje Frančišek, Josip, Marija, Oton, Anton, Ignacij, Oktavijan. Shod političnega društva ,.Edinost". Na cvetno nedeljo je bil shod tega društva v »Narodnem domu" pri sv. Ivanu. G dr. Rybaf je govoril o ital.-slovenski slogi in se postavil na isto stališče kakoršno smo povdarjali mi že v zadnji št. med političnimi vestmi. Veliko škode so napravile povodnji, o katerih se poroča iz raznih strani sveta. Bobovo zrno je zadušilo na Gorenjem Štajerskem dvoletnega dečka Repoluska, ki je igraje se z bobom vtaknil zrna v usta; Dv^ zdravnika sta se trudila zastonj, da .rešita dete. Matere pazite na otroke! V tržaški norišnici je bila daljo časa umo-bolna Lucija Kolerič. Zadnji čas je bila mirna in zdelo se je, da bo ozdravela. Te dni pa jo je naenkrat zopet napadla bolezen in vrgla se je se vso silo na 63letno Ines Menzel ter jo zadavila. Ko so pritekli služabniki, je bila Menzel že mrtva. 961etni Ivan Pavlič je v ljubljanski vbožnici umoril 79 letnega Jerneja Ciglarja, G71etnega Fr. Malenška pa nevarno ranil. Storil je to iz maščevanja, ker sta mu nagajala. Slov. kat. delavsko društvo v Gorici priredi III nedeljo po veliki noči slovesno procesijo na sv. Goro. Procesija pojde iz cerkve sv. Ignacija na Travniku. • Skalnica*. Vrli g. dr. Andr Pavlica v Gorici je zložil za 50 letnico razglašenja brezni. Spočetja D. M. nekoliko psalmov in popisal na kratko zgodovino sveto gorske božje poti. Psalme je vglasbil znani g. Laharnar. Našemu ljudstvu, katero tako rado poje pesmi v čast bi. M. B. in kateremu je sveta Gora tako priljubljena — to knjižico toplo priporočamo. Stane 50 vin. XOOOC«CvXXXXXXXXXX>00^:5^>000000