Ravno polje
Glasilo občine Kidričevo, letnik XIV, 3. številka, JULIJ 2012
www.kidricevo.siwww.facebook.com/kidricevowww.vimeo.com/kidricevo
Spoštovani občani, občanke, iskrene čestitke ob 15. prazniku občine Kidričevo. Kot župan sem izredno zadovoljen, ko vidim, da se udeležujete prireditev, ki se organizirajo na območju naše občine, ter da sem vas lahko v tolikšnem številu pozdravil tudi na dogajanju ob osrednji in spremljajočih prireditvah 15. praznika občine Kidričevo. Tisti med vami, ki ste brali knjigo Alica v Čudežni deželi ali
gledali njene dogodivščine po televiziji, se boste morda spomnili odlomka, ko se Alica znajde v križišču, ki se odcepi v dve smeri. Mačka, ki jo je spremljala, jo je na mestu razcepa vprašala, po kateri poti naj gre, nakar ji je Alica suvereno odgovorila, da je to odvisno od tega, kam bi rada šla. »Če ne veš, kam bi rada šla, potem je tako vseeno, kam greš.« V življenju, pa naj si bo to v zasebnem ali poslovnem svetu, so pomembni cilji, pot, za katero vemo, v katero smer želimo. Kot župan se velikokrat znajdem med dvema ali celo več možnostmi in se moram odločiti, katera smer je pravilna in koristna za občino in vse nas, ki v njej živimo. Odločitve, ki jih sprejemamo, niso zmeraj lahke, vendar če imamo jasne cilje in vemo, kaj hočemo, sem prepričan, da bomo enkrat tja tudi prišli. Verjamem, da smo v naši občini na pravi poti... to potrjujejo tudi rezultati našega dela, tako tisti, ki so vidni že danes, kot tisti, ki bodo vidni šele v bodoče. Če bi moral sedaj izpostaviti katerega izmed večjih projektov v izvajanju, bi to vsekakor bila izgradnja kanalizacije in obnova cest po kanalizaciji, ki je v polnem teku in upam, da bo končana do konca 2012. Med večje načrtovane projekte
za naslednje leto pa vsekakor spadata izgradnja novega zdravstvenega doma v Kidričevem in obnova ostrešja na dvorcu. Naše cilje smo si zastavili na osnovi vizije in strategije, kije nastala na podlagi analize mnenj občanov, zato upamo, da bomo pri izvedbi teh projektov uspešni ter bomo s tem povečali kakovost bivanja in dobrega počutja v naši občini. Občina Kidričevo praznuje 15. rojstni dan. Ob tej slovesnosti želim izraziti iskreno priznanje vsem občanom in občankam, ki s svojim trudom, zgledom in sodelovanjem ustvarjate okolje, v katerem živimo. Še posebej naj se zahvalim vsem tistim, ki s svojimi uspehi, pa naj si bodo to športni, kulturni, znanstveni ..., kot ambasadorji reklamirate Kidričevo zunaj meja naše občine. Bodite ponosni na dosedanje dosežke, ustvarjalne ideje in dejanja ter ostanite na tej ustvarjalni poti še naprej. Dovolite mi, da vam na tem mestu še enkrat čestitam ob 15. prazniku naše občine ter vam zaželim prijetno poletje, vsem šolarjem, dijakom in študentom pa brezskrbne počitnice.
Anton Leskovar, župan občine Kidričevo
7. kmečke igre v Pongrcah	6 Razstava 9. likovne kolonije DPD Svoboda
Kidričevo »ENERGIJA«	7
Pihalni orkester Talum Kidričevo	7
Tekmovanje GZ Kidričevo	8
Igre brez meja v Apačah	8
Dogajanje v Šikolah privabilo številne otroke	9 Turnir v nogometu v organizaciji ŠD MLADINEC Lovrenc 10
ALUMINIJ CUP 2012	11
Namiznoteniški turnir	12
Teniški turnir za moške in ženske	13
Tradicionalno prvenstvo v visečem kegljanju	14
Dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo	14
1. pokal občine Kidričevo v streljanju na glinaste golobe	15
Trije kralji - ekotabor	16
Regijsko tekmovanje za PZDU	18
Tekmovanje z zračno puško	18
Odprtje prenovljene, razširjene ceste Šikole-Stražgonjca	19
Dvorec Ravno polje	22
Ko bom velika, bom ...	23
14. praznik vrtca Kidričevo	24
Ko je dopust naenkrat pred vrati...	25
Crikvenica se predstavi	25
Dogajanje v sliki	26
Občinski turnir v petanki in šahu	28
Fotografije na naslovnici: Foto Langerholc
6esecfa urednice
Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Izdaja Ravnega polja, ki je pred vami, je namenjena predvsem dogajanju okrog in v okviru praznovanja praznika občine Kidričevo, zato je na mestu, da vam tudi jaz v imenu celotnega uredniškega odbora iskreno čestitam. Prireditve ob prazniku so za nami, dogajalo seje veliko, zato upam, da ste katero izmed prireditev tudi obiskali. Organizatorji so se vsekakor zelo potrudili. Na tem mestu naj vas ob teh visokih poletnih temperaturah še enkrat spomnim na ustrezno zaščito pred soncem, zmerno sončenje in veliko količino tekočine, da bo vaš dopust prijeten in sproščujoč. Hvala vsem, ki pomagate s prispevki in fotografijami oblikovati naše glasilo. Vljudno vabljeni, da nam svoje prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja pošljete do 12. septembra 2012 na elektronski naslov: mojca.trafela@yahoo.com.
V_/
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. Odgovorna urednica: Mojica Trafela
Uredniški odbor: Anton Topolovec, Slavko Pulko, Mateja Krajnc, Angela Vindiš, Eva Žunkovič, Monika Šešo Zafošnik, Zvonko Milošič, Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Ekart design d.o.o.. Naklada: 2400 izvodov, Spletna stran: www.kidricevo.si
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo.
Obvestilo uredniškega odbora:
Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: mojca.trafela@ yahoo.com s pripisom "Za glasilo". Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.
Obiskovalce sta ob vhodu v dvorano sprejela župan Anton Leskovar in direktor občinske uprave Damjan Napast.
lene, Tamara Horvat, Lea Ivančič, Luka Jauševec, Julija Kancler, Nik Krajnc, Tina Kozoderc, Jasmina Topolovec, učenci OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce. Letošnji prejemnik plakete občine Kidričevo je nogometni klub Aluminij. Po slovesnosti se je dogajanje preselilo v prireditveni šotor v Park mladosti na srečanje občanov ob dobri glasbi in volu na žaru, s katerim je svoje občane pogostila Občina.
Besedilo: Mojca Trafela Foto: Foto Langerholc
Občina Kidričevo je 24. junija v počastitev 15. občinskega praznika in 21. obletnice osamosvojitve z osrednjo prireditvijo v dvorani restavracije PAN v Kidričevem zaključila z nizom prireditev, organiziranih v okviru praznika občine. »V življenju, pa naj si bo to v zasebnem ali poslovnem svetu, so pomembni cilji, pot, za katero vemo, v katero smer želimo,« je v pozdravnem govoru poudaril župan Anton Leskovar. Občanom in občankam je ob prazniku čestital z besedami: »Občina Kidričevo praznuje 15. rojstni dan. Ob tej slovesnosti želim izraziti iskreno priznanje vsem občanom in občankam, ki s svojim trudom, zgledom in sodelovanjem ustvarjate okolje, v katerem živimo. Še posebej naj se zahvalim vsem tistim, ki s svojimi uspehi, pa naj si bodo to športni, kulturni, znanstveni ... kot ambasadorji reklamirate Kidričevo zunaj meja naše občine. Bodite ponosni na dosedanje dosežke, ustvarjalne ideje in dejanja ter ostanite na tej ustvarjalni poti še naprej.« Med prisotnimi v dvorani je bil tudi gradonačelnik mesta Crikvenica Damir Rukavina, s katerim je na ta dan župan občine Kidričevo podpisal sporazum o sodelovanju obeh občin. V dvorani restavracije PAN v Kidričevem so si prisotni zraven izbranih govorov in podelitve priznanj lahko ogledali tudi bogat kulturni program. Vezna beseda nas je popeljala skozi različne pokrajine Slovenije in nam s pomočjo glasbe naslikala lepote naše države. Bučen aplavz publike so poželi tudi Pihalni orkester Talum, moški pevski zbor Talum, harmonikaši Kulturnega društva Lovrenc ter drugi nastopajoči. V skladu z odlokom o občinskih priznanjih je
Pi so se tudi učenci L. triade OŠ Lovrenc.
grb občine Kidričevo podelil župan Anton Leskovar. Prejeli so ga Antonio Koderman, Fundacija Nazaj na konja in Motoristični klub Tulipan. Čestitke in knjižne nagrade za uspešno šolsko delo so od župana in obeh ravnateljic, Alenke Kutnjak in Ivanke Korez, prejeli tudi Anja Bezjak, Laura Do-
»Ta zelena dežele me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma. Pogled na Savo tako me gane,
do oko zorosi in hribe ujame. Solza pravi srcu, da sem tukaj doma.«
(Victory)
Plaketo je v nenu NK Aluminij
prevzel ivonko Jevšovar.
I* fe " . 1
r
Grb občine Kidričevo je prejel tudi mladi potapljač na da h, Antonio Koderman.
Prejemnik plakete občine Kidričevo NK Aluminij
Nogometni klub ALUMINIJ je začel delovati leta 1946. Ustanovljen je bil na pobudo delavcev takratne TGA, svoje aktivnosti pa je izvajal znotraj sindikalnega športnega aktiva. Prvotna rekreacija je vzbudila željo po tekmovanju in leta 1956 tako beležimo prvo uradno tekmo. Od takrat naprej klub deluje neprekinjeno, saj se je zmeraj našlo zadostno število entuziastov, ki so klub vodili in v njem uresničevali športne interese. V vseh letih delovanja je klub doživljal vzpone in padce. Za časa bivše Jugoslavije se je preizkusil v najmočnejših ligah, danes pa ga uvrščamo med najuspešnejše vadbene centre, kjer izstopa odlično strokovno vodena nogometna šola, ki je vzgojila številne dobre nogometaše, tudi slovenske reprezentante. Danes nogometna šola šteje ca. 250 članov. Člansko moštvo je vedno bilo vzor mladim, to pa je zelo evidentno sedaj, ko se je klub na osnovi dobrih rezultatov odločil za tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi.
Ze samo ime pove, da za klubom ves čas stoji tovarna aluminija, prej TGA, danes TALUM. Vsa vodstva TALUM-a in vse dosedanje uprave kluba so imele ves čas isto vizijo in iste poglede na delo in razvoj kluba. Prioriteta je bila, je in bo tudi v bodoče, iztrgati »pastem ulice« čim večje število otrok in mladostnikov, jim ponuditi alternativen način preživljanja prostega časa in jih skozi strokovno vodene vadbene procese izoblikovati v dobre, poštene, predvsem pa pozitivne osebnosti, ki jih naša družba še kako potrebuje.
Prejemniki grba občine Kidričevo
Antonio Koderman
Antonio Koderman, prejemnik grba
občine za izjemne športne dosežke v svetovnem merilu je mladi potapljač na dah, ki se je v letu 2011 udeležil svetovnega prvenstva v potapljanju na dah, ki je potekalo v Grčiji. Tekmovanja se je udeležilo 163 tekmovalcev iz 33 držav. S potopom v globino 105 m je
Motoristični klub Tulipan
Motoristični klub Tulipan je društvo, ki obstaja od junija 2002, sestavlja pa ga 23 članov. Svoje jeklene konjičke negujejo s srcem, pazijo z razumom in polnijo z adrenalinom, a vendar je varnost in previdnost na cesti vedno na prvem mestu. Večina članov kluba prihaja iz osrčja Dravskega polja, točneje iz občine Kidričevo. Starostno je društvo zelo raznoliko, člani in članice pa so med seboj zelo veliki prijatelji. Tesne vezi jeklenega prijateljstva dajejo motorističnemu
osvojil bronasto medaljo in postavil nov državni rekord. Na tem tekmovanju to ni bil edini dosežek. Prvi dan tekmovanja je potekalo tekmovanje v disciplini konstantna obtežitev brez plavuti, v kateri se je Antonio potopil v globino 74 m in postavil državni rekord ter osvojil 5. mesto.
klubu Tulipan posebno vrednost. Dvodnevna prireditev Tulipanijada, ki jo organizirajo, je mešanica otvoritve motoristične sezone, panoramske vožnje po občini, blagoslovom motoristov na Ptujski Gori in motorističnega zbora, ki se vsako leto aprila odvija v občini Kidričevo. Prireditev je v zadnjih letih privabila okrog 1000 motoristov in obiskovalcev iz celotne Slovenije. Vse več motoristov pa prihaja k nam tudi iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Srbije ... iz držav, v katerih so Tulipani tudi redno prisotni.
Za hrano inj J pijačo je letos poskrbela ekip; iz Kungote.
Učenka Anja Bezjak ob sprejemu čestitk in knjižne nagrade za uspešno šolsko delo.
Fundacija Nazaj na konja
Ustanova je bila ustanovljena leta 2005 in je prva slovenska nevladna organizacija, katere vizija je sistematično razvijanje področje aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Temeljno poslanstvo fundacije je preko metode aktivnosti in terapije s pomočjo konja prispevati k višji kakovosti življenja otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami in oseb s težavami na področju duševnega zdravja. Osnovne dejavnosti fundacije so razvijanje različnih programov terapije s pomočjo konja za različne ciljne skupine uporabnikov, zasnova, vzpostavitev in organizacija izobraževalnega sistema in izvajanje nacionalnega izobraževalnega programa, v okviru katerega se izobražujejo strokovni delavci s področja šolstva, zdravstva in socialnega varstva iz cele Slovenije, promocija področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja strokovni in laični javnosti, povezovanje in izmenjava dobrih praks s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, sofinanciranje stroškov izvajanja
aktivnosti in terapije s pomočjo konja za osebe iz socialno šibkejšega okolja, vzgoja in šolanje terapevtskih konj. V terapevtske programe, ki jih izvajajo na fundaciji, se lahko vključujejo otroci in odrasli z zelo različnimi boleznimi, kot so motnje v duševnem razvoju, cerebralna paraliza, avtizem, specifične učne težave, težave na področju duševnega zdravja, čustveno-vedenjske motnje. Trenutno se terapij s pomočjo konja redno udeležuje okrog 40 otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami.
prireditve 06 15. o6činsf{em praz?ii^u
7. kmečke igre v Pongrcah
17. junija so se na zelenici pred vaškim domom v Pongrcah odvijale že 7. kmečke igre. Zraven tekmovalnih skupin, ki so se v tekmovalnem vzdušju potile na vročem junijskem popoldnevu, se je predstavila tudi skupina traktorjev oldtim-erjev iz občine Kidričevo in Janko Perko iz občine Hajdina. Marija Metličar, predsednica Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, je za Ravno polje povedala, da so priprave na igre trajale približno 14 dni. Med prijavljenimi skupinami so bili Društvo žena in deklet Gerečja vas iz občine Hajdina, Strojni krožek, Občinska uprava, ekipa iz Starošinc ter Društvo gospodinj iz Velikih Lašč. Ekipe so se pomerile v pobiranju boba, nošenju vode, hitri hoji, žaganju drv in sestavljanju lojtrskega voza. Zaradi velike vročine so le demonstrirali (ne pa v njem tudi tekmovali) ročno mletje koruze in ugotovili, da potrebuješ kar nekaj moči, da se dva kamna vrtita ter da moka pade v predalnik. Letos je bila ponovno nepremagljiva ekipa iz Starošinc, ki je pokazala največ spretnosti in hitrosti pri opravljanju kmečkih opravil.
In
£L - - aD
"Po predstavitvi prehrane naših babic v času posta in praznovanju velike noči v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija, v okviru katere so se v pasaži Maximarketa v Ljubljani zbrala številna društva iz različnih pokrajin, smo poleg kulinarike predstavile tudi ročna dela in organizacijo kmečkih iger ter s tem navdušile tudi Društvo gospodinj iz Velikih Lašč. Obljubile so, da se bodo udeležile naše prireditve. Trudili se bomo, da bodo igre dobile svoje mesto med prireditvami ob občinskem prazniku tudi v bodoče, hkrati pa si prizadevamo, da bi prišle na koledar prireditev v okviru RDO ZRS Bistra Ptuj, saj bi naše kmečke igre lahko postale dodatna ponudba za turiste, ki so tačas v termah ali kje drugje na Ptuju in okolici/' je povedala Marija Metličar, predsednica Društva podeželjskih žena in deklet občine
Kidričevo.
"Prihajamo iz Velikih Lašč. Radi rečemo, da je v Velikih Laščah doma slovenska beseda, kajti tu so bili rojeni Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Jurčič. Prihajamo iz dolenjske pokrajine, vendar jaz vedno rečem, da je to Dolenjska, kjer ne raste vinska trta, nimamo vina, imamo pa suho robo," je v pozdravu povedala predstavnica Društva gospodinj iz Velikih Lašč.
	1 tl»^(»i*.<M«iirl|i	i»litt>riuir*«<t>uHi>«MB	
Razstava 9. IfVovne kolonije			
DFD Svoboda Kidričevo »ENERGIJA«
Vabilu organizatorjev so se odzvali tudi godbeniki Pihalnega orkestra Talum ter v kombinaciji z razstavljenimi likovnimi deli s svojimi instrumenti pričarali navzočim pravo rajanje narave. »Lepota je tam, kjer jo opazijo, gotovo jo boste videli, če ste jo pripravljeni videti, če ste jo iskali. Gotovo boste danes začutili energijo, ki jo prevevajo slike naših ustvarjalcev, narava in melodije z instrumentov naših godbenikov,« je še dodala Klemenčič Voduškova. Naslov letošnje kolonije je bil »Energija«. Fizikalna količina, ki je ne moremo uničiti, in kot pravi mentorica likovne sekcije Irena Tušek, enostavno je. V energijo lahko prelijemo besede, barve, dejanja. Iščemo jo lahko v naravi, v dotiku rok, v lepem cvetju. Lahko jo tudi oddajamo prijateljem, otrokom, starejšim ... v predmete, kijih ustvarimo. Udeleženci kolonije so svojo energijo našli v naravi, ob vodi. Energijo, ki so jo ujeli, so prenesli kot barvne simfonije na platna, ki so jih imeli s seboj. V okviru 9. likovne razstave DPD Svoboda, ki je potekala v oviru prireditev ob praznovanju občinskega praznika, so to energijo prenesli tudi med obiskovalce.
MT
Pihalni orkester Talum Kidričevo
23. junija 2012 je bila pred restavracijo Pan v Kidričevem razstava likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo. »Ta čudoviti svet, v katerem bivamo, je prej čudovit kot praktičen, je prej lep kot uporaben, prej ga moramo občudovati in uživati kot pa izrabljati,« je besede pesnika Ivana Minattija povzela Majda Klemenčič Vodušek.
Hrvaško, Avstrijo, se letos ponovno
Pihalni orkester Talum Kidričevo je bil ustanovljen v povojnem času leta 1948 v takratni Tovarni glinice in aluminija na Kidričevem. Ustanovilo ga je le 12 godbenikov, takrat zaposlenih v tovarni. Orkester je v svojih 64 letih delovanja prerasel v 55-člansko zasedbo. Je redni spremljevalec Talumovih prireditev, prav tako nastopa v širši domači okolici in v tujini. Pohvali se lahko z več priznanji, ki jih je prejel na tekmovanjih. Orkester več let zapored gostoval na raznih madžarskih festivalih,
>t pa je godbenike zanesla tudi v sosednjo ilijo, Bolgarijc^SlovaTOHiršpanijo, kamor
vračajo. Ze vrsto let ga vodi dirigent Štefan Garkov, ki se z godbeniki na vajah srečuje dvakrat tedensko. "Motivacijo za delo godbenikom prinašajo predvsem polne dvorane poslušalcev, gostovanja, druženja in prihod novih, mladih članov," je v imenu orkestra povedal Gregor Sagadin.
Orkester je popestril tudi letošnje dogajanje ob praznovanju praznika občine Kidričevo. 101 junija so izvedli promenadni koncert, 23. junija so glasbeno pbog^tiH.^grtie likovne razstave Likovne sekcije DPD SvobodBter 24^ junija osrednjo prireditev v slavnostni dvorani Restavraft Pai
Razvrstitev ekip po končanem tekmovanju: 1. PGD JABLANE, 2. ŠD NJIVERCE, 3. ŠD PODLOŽE, 4. KLATEŽI, 5. FS VINKO KORŽE -CIRKOVCE, 6. PGD LOVRENC, 7. BAR CAPRI, 8. OBČINA KIDRIČEVO, 9. VRAGECI
MT
UJpg hsm SBgjja w AfaMh
V soboto, 23. junija 2012, so se v Športnem parku Apače odvijale 3. igre brez meja, v katerih se je pomerilo 9 ekip. V vsaki ekipi je moralo biti prijavljenih najmanj 6 tekmovalcev, med katerimi sta morali biti vsaj dve predstavnici ženskega spola. Vsaka ekipa je imela na voljo „jockerja", s pomočjo katerega je, ob morebitni zmagi, podvojila število dobljenih točk. Med ekipami, ki so tekmovale za prehodni pokal občine Kidričevo, je bila najuspešnejša ekipa PGD Jablane. Sledili sta jim ekipi ŠD Njiverce in ŠD Podlože. Igre, ki so si jih zamislili organizatorji, so v vroči junijski soboti ne samo utrudile in zmočile tekmovalce, temveč tudi zabavale gledalce, ki so si jih ogledali.
Tekmovanje GZ Kidričevo
G Z Kidričevo je v soboto, 16. 6. 2012, v športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju izvedlo gasilsko tekmovanje, kar sovpada s prireditvami ob občinskem prazniku občine Kidričevo. Letos nas je za spremembo na dan tekmovanja pričakalo izredno lepo vreme (v predhodnih obdobjih smo imeli običajno deževno vreme). Tekmovanje je potekaio v dveh delih, in sicer v prvem -dopoldanskem delu so tekmovali pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke, in sicer 12 ekip, ter starejši gasilci, 5 ekip. V drugem - popoldanskem delu se je pomerilo 24 ekip članov in članic. Tudi tokrat je PGD Lovrenc sodeloval z največ ekipami ter tudi posegal po najvišjih mestih, saj so skupno dobili 9 pokalov. Organizatorju tekmovanja PGD Lovrenc se moram zahvaliti za dobro organizacijo in priprave, ravno tako pa zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi, da je potekalo tako, kot nam narekujejo »pravila gasilske službe«.
Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo
Do^ismV t íiVnl^V	J^harrU***» MrnVp
V letošnjem letu so zraven napihljivih igral, ki niso bila enaka lanskim, saj so, da bi se izognili vsakoletni enoličnosti igral, poiskali novega ponudnika, otrokom v razvedrilo organizirali tudi maskote in klovne, ki so spretno žonglirali med razigranimi otroki ter skrbeli za animacijo prisotnih. Na pobudo občine Kidričevo je dogajanje popestril tudi turistični vlakec, ki je otroke in njihove spremljevalce pobiral od Kidričevega po vaseh in jih pripeljal na kraj dogajanja v Šikole. Priprave na prireditev so že ustaljene, je povedal predsednik društva Bogdan Babšek. Potrebuješ ekipo vsaj 20 članov, ki so pripravljeni vložiti svoj trud in znanje v pripravo dogodka in na sami prireditvi skrbeti za hrano, pijačo ter varnost na igralih. Letos so organizirali že 5. tradicionalno prireditev, katere stroške v večini pokriva športno društvo samo. Njihove želje in predvsem ideje za naprej so velike, vsekakor pa tudi zanimive, saj se vsako leto dogajanja udeleži večje število otrok. Zadnji vikend avgusta bo ŠD Šikole organiziralo tudi že tradicionalni športni vikend, na katerega so seveda vabljeni vsi občani in občanke občine Kidričevo.
MT
Za razvedrilo so poskrbeli tudi klovni in maskote.



Turnir v nogometu v organizaciji ŠD MLADINEC Lovrenc
Športno društvo MLADINEC Lovrenc je okviru 15. občinskega praznika občine Kidričevo organiziralo tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Športna prireditev je bila organizirana za vsa športna (nogometna) društva v občini Kidričevo, neomejeno glede starosti in spola. Leto&^p* četrtič organizirali nogometni turnir na travi za igralce cicibani U-10.
1.	mesto: NK LESKOVEC (tri zmage)
2.	mesto: NK MAKOLE (dve zmagi in en poraz)
3.	mesto: NK LOVRENC (ena zmaga in dva poraza)
4.	mesto: NK PODLEHNIK (trije porazi)
Po tekmovalnem delu smo si privoščili druženje ob glasbi, hrani in pijači. Na koncu turnirja smo vse ekipe (sodelujoče igralce in trenerje) pogostili. Turnir za cicibane je trajal do 20. ure. Na nočni turnir v malem nogometu je bilo prijavljenih 13 ekip iz celotne občine Kidričevo. Turnir smo začeli ob 21.30 z žrebom ekip in določitvijo parov. Ekipe so med seboj igrale na izpadanje, 1. krog so igrale 1x10 minut, 2. krog, polfinale ter tekmi za 1. mesto in 3. mesto pa so odigrali 2x10 minut. Sodelujoče ekipe so bile: PGD LOVRENC BAS, AIR BAG I U10, ŠD BAFANA BAFANA, ŠTOPLI, PLUGI, NGTKG, TRČKO, BAR CAPRI, MESARIJA LUBEK, ŠD LOVRENC, FC POHANI CITY, ŠD CIRKOVCE, ŠD NJIVERCE. Tekmovali smo po turnirskem Prejemniki pokalov (prve tri ekipe) sistemu na izpadanje, kjer so se do četrtfinala prebile ekipe: TRČKO, PGD
LOVRENC BAS, ŠD BAFANA BAFANA in PLUGI. Zmagovalci dvobojev med ekipama so se pomerili v tekmi za 1. mesto, poraženci pa v tekmi za 3. mesto. Rezultati četrtfinalnih tekem so bili:
TRČKO : PGD LOVRENC BAS = 2 :0, ŠD BAFANA BAFANA : PLUGI = 0 :0 (po 6-metro-vkah 3 : 2). Tako sta se v tekmi za 3. mesto (v malem finalu) pomerili ekipi PGD LOVRENC BAS : PLUGI (1: 3). V tekmi za 1. mesto (v velikem finalu) pa sta pomerili ekipi TRČKO : ŠD BAFANA BAFANA (3 : 1). Končni vrstni red je bil naslednji:
1.	TRČKO
2.	ŠD BAFANA BAFANA
3.	PLUGI
Tako je zmagala ekipa TRČKO iz Stražgonjc in si tako prisvojila pokala za 1. mesto in tudi prehodni pokal Občine Kidričevo.Ekipa ŠD BAFANA BAFANA je osvojila drugo mesto, prejela za nagrado pokal in tretje mesto je osvojila ekipa PLUGI ter prav tako prejela za nagrado pokal.
ŠD Lovrenc MLADINEC Robert Novak
Zmagovalna ekipa! občinskega nočnega turnirja ekipa TRČKO iz Stražgonjce
V popoldanskih urah (16.00-20.00) smo organizirali v sklopu prireditve tudi turnir za cicibančke, kjer smo k sodelovanju povabili klube v občini Kidričevo. Prav tako smo povabili osnovne šole, kjer smo posebej dali pozornost na sodelovanje učencev starih od 8 do 11 let - U-10. Zaradi možnosti prijave manjšega št. ekip smo povabili k sodelovanju še klube iz okoliških občin (Hajdina, Makole, Podleh-nik, Videm, Dornava). Prireditev se je odvijala v petek, 22. 6. 2012, od 16. ure naprej v Športnem parku Lovrenc v Lovrencu na Dravskem polju. Turnirje trajal od 16. ure do 3. ure zjutraj. Na dnevnem turnirju za cicibane so sodelovale 4 ekipe, in sicer NK LESKOVEC, NK LOVRENC, NK MAKOLE, NK PODLEHNIK. Ker je bil turnir organiziran v duhu sodelovanja, so ekipe odigrale vsaka z vsako po 15 minut. Končne uvrstitve ekip se je določilo glede na dosežene točke izmed medsebojnih tekem. Ekipa, ki je dosegla največ točk, je prejela pokal za prvo mesto. Tako smo podelili priznanja in pokale za:
P» :
U-8 zmagovalci turnirja vKidr
žvem.
Kidričevo je bilo v soboto in nedeljo pravo nogometno mravljišče. Domači Aluminij je organiziral 3. mednarodni turnir za selekcije U-7, U-8, U-10, U-12. Na njem so sodelovale ekipe iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V dveh dneh je na igrišče stopilo več kot 1000 mladih nogometašev, njihove igre pa je spremljalo več kot 2500 gledalcev. Znova so se z odlično organizacijo izkazali domači organizatorji, ki so kljub ogromnemu številu udeležencev in spremljevalcev poskrbeli za tekoč in nemoten program. Vse čestitke in pohvale vsem, ki so tvorili organizacijski odbor na dvodnevnem turnirju, je izrekel tudi predsednik kluba Zvonko Jevšovar s sodelavci. Še enkrat se je pokazalo, kakšno kapaciteto ima kidričevski nogometni kompleks. Najboljši rezultat na turnirju je dosegla selekcija U-8, ki je prepričljivo zmagala, saj so v finalu z lahkoto odpravili nogometaše NK Drava in NK Celje. Medalje in
pokal sta jim podelila župan občine Kidričevo Anton Leskova r in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Na koncu lahko mirno zapišemo, da je turnir v celoti uspel. Da je vse delovalo kot dobro naoljen stroj, pa gre zahvala tudi staršem mladih nogometašev in vsem tistim, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi. Res iskrena hvala pa tudi sponzorjem in donatorjem ter tistim, ki niso želeli biti objavljeni, brez vas nam ne bi uspelo, to so bile besede vodja organizacijskega odbora Marka Pergerja. Organizatorji želijo že v septembru storiti korak naprej ter v Športni park Aluminij pripeljati 100 nastopajočih ekip.
Danilo Klajnšek


MLADI KIDRIČANI NAJBOUŠI NA HRVAŠKEM
Mladi nogometaši Aluminija v kategoriji U-12 so ponovno nastopali na mednarodnem turnirju, tokrat v Samoboru pri Zagrebu. Kljub začetku počitnic so še naprej aktivni, za uspehe pa jim je treba čestitati. Ob tem gredo čestitke tudi klubu, strokovnemu vodstvu in staršem, ki vse to spremljajo. Da bodo počitnice res prave.
so v Samoboru poskrbeli kar nogometaši sami: prva ekipa je osvojila 1. mesto, druga ekipa pa 4. mesto. Mladi nogometaši v rdeče-belih dresih so imeli ob tem v svojih vrstah še najboljšega strelca (ŽAN MEDVED) in najboljšega igralca turnirja (JURE PERGER).
Danilo Klajnšek
Žan Medved, najboljši ^strelec turnirja.
Namiznoteniški turnir v počastitev praznika občine Kidričevo
Ali ste vedeli?
Namizni tenis (tudi ping pong) je igra, pri kateri dva ali več igralcev odbijajo žogico z loparji za namizni tenis na mizi, razdeljeni z mrežo. Je najhitrejša igra z žogo, saj lahko žogica doseže hitrost 160 km/h. Namizni tenis spada med najbolj razširjene panoge na svetu, pri čemer so igralne zahteve glede hitrosti reagiranja in izvedbe gibov zelo velike. V Sloveniji je bil prvi center namiznega tenisa v Murski Soboti, od tam pa se je igra razširila drugam. Namizni tenis je od leta 1988 tudi olimpijski šport, (vir Wikipedija)
V	občini Kidričevo se namizni tenis igra od leta 1996, ko smo se rekreativni športniki odločili, da na podlagi Zakona o društvih ustanovimo Športno društvo Cirkovce. Že na prve organizirane rekreativne dejavnosti so se občani odzvali z masovno udeležbo in z zahtevo po ustanovitvi namiznoteniške sekcije. Ta je v sklopu športnega društva delovala vse do leta 2010. V letu 2011 je bil na podlagi zakona o društvih ustanovljen Namiznoteniški klub Cirkovce, v nadaljevanju NTK Cirkovce. V NTK Cirkovce dajemo poudarek na športnem izobraževanju osnovnošolske mladine, mladostnikov in odraslih ter spoznavanju temeljnih elementov namiznega tenisa, s poudarkom za dosego in razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti, vzdržljivosti in dokazovanju koristnosti športa v življenju. Dne 15. 6. 2012 je NTK Cirkovce v okviru praznika občine Kidričevo v športni dvorani v Kidričevem organiziral turnir. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol, člani NTK Cirkovce, občani lokalne skupnosti in drugi rekreativni tekmovalci. V kategoriji rekreativnih tekmovalcev seje turnirja udeležil tudi državljan R Hrvaške, tako da je turnir imel nekaj mednarodnega pridiha.
Po uvodnem delu, ob 14.00 uri, so pričeli tekmovati osnovnošolci. V skupini od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda so bili dvoboji po dobrih dveh urah zaključeni. Najboljši so za nagrado prejeli pokale.
V	skupini od 1. do 5. razreda:
1.	mesto: Ina UNGER
2.	mesto: Lovro LOZINŠEK
3.	mesto: Nika BELAJ
V skupini od 6. do 9. razreda
1.	mesto: Jernej TOPLAK MASTEN
2.	mesto: Jernej VRŠIČ
3.	mesto: Jaša LOZINŠEK
Ob 16. uri so s tekmovanjem nadaljevali rekreativni igratci, občani občine Kidričevo in tekmovalci z bivanjem izven občine Kidričevo, absolutna kategorija. V skupini občani Kidričevega so pokale prejeli:
1.	mesto: Anton LESKOVAR-župan
2.	mesto: Damijan NAPAST-direktor OU
3.	mesto: Igor PREMUŽIČ-član UO
V skupini absolutna kategorija so pokale prejeli:
1.	mesto: Žan NAPAST
2.	mesto: Silvo SLAČEK
3.	mesto: Jernej ŠILAK
Tekmovanje se je zaključilo ob 20. uri. Člani NTK Cirkovce vsem tekmovalcem čestitamo in se zahvaljujemo za udeležbo. Posebna zahvala pa gre vodji tekmovanja, g. Marjanu BEZJAKU, ki je vodil tekmovanje s svojim znanjem in strokovnostjo.
Metod SKAMLIČ
Teniški center Kidričevo organiziral teniški turnir za moške in ženske
Tudi letos so v Teniškem centru Kidričevo izvedli teniški turnir za moške in ženske. "Videli smo lepe teniške dvoboje pa tudi druženje med igralci je bilo prijetno" je povedal organizator turnirja, Marko Mihelič. Pravico nastopanja so imeli vsi člani Teniškega centra Kidričevo in vsi občani občine Kidričevo.
Rezultati;
Tolažilna skupina Finale:
Robi Kosi: Žiga Krajgar 6:1 Ženske:
1.	mesto: Nina Kozoderc
2.	mesto: Nika Kozoderc
3.	mesto: Pia Knaus
Polfinale, moški:
Matjaž Hanželič : Vojko Dražkovič 9:6
Jože Pelcl: Blaž Slaček 9 : 4 Finale:
Matjaž Hanželič : Jože Pelcl 9 : 3
MT
P» :
Tradicionalno prvenstvo v visečem kegljanju
Dne 15. 6. 2012 je v okviru praznika občine Kidričevo potekalo tradicionalno tekmovanje v visečem kegljanju, katerega se je udeležilo večje število društev upokojencev iz Lovrenca na Dr. polju, sosednjih vasi in bližnje okolice. Tekmovanje se je pričelo ob 10. uri in je potekalo na kegljišču DU Lovrenc. Članice DU Lovrenca so s pripravo raznega peciva in domačega aperitiva poskrbele za dobrodošlico vseh povabljenih in pričetek tekmovanja. Med tekmovanjem, ki je potekalo v sončnem in toplem vremenu, sta za osvežitev s pijačo in hrano poskrbela člana DU Lovrenca, Elizabeta Kovačič in Srečko Lah. Pozdravni govor je imel predsednik DU Lovrenc Jožef Murko. Samo tekmovanje je potekalo v športnem in prijateljskem duhu. Po ognjeviti borbi med ekipami je v moški konkurenci zmagala ekipa DU
Ptujska Gora, drugo mesto je zasedla ekipa DU Rogo-za in tretje mesto ekipa DU Kidričevo. V ženski konkurenci je zmagala ekipa DU Ptujska Gora, drugo mesto je zasedla domača ekipa DU Lovrenc in tretje mesto ekipa DU Kidričevo. Posamično sta z največ podrtimi keglji slavila v moški in ženski ekipi člana iz DU Ptujska Gora. Tekmovanje sta si ogledala tudi župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in svetnik Branko Valentan. Podelitev pokalov zmagovalnim ekipam in posameznikoma sta opravila župan Anton Leskovar in predsednik DU Lovrenc Jožef Murko. Vsem ekipam se za sodelovanje in dobro voljo zahvaljujemo v pričakovanju, da se v naslednjem letu ponovno srečamo.
Janez Vidovič Stanovnik, tajnik DU Lovrenc
Dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo
Svetniki Občine Kidričevo so na seji sveta Občine dne 1. 3. 2012 na pisno pobudo društva INVALID Kidričevo soglasno sprejeli sklep, da občina Kidričevo praznuje Dan invalidov in bolnikov vsako leto 16. junija. Prvo praznovanje je v organizaciji občine in društva INVALID Kidričevo potekalo v nedeljo, 17. junija, v dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Na prireditev so bili vabljeni vsi invalidi in bolniki, ki bivajo na območju občine Kidričevo, ne glede na članstvo v društvih, njihovi svojci in ostali občani. Zbrane sta po pozdravnem nagovoru predsednika društva INVALID Kidričevo nagovorila tudi g. Karol Strašek, predsednik Zveze društev INVALID Slovenije, in župan g. Anton Leskovar. G. Strašek se je v nagovoru posebej zahvalil županu in svetnikom za razumevanje in pomoč, ki jo nudijo
društvu INVALID Kidričevo in tudi ostalim društvom, ki združujejo invalide in bolnike iz občine Kidričevo, svoje sedeže pa imajo v sosednjih občinah. Še posebej se je zahvalil za ureditev primernega dostopa v pritlične prostore občine, kjer sedaj tudi gibalno ovirani lahko urejajo svoje zadeve v pisarni krajevnega urada in na občinski blagajni. Župan g. Anton Leskovar je v nagovoru pohvalil sodelovanje društva INVALID z lokalno skupnostjo in obljubil, da bo občina po svojih močeh še naprej pomagala invalidnim in bolnim občanom ter jim z izgradnjo infrastukture omogočala, da se bodo lahko čimbolj enakovredno vključevali v okolje. V projektu obnove dvorca, ki bo novi sedež Občine, bodo prostori urejeni tako, da bodo omogočali dostop v vse prostore tudi gibalno oviranim. V nadaljevanju
Dostop v pritlične prostore občine, kjer sedaj tudi gibalno ovirani lahko urejajo svoje zadeve v pisarni krajevnega urada in na občinski blagajni.
Na prekrasen poznopomladni dan, 17. 6. 2012, je imela Lovska družina Boris Kidrič čast, da sodeluje pri praznovanju praznika občine Kidričevo. V naravnem okolju strelišča smo organizirali 1. pokal občine Kidričevo v streljanju na glinaste golobe. Zbralo se je 30 strelcev, občanov občine Kidričevo. Začelo se je slovesno, z odprtjem in s pozdravnima govoroma župana občine Antona Leskovarja in starešino Lovske družine Franca Turnška. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom sodnikov in zapisnikarjev. Na koncu so največ znanja in morda tudi sreče imeli Sergej Skledar, Marjan Lah in Robert Pleteršek, ki so osvojili mesta na podiju. Za prvo mesto pa je župan Sergeju podelil tudi prehodni pokal. Za vsako uspelo prireditvijo so dnevi priprave, ure prostovoljnega dela in prizadevanj, zato naj na tem mestu izrečem še pohvalo in iskreno zahvalo ekipi LD Boris
Kidrič: Milanu Turku, Francu in Franciju Godcu, Ivanu Ivančiču ter vsem ostalim, ki so tak dogodek organizirali prvič in dokazali, da znajo in zmorejo.Takšnih dogodkov, kjer v prijetnem vzdušju poklepetamo, izmenjamo izkušnje in obudimo spomine, kjer srečamo stare znance in prijatelje ter sklenemo nova poznanstva, je vse premalo. To se vse prevečkrat pokaže v zapiranju v ozke
kroge, od koder je »pogled na sosedovo dvorišče« nezaželen ali vsaj pospremljen z nezaupanjem in iskanjem navideznih sovražnikov. Tokratni dogodek pa je bil korak k strpnemu dialogu in odprtemu druženju, zato smo bili vsi - udeleženci, organizatorji in gledalci - trdno odločeni, da se ob letu osorej znova srečamo.
Turnšek Primož
je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali FANTJE TREH VASI iz KD Lovrenc na Dr. polju, ljudske muzikantke VESELE POLANKE iz Cirkovc, TRIO KLARINET iz zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla na Ptuju, folklorna skupina iz društva INVALID Vuzenica, ljudska pevca iz društva INVALID Brezno-Podvelka in ljudski godci iz društva INVALID Brežice in Termoelektrarne ŠOŠTANJ. Program je zelo lepo povezovala in s svojimi vložki popestrila ga. Sonja Stepanov. Obiskovalci so si lahko ugledali tudi bogato razstavo ročnih del iz delavnic ustvarjalnosti, ki sojo pripravile članice društva INVALID Kidričevo, s svojimi izdelki pa so se predstavili tudi gostje iz društev INVALID Ruše, Konovo, Brezno - Podvelka, Brežice in Termoelektrarne ŠOŠTANJ.
Silvester SKOK, predsednik društva INVALID Kidričevo
16. Junij, dan invalidov n bolnikov občine Kidričevo
w Gasilci PGD Lovrenc so otrokom pripravili zabavr igre in piknik.
Učenci 1. in 2. razreda smo se v ponedeljek odpeljali na Tri kralje. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo kovčke odnesli v svoje sobe. Stvari iz kovčkov smo pospravili v omare. Sledil je počitek, tišji pogovor, kosilo in večerja. Po večerji smo imeli pižama parti. Zaspali smo ob 11. uri ponoči. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na pohod na Veliki vrh, potem smo streljali z lokom in ustvarjali v delavnicah. Po kosilu smo si pospravili stvari v kovčke in se odpravili domov.
Blaž Žitnik, 2. r.
OŠ Cirkovce
Učenci prvega in drugega razreda smo se v ponedeljek z avtobusom odpeljali na Tri kralje. Ko smo prispeli na Tri kralje, smo prtljago odpeljali v sobe in si sobe ogledali. Nato smo imeli kosilo. Po kosilu smo odšli v sobe in se odpočili. Nato smo se oblekli in odšli na pohod do Črnega jezera. Hodili smo eno uro. Najprej skozi gozd, nato smo hodili po lesenih deskah. Okrog desk je bila voda, zato smo morali paziti, kje hodimo. Ko smo prispeli do Črnega jezera, smo se pogovarjali, česa ne smemo tam početi. Odpravili smo se nazaj proti hotelu. Tam smo imeli večerjo. Po večerji smo pripravili točko. Zvečer smo imeli pižama parti. Ko smo se naplesali, smo odšli v sobe. Umili smo si zobe in zaspali. Naslednji dan smo po zajtrku odšli na Veliki vrh. Imeli smo še lokostrelstvo in izdelovanje spominkov. Po kosilu smo si za posladek kupili sladoled. Potem smo odšli na avtobus, ki nas je odpeljal pred šolo. Tako sem preživela dva lepa dneva. Všeč mi je bilo in zelo sem se zabavala.
Maša Pernat, 2. r.
OŠ Cirkovce
V ponedeljek, na praznični dan, smo se mladi planinci Planinskega društva občine Kidričevo odpravili na Roglo na aktivne počitnice. Prve dni počitnic smo tako preživeli v osrčju zelenega Pohorja. 35 učencev od drugega do devetega razreda in štiri spremljevalke smo bivali v mladinskem prenočišču Jelka. Že v ponedeljek, ob prihodu, so nas na Rogli presenetile nižje temperature. Prenočišče so čez noč celo ogrevali s centralnim ogrevanjem. Toda prijetne blagodejne klime smo se takoj privadili. Na prostem smo preživeli večino časa, saj smo vsak dan opravili kakšen pohod. Šli smo po Škratovi poti do Jurgovega. Domači vodnik je otrokom predstavil živalstvo in rastlinstvo na Pohorju ter jih popeljal na vrh razglednega stolpa. Nanj se je povzpela večina pogumnih planincev in se razgledala po vsem Pohorju pa vse do Kamniških planin. Naslednji dan smo obiskali Kočo na Pesku. Tja smo jo »usekali« kar po smučišču, kjer so se pasle krave s svojimi telički. Mimo akumulacijskega jezera smo jo nato mahnili po cesti in že smo se igrali na dvorišču koče. Nazaj na Roglo smo pot zaokrožili po gozdni poti mino številnih mravljišč. Tudi ta dan smo se povzpeli na razgledni stolp. V četrtek smo se podali do edinstvenih Lovrenških jezer (1520 m). So največje visoko barje v Sloveniji. Celotno barje napajajo izključno padavinske vode. Pokazala so se nam v vsem svojem bogastvu, saj so v njih cveteli lokvanji in če smo bili tiho, so na površje priplavali planinski pupki. Ob jezeru nam je vodič pokazal mesojede rastlinice -okroglolistne rosike. Zadnji dan smo se nekateri sprehodili po tekaškem poligoni Petre Majdič in si ogledali novo zgrajene objekte: hotel, akumulacijsko jezero, asfaltno progo za skike (kombinacija rolanja in teka na smučeh), novo nogometno igrišče in spretnostni poligon za gorske kolesarje. Poleg pohodov, smo se vsak dan kopali v hotelskem bazenu. Ker gibanja ni
nikoli dovolj, smo se podili še po športni dvorani in zunanjih športnih igriščih. Preizkusili smo seveda tudi adrenalinsko sankanje. Bilo nam je tako všeč, da bi se nekateri vozili do onemoglosti. Odigrali smo tudi prijateljsko nogometno tekmo z mladimi Celjan ki so tam imeli Nogometni tabor. Ustvarjali smo iz naravnega materiala. Nastali so čudoviti škrati, ki smo jih ovekovečili s fotografskim aparatom. Zadnji popoldan smo se dolgo in temeljito pripravljali (predvsem fantje) na ples v diskoteki. Pridružili so nam še mali nogometaši iz Celja. Skupaj smo plesali do poznih ur, ampak vsega lepega je enkrat konec. Seveda smo spremljali tudi evropsko nogometno prvenstvo in navijali vsak za svoje favorite. Na Rogli pa smo imeli čast, da smo spoznali beograjske nogometaše Crvene zvezde, jih opazovali pri napornih treningih, se z njimi fotografirali in jih seveda prosili za avtograme. V petek smo se polni vtisov vrnili v vročo ravnino k svojim staršem, ki smo jih kljub številnim doživetjem vseeno pogrešali. Tisti, ki poznate Roglo, veste, da nam je bilo lepo - prelepo!
VABLJENI NA PLANINSKI TABOR PRIHODNJE LETO!
Planinsko društvo Kidričevo
V počastitev občinskega praznika OBČINE KIDRIČEVO smo 20. 6. 2012 organizirali REGIJSKO TEKMOVANJE v streljanju z zračno puško za strelske sekcije DU Ptuj, DU Majšperk, DU Ptujska Gora in DU Kidričevo. Prijavili so se in pozneje odpovedali tudi DU Ormož in DU Turnišče. Tekmovanje je potekalo od 9.30 do 11.45 na novem strelišču v Kidričevem skladno s pravili in nadzorom upravljavca
REGIJSKO TEKMOVANJE ZA PZDU SPODNJE PODRAVJE
Tekmovanje z zračno puško ob občinskem prazniku OBČINE KIDRIČEVO
strelišča. Naenkrat je tekmovalo 10 strelcev različnih društev, prijavljenih za tekmovanje. Zvrstile so se 4 moške (po 4 strelci v ekipi) in 2 ženski ekipi. Doseženi rezultati so se beležili računalniško. Po končanem tekmovanju so bili v restavraciji Pan v Kidričevem razglašeni rezultati, podeljena priznanja in pokali, ki jih je podelil g. Hojnik. Na tekmovanju sta bila prisotna predsednik PZDU za SPODNJE PODRAVJE, g. Franc Hojnik, in podžupan OBČINE KIDRIČEVO, g. Milan Strmšek. Glede na samo 4 prisotna društva je tekmovanje potekalo po izžrebanem vrstnem redu in veljavnih določilih in
predpisih. Na dosežene rezultate so sekcije dosegle.
DU PTUJ 1. mesto: priznanje + pokal DU KIDRIČEVO 2. mesto: priznanje + pokal
DU MAJŠPERK 3. mesto: priznanje + pokal DU PTUJSKA GORA 4. mesto: priznanje Ženska ekipa prejme priznanje naknadno. S prvič pridobljeno izkušnjo smo v društvu, s sekcijo glede na podporo občine in strelske družine, pripravljeni odgovorno organizirati bodoča tekmovanja s strani PZDU in ZDUS. Za zaupanje se zahvaljujemo. Dovzetni smo za vsakršno dobronamerno kritiko.
Edvin Aubelj
V DU Kidričevo še "migamo"...!
Več ko pol leta je za nami in v DU Kidričevo nismo ta čas mirovali, čeravno bi se po neoglašanju v RP dalo sklepati, kot da se ni nič dogajalo. Društvo je opravilo vse tekoče naloge, ki jih kot društvo mora, da sploh lahko deluje. Članice in člani so obnovili članstvo ali bolje, poravnali članarino, ki smo jo morali dvigniti za 2 (dva) €, pa ne zato, ker je za 1 € zvišana tudi VS (prispevek, ki se po smrti vrne svojcem) kot prispevek vzajemnega sklada ZDUS, resda nekaj višjega, kot je bil do sedaj. Prijavili smo se za sredstva iz občinskega proračuna in jih bili polovice že deležni, tako kot ostala društva v občini Kidričevo. Z dodeljenim prispevkom kot s članarino moramo ravnati preudarno, porabljena sredstva pa dejansko in pisno opravičiti ter prikazati. Sekcije so morale izpolnjevati svoj namen in načrtovane aktivnosti. Zaznava se vse manj zanimanja za delovanje v društvu, kot so poverjeniki, prostovoljstvo in podobno.
V mesecu marcu smo »opravili« ZBOR članov (nekdaj občni zbor). Svojo pripadnost DU je izkazala 1/3 članstva. Iz samega bistva zbora se ni čuditi, zakaj tako ohlapno, saj se na podobnih skupih poskuša prikazati navidezna pomembnost samovšečnih. Pred avditorijem z »njihovo pomembnostjo« pa se zruši delo in trud tistih, ki poskušajo društvu dati tisto verodostojno (temeljni akt), tisto, kar jim je priporočeno, tudi naloženo. Zdaj je ta PRAVILNIK slab. Društvo to mora imeti, ne zgolj, da se svetuje na predavanjih, mora ga imeti v dobro društva. Nič izmišljenega, samo doslednost pri delu tistih posameznikov, ki so sprejeli zaupano zadolžitev. Vem, najlažje bi bilo po »bližnjici, po domače«, z odgovornostjo pa naj se ubada odgovorni, ki je tako »kriv« za vse. Očitki, »da ne bom nikogar več dobil«, so neargumenti-rani, razmišljanje zmotno. Še posebej zato, ker ni bilo nobenega predloga pred mojim, nanj pa se je na veliko »pametovalo«. DU Kidričevo ni moja last, torej tudi če sem zanj odgovoren, ga ne jemljem tako. Očitanja, zakaj sem neodgovorno zapustil zbor po uradnem delu, ne komentiram. Sprejeto zadolžitev sem sprejel zavestno s poznavanjem in z izkušnjo, kako mora delovati oz. kako naj bi delovalo društvo. Da v preteklosti v DU ni bilo tako, ni samo moja ugotovitev. Z ažuriranjem tajniškega in blagajniškega dela se je pokazalo dejansko (netočno, površno) prejšnje stanje. S spoznavanjem in uvajanjem računalniških aplikacij seje moralo popraviti in obnoviti s točnimi podatki celot-
P» :
no administrativno korespondenco. Priznam, ni bilo malenkostno, novemu tajniku Srečku pa vzorno v celoti uspeva. Družno sta z blagajničarko Zdenko osvojila ORPO računalniški program, ki smo ga nabavili izključno za potrebe tajništva in blagajniškega dela, saj drugače zaradi drugih ne bo več mogoče delati. Ponovno smo usposobili internetno povezavo, e-naslov, dopolnila se bo spletna stran društva. Računovodstvo in bilance smo »zaupali« ge. Lampičevi oz. podjetju PELIKAN, pa ne zato, ker nam to naredi gratis (donira, kot sama zatrjuje), temveč da nimamo poznejših resnih sitnosti, kot sem jih imel ob prevzemu. VELIKA HVALA, ga. Marica i Je že tako, da smo populacija, ki je zapisana bolj naravnemu osipu kot prirastku, saj nam na leto umre več članov, kot se jih vpiše. Kako jih privabiti k bolj aktivnemu sodelovanju, še nisem »pogruntal«, saj ni pretiranega odziva ne na razna predavanja, izobraževanja, rekreacijo, izlete itn., pa čeprav je nekaj podarjeno ali je potrebna le soudeležba s skromnim prispevkom. Udeležili smo se sicer načrtovanega izleta z avtobusom v Laško, agencije Iga Relax iz Ljubljane. Tudi takrat se je izkazalo, s kakšno resnostjo se sprejema prijava, potem pa neudeležba. Podcenjujoče za delo poverjenikov in vseh, ki so izlet organizirali, seveda tudi financirali. Kar pogoste so takšne prireditve, ki jim naši člani v reklamah ne zaupajo preveč. OBČINA nam, kolikor pač more, omogoča sodelovanje na prireditvah, ki jih sofinancira. Izkušnje v takšnem pomenu niso najbolj pozitivne, saj se je pokazalo, da si jih vpleteni uporabniki predstavljajo in jemljejo lahkotno in neodgovorno. Za njih je bistvo in pomembno imeti prireditev, ko nastanejo stroški, pa naj jih pokrije DU. Udeležili smo se na vsa usta opevane OČISTIMO SLOVENIJO. Z nje pa smo odšli mešanih občutkov in prepričanja ... V Izolo so bila povabljena vsa društva ZDUS. V hotelu DELFIN je s kulturno prireditvijo in prisotnostjo predsednika države dr. Danila TURKA in predsednice ZDUS dr. Mateje KOŽUH NOVAK odprt prizidek z novim notranjim bazenom. S poudarkom in pozivom vsem DU Slovenije, da je to »naše«, od društev in ona - društva - so ambasadorji za promocijo hotela. Le da nam ni razloženo, v kakšnem pomenu in možnostih! Dela in skrbi nam torej ne manjka, le za zadovoljstvo naših ljudi gre in to šteje. Zato, spoštovani članice in člani, naj vam ne bo nerodno, da ste resnični pripadniki našega društva, DU Kidričevo.
Edvin Aubelj, DU Kidričevo
Na vroč nedeljski popoldan, 1. julija 2012, so predstavniki krajevnih odborov Šikole in Stražgonjca ob pomoči krajanov iz obeh vasi in donatorjev pripravili odprtje ceste. Za popestritev in kulturni pridih so poskrbeli domači pevci pod vodstvom Francija Gojkoška, ki so s pesmijo pričeli ta slavnosten dogodek, ki se redko, res redko zgodi v naših krajih. Po uvodnih besedah povezovalke Nine Babšek so imeli nagovor predsednika KO in nato še župan občine Kidričevo. Iz omenjenih nagovorov smo se seznanili s tem, da smo priča velikemu dogodku za naša kraja. In sicer govorimo o prenovljeni in razširjeni cesti z označeno kolesarsko potjo oz. pešpotjo v dolžini 850 m, z urejenim odvodnjavan-jem in sodobno varčno razsvetljavo. Sledila je prošnja povezovalke, da se prereže trak in da to storijo župan Anton Leskovar, podžupan Milan Strmšek, predsednik KO Stražgonjca Anton Medved in predsednik KO Šikole Bogdan Babšek. Takoj zatem pa je gospod župnik Karel Pavlic opravil še blagoslov ceste in vseh uporabnikov oz. udeležencev na tej cesti. Kakor smo
začeli, tako smo tudi končali - s pesmijo in s tem z uradnim delom. Skupaj smo se odpravili na pogostitev in druženje v vaški dom v Stražgonjco. Po želji pa sta Andrej Voga in Jože Fingušt prisotne s kočijo
odpeljala v Stražgonjco. Vaščani Šikol in Stražgonjce smo veseli in ponosni na pridobitev, ki nas dobesedno povezuje.
Foto in besedilo Klavdijo Kušar
Novi razvoj no-raziskovalni center podjetja Boxmark Leather
15. junija je bilo v Kidričevem slavnostno odprtje novega razvojno-raziskovalne-ga centra podjetja Boxmark Leather. Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi Janez Janša, predsednik slovenske vlade, ki je tako že drugič v manj kot dveh mesecih obiskal to kidričevsko podjetje, tokrat pa je v svojem nagovoru vodstvu in delavcem, ki so med slovesnostjo prenehali delati, poudaril: »Takšne dogodke potrebujemo, saj kažejo, da je mogoče uspeti tudi v gospodarsko težkih časih in dejavnostih, ki so bile še pred leti skoraj odpisane. Spodbudni so ambiciozni načrti vodstva Boxmarka, ki želi uspešno zgodbo nadaljevati in jo z avtomobilske širiti tudi na druga področja industrije.«i Začetek zgodbe o Boxmarku sega v leto 1995, ko so pričeli na vsega 2.300 m2. Med letoma 1997 in 1999, ko so dogradili I prirezovalnico, skladišče in takratno upravno zgradbo, so zrasli na 10.000 m2. Sledilo je obdobje rasti vse do leta 2007, ko je globalna kriza dosegla tudi avtomobilsko industrijo. Prav spoznanje, da je prednost Boxmarka v znanju in razvoju, je botrovala odločitvi o pričetku 15-mili-jonske investicije v modernizacijo proizvodnje, v izgradnjo novega regalnega skladfŠča in ne^azadnje tudi v izgradnjo razvojno-raziskovalnega centra z labora-
torijem. Tako niso naredili koraka nazaj iz previdnosti, temveč so smelo zakorakali dva naprej. Z izvedeno investicijo je Boxmarku uspelo zagotoviti kakovostne delovne pogoje, kupiti sodobne stroje in visoko tehnološko opremo. Danes obsega Boxmark približno 24.000 m2 površin, vendar se v Boxmarku niso ustavili, saj so na mizi novi načrti za novo investicijo v dodatno širitev. Sinergija želje po uspehu vseh zaposlenih in disciplinirano delo sta Boxmark popeljala na pravo pot in pomenita dolgoročni razvoj in rast podjetja. Prvi rezultati razvoja so že vidni, pridobili so nove kupce in vzpostavili nova partnerstva. V zadnjem obdobju so razvili in uspešno patentirali vodoodporno usnje Xtreme, s katerim podirajo še zadnje ovire za uporabo usnja v vseh panogah, tako letalski, pohištveni, ladjedelniški in železniški industriji kot tudi v drugih panogah, kjer se do sedaj usnje sploh še ni uporabljalo.
Jasna vizija podjetja, ki zagotavlja dolgoročna razvoj in rast, zaposleni, ki udejanjajo to vizijo in ustvarjajo visoko kakovostne izdelke, ustoličujejo Slovenijo na zemljevidu Evrope kot deželo znanja in kakovosti. S tega vidika gledano je Boxmarku uspelo združiti gospodarski, socialni pa tudi
nacionalni interes. Podjetje Boxmark je danes uvrščeno med 300 največjih podjetij, ki ustvarjajo 80 odstotkov bruto družbenega proizvoda v Sloveniji. So eni največjih zaposlovalcev v regiji, saj zaposlujejo neposredno približno 2000 ljudi, posredno pa zagotavljajo delo vsaj še enkrat toliko ljudem v regiji. Slogan Boxmarka »Drivenbyourvision«, se pravi - vizija je naša pot - je tudi rdeča nit novega Boxmarkovega spota, ki je bil premierno predstavljen na svečanem odprtju. Kljub temu pa njihov cilj ni biti največji za vsako ceno, temveč najboljši, zato lahko kot strokovnjaki na področju usnja-od proizvodnje usnja do končnega izdelka - ponujajo odgovore in rešitve na vsa vprašanja ter težave. Kreativnost, točnost, natančnost in prilagodljivost pa je prepričala njihove sogovornike, da so postali zaupanja vreden razvojni partner.
KAKO SE JE GRADILO KIDRIČEVO
avtor: mag. Radovan Pulko, prof.
Začetki izgradnje današnjega Kidričevega segajo v čas 2. svetovne vojne. Po nemški okupaciji tega območja je namreč decembra 1941 družba Vereinigte Aluminiumwerke A. G. iz Berlina na dravskem območju predvidela gradnjo tovarne aluminija in glinice ter tudi gradnjo ustrezne elektrarne na reki Dravi, ki bi tovarno oskrbovala s potrebno energijo. Novozgrajena tovarna bi po načrtih zasedla 300 hektarjev in bi vključevala tudi naselje za delavce. Gradnjo tovarne bi predvidoma izpeljalo 4.000 delavcev, medtem ko bi po zagonu v njej bilo zaposlenih 2.500 delavcev. Surovino za proizvodnjo aluminija pa bi pridobivali s Hrvaške, Madžarske in Grčije, na katerih ozemlju naj bi bilo v tistem času za kar 1,5 milijona ton boksita. Gradnja tovarne v Strnišču, današnjem Kidričevem, je po vsej verjetnosti stekla v začetku maja 1942. Pri tem pa so v Berlinu že 1. maja 1942 sklenili, da v Strnišču začnejo graditi le tovarno glinice, medtem ko gradnjo tovarne aluminija do nadaljnjega odložijo. To seveda ni bil prvi načrt industrializacije območja, kjer danes stoji Kidričevo. Že v začetku dvajsetih letih XX. stoletja, v času, ko so se v Strnišču zapirala begunska taborišča, je Franc Čuček, proizvajalec šampanjca s Ptuja, pripravil načrt, po katerem bi v Strnišču odprli več industrijskih obratov ter tovarno železniških
vozov in premakljivih stavb. V naslednjih letih je odprl nekaj manjših obratov, med katerimi so bili: Fr. Čuček & Co., industrija lesne volne in zabojev, podjetje Čuček & Birgmayer, tovarna slamnatih tulcev in štukaturovine, podjetje »Sliva«, tovarna sadnih konzerv, družba Čuček & Koubik, tovarna strojev v Strnišču, Čuček Company, tovarna parfumov v Strnišču pri Ptuju, delavnica gramofonskih zvočnic, delavnica tehtnic ... Vsi Čučkovi poskusi industrializacije pa so kmalu propadli. Zaradi zadolženosti je bil 1. januarja 1926 prisiljen v stečaj. S prodajo podjetij je bil Čuček ob tri četrtine svojega premoženja. 22. avgusta 1928 je kot glavna upnica Strnišče prevzela Ljudska posojilnica v Ljubljani. Ta je odpravila vsa podjetja in začela podirati barake nekdanjega avstro-ogrskega taborišča. Leta 1942 je nemški okupator v Strnišču ustanovil taborišče za kaznjence iz vzhodnega dela Spodnje Štajerske. Ti so bili prisiljeni opravljati dela pri gradnji tovarne. 21. januarja 1943 je tako za Vereinigte Aluminiumwerke delalo 185 kaznjencev in 89 vojnih ujetnikov. Sicer pa je bilo januarja 1943 pri tem podjetju za gradnjo tovarne v Strnišču zaposlenih 1.076 ljudi, med katerimi je bilo poleg navedenih še 142 delavcev iz stalne ekipe, 628 civilnih delavcev in 32 tujcev. Poleg taborišča za delavce, vojne ujetnike in taborišča za kaznjence je na zahodnem delu gradbišča leta 1943 nastalo še taborišče za posebne delovne obveznike. Sem so pošiljali tako imenovane zaščitence - osebe, ki jih iz rasnih, dednih, zdravstvenih ali političnih razlogov niso sprejeli v Štajersko domovinsko zvezo in zato tudi niso dobile nemškega državljanstva, ampak so bile »pod zaščito nemškega rajha«. Zaščitenci so dnevno delali od 6. do 12. ure in še po kosilu od 13. do 18. ure. Delo je bilo zelo naporno. Morali so kopati jarke, betonirati, graditi ceste ...
Zaradi pomanjkanja delovne sile, kateremu se je pridružilo pomanjkanje železa, so dela tekla počasneje, kot so leta 1942 načrtovali pri vodstvu Vereinigte Aluminiumwerke. Tako je oktobra 1943 na gradbišču ob 2.800 zaposlenih primanjkovalo še 1.200 delavcev. Primanjkovalo je tudi gradbenega materiala. Zaradi potreb po delovni sili so leta 1944 odprli še dve taborišči, in sicer taborišče za kazenske posebne delovne obveznike in taborišče za ženske kazenske posebne delovne obveznice. Ko se je druga svetovna vojna nagibala proti koncu, je Strnišče postalo eno izmed glavnih ciljev napadov angloameriškega letalstva na območju ptujskega okupacijskega okrožja. Tako je bila tovarna prvič bombardirana v večernih urah 1. februarja 1944. 26. marca 1945 je nemški okupator prekinil z gradnjo tovarne v Strnišču. Dokončati jim je uspelo 70 odstotkov gradbenih del. Ob umiku maja 1945 pa tega, kar so zgradili, niso utegnili razstreliti.
Takoj po koncu 2. svetovne vojne je taborišče v Strnišču prevzela jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba, Oddelek za zaščito naroda (OZNA). Taborišče naj bi najprej porabili za ustaše in hrvaške domobrance, ki so jih jugoslovanskim oblastem s Koroške, kamor so se umaknili zadnje dni vojne, predale enote zahodnih zaveznikov. Vsaj od 19. maja 1945 naprej pa so v taborišče Strnišče začeli zapirati tudi Nemce. Ob okupatorjevem porazu so dela na gradbišču obstala. Med letoma 1945 in 1946 so se opravljala le vzdrževalna dela, ki so jih izvajali nemški vojni ujetniki. Ob koncu leta 1945 je jugoslovansko ministrstvo za industrijo in rudarstvo začelo proučevati možnosti dograditve tovarne, storjeni pa so bili tudi prvi koraki k zagotovitvi vrnitve naprav, ki so jih Nemci proti koncu vojne odpeljali iz države. Gradnji tovarne v Strnišču je zelo nasprotoval takratni zvezni minister za industrijo, Andrija Hebrang. Zahteval
Pogled na gradbišče Tovarne glinice in aluminija (arhiv Talutry
P» :
je prenos vseh naprav v Dalmacijo, kjer so bila nahajališča boksita. Zaradi njegovih zahtev je bila imenovana posebna komisija, ki pa je potrdila smotrnost uporabe med vojno izbrane lokacije. Tako je bila v začetku leta 1946 reorganizirana uprava Strnišča v podjetje, katerega vodenje je prevzel inženir Stane Tonejc. Ker za izgradnjo tovarne aluminija ni bilo ustreznega kadra, ki bi lahko izdelal tehnično dokumentacijo, je bila sklenjena pogodba z Madžarsko. Projektiranje tovarne aluminija je bilo najprej zaupano arhitektu inženirju Imretu Verröju, po sporu z Madžari leta 1948 pa je delo prevzel Slovenija projekt iz Ljubljane. Gradnjo že med 2. svetovno vojno zastavljenih industrijskih objektov je vodil gradbeni inženir Borut Maister (sin generala Rudolfa Maistra) iz podjetja Gradiš, pri čemer je sodeloval z arhitektom Danilom Fürstom. Slednji je med drugim tudi avtor stavbe upravnega poslopja tovarne, kije prva stavba z vgrajeno klimatsko napravo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Fürst si je z vgradnjo klimatske naprave nakopal kritiko s strani takratnih funkcionarjev, češ da po nepotrebnem razsipava s težko dostopno in dragoceno pločevino. Večina po vojni na novo zgrajenih industrijskih objektov pa je delo ekipe gradbenega inženirja Josipa Didka. Gradnja novih industrijskih objektov je bila načrtovana razpršeno, kar je bila posledica varnostnih predpisov, ki so se nanašali na primer letalskega napada. Zaradi tega pa so se povečali gradbena površina in stroški komunikacije med objekti. Sočasno se je vršila tudi izgradnja delavskega naselja. Do leta 1947 se je življenje odvijalo v okolici dvorca Sternthal. Tam so v barakah in nekdanjem gospodarskem poslopju živeli delavci in uslužbenci nastajajoče tovarne. V samem dvorcu je bila urejena menza za delavce, v nekdanji konjušnici pa kinodvorana, ki je delovala že vsaj med 2. svetovno vojno. V eni izmed lesenih barak pri dvorcu, ki je bila last gradbenega podjetja Gradiš, so usposabljali kvalificirani kader za potrebe tovarne. Šola je delovala do leta 1954.
Novo delavsko naselje za zaposlene v tovarni glinice in aluminija se je gradilo po načrtih arhitekta Danila Fürsta. Načrt je bil zastavljen zelo ambiciozno, saj je Fürst nameraval zgraditi naselje z vso potrebno infrastrukturo. Tako naj bi v novem naselju bili bolnica, hotel, kulturno središče, šole, upravni in gospodarski center ter rekreacijski center. Vendar je bil realiziran le manjši del projekta. Fürst je kasneje k sodelovanju povabil tudi Ravnikarja, katerega načrti pa niso bili nikoli realizirani. Vsi takrat novozgrajeni objekti v naselju so bili opremljeni s centralno kurjavo, kar je bila za tiste čase novost. Zaradi takratne miselnosti, da bi se vsi delavci prehranjevali v skupni menzi, s čimer bi ženske, zaposlene v tovarni, razbremenili gospodinjskih opravil, pa so kuhinje v vseh stanovanjih zasnovali v minimalnih dimenzijah. Prva dva stanovanjska bloka sta prešla v uporabo že marca 1949, do leta 1956 pa je bila gradnja stanovanjskih objektov skoraj že zaključena. V naselju sta bili zgrajeni tudi pekarna in večja restavracija. Leta 1950 je bil odprt otroški vrtec in jasli. Istega leta je bila v Strnišču ustanovljena še štirirazredna osnovna šola. Pri gradnji tovarne je bilo vloženo tudi veliko brigadirskega in udarniškega dela. Tako so na primer po sporu z informbirojem, ko so Madžari prenehali dostavljati načrte za gradnjo, izvedli delovna tekmovanja po vzoru znanega udarnika Alije Sirotanoviča. Tako je na primer 13. oktobra 1949 na srednjem delu hale A elektrolize betonerska brigada, ki jo je sestavljalo 35 oseb, v manj kot petih urah zabetonirala 180,5 m2 železobetona, kar je pomenilo presežek norme na 270,61 %. Še pred tem so podobno tekmovanje izvedli tesarji in železokrivci. Z udarniškim delom članov kluba ljudske tehnike je bila urejena tudi temnica za potrebe fotokrožka, ki je bil v Strnišču ustanovljen v drugi polovici decembra leta 1949. Poskrbljeno je bilo tudi za dodatno izobraževanje delavcev na gradbišču. Podjetje Gradiš je v Strnišču vodilo gradbeno šolo, katere upravnik je bil Uroš
Upravna stavba današnjega Taluma ob otvoritvi tovarne. i(iz zbirke Alojza Janžekoviča). _ _ __
W \
■L
•• - - \ 'IH'"" «I« M
■*________. - kJH
......i
•t . . ' •-: i , • <*?•• • _
Šušterič. Leta 1948 pa je tovarna v Strnišču načrtovala odprtje risarskega tečaja za 30 do 40 učencev, ki bi dala udeležencem kvalifikacijo tehnični risar.
Zgrajeni industrijski kompleks si je kot »paradnega konja« takratnega sistema ogledal Josip Broz Tito, Furst pa je na ogled uspelega novega načina projektiranja povabil arhitekta Jožeta Plečnika.
Ko je 11. aprila 1953 umrl predsednik prve povojne narodne vlade za Slovenijo Boris Kidrič, je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije že 12. aprila izdal Uredbo o preimenovanju naselja Strnišče, obsegajočo dva člena, ki sta se glasila: »1. člen: V trajno počastitev spomina na pokojnega narodnega junaka in junaka socialističnega dela Borisa Kidriča se naselje Strnišče v občini Hajdina preimenuje v »Kidričevo«. 2. člen: Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« /.../« Uredba je bila objavljena 24. aprila 1953. (Seznam virov in literature hrani avtor.)
i v
Gradnja kopališča v Kidričevem (arhiv Talum).
DVOREC RAVNO POLJE
Graščina ali dvorec Ravno polje, po nemško Ebensfeld, je dvofaznega nastanka, saj je bil zgrajen deloma leta 1580 in deloma okoli leta 1670. Je torej renesančnega in poznorenesančnega izvora . Po eni strani je to spomenik z enim največjih pa tudi najkvalitetneje oblikovanih arkadnih dvorišč 17. stoletja, po drugi strani pa je to pozabljena stavba, ki seje v zadnjem desetletju na žalost že v dobršni meri sesula vase. Njegovi prvi gospodarji so bili ptujski gospodje, nato Stuben-bergi, po letu 1622 pa so se menjali razni lastniki. Leta 1932 je postal privatna last in se v naslednjih petdesetih letih zaradi nevzdrževanja spremenil v razvalino.V devetdesetih se je nameravala izpeljati obnovitev dvorca, vendar je sočasno prišlo do požara drugega dvorca in se je ves denar namenil za obnovo dvorca v Turniščah. Kot bomo videli, je zdaj kakršna koli obnova dvorca prepozna. Do dvorca, ležečega na samem sredi obsežnega, z gozdom obdanega polja v naselju Kungota pri Ptuju, vodijo s treh strani s kostanjevimi in topolovimi drevoredi obdane ceste, ki se tukaj stikajo.
Sredi sedaj že precej zaraščenega parka lahko razločimo obrise mogočne grajske stavbe. Preden se je začela rušiti streha, prvo nadstropje, nato nekateri zidovi in nazadnje še tla, so se v njem zadrževali brezdomci in pa tudi narkomani, o čemer pričajo tam najdene injekcije. Do danes so se ohranili zunanji zidovi, deloma tudi zidovi pritličja in celotni kletni prostori ter del strehe, ki se bo tudi kmalu zrušil.
Zanimivi so dimniki, ki pa še vedno štrlijo iz dvorca. Pred štirimi leti se je v kletnih prostorih zbrala skupina mladih in priredila techno party, verjetno se pri tem niso zavedali, da so ogrožali svojo lastno varnost. Ravno polje še kljub temu vsemu predstavlja velik stavbni kompleks pravokotnega tlorisa s štirimi obodnimi trakti in notranjim dvoriščem, ki ga še danes obiskuje veliko ljudi, o čemer pričajo njihovi podpisi na zidovih. Po vojni nacionalizirana graščina in s tem odtrgana od svojih gospodarskih vplivov je izgubila obstojni smisel in spremenjena v skladišče začela propadati. Ta proces jo pred našimi očmi spreminja v razvalino, ostanek njenega nekdanjega parka pa v divjino. Nanjo bo kmalu spominjala le še narodna pesem, ki poje o belem gradu, stoječem sredi ravnega polja, ki z izginjanjem tudi sam izgublja svojo edinstveno historično poanto.
I m njv ii ji
Barbara Pesek
Sporočilo uredništva: v prejšnji izdaji glasila Ravno polje je bil pod fotografijo na strani 13 objavljen napačen priimek avtorja. Avtor fotografije je Marjan Bezjak. Za neljubo napako se avtorju opravičujemo.
o
a
Vira:
•	Curk, Jože. O gradbeni podobi gradu Ravno polje. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 75 - Nova vrsta 40,1. zvezek, str. 151-155. Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru. Prevzeto: www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:8019
•	Sapač, Igor. In memoriam dvorec Ravno polje. Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 38, str. 200-226. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Prevzeto: http://www.dlib.si
P» :
Ko bom velika, bom
V mesecu juniju leta 1997 je bila na naslovnici Ravnega polja slika štorkelj avtorice Sonje Pišek, takrat še četrtošolke Osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju. Njen čopič se od takrat ni ustavil. Sledi svojim zgodnjim otroškim sanjam - postati učiteljica likovne vzgoje. Za zaključek študija na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru pripravlja diplomo, teoretičen umetnostno-zgo-dovinski del in razstavo risb, portretov. Trenutno je zaposlena v Umetnostni galeriji Maribor, kjer je delala že kot študentka. Raznoliko in ustvarjalno delo, ki ga z velikim
RAVNO POLJE
veseljem opravlja, je v prvi vrsti pedagoško, vodstva po razstavah in organiziranje likovnih ustvarjalnic. Čeprav os-emurni delovnik vzame velik del dneva, pa ostaja aktivna tudi na področju ustvarjanja. Največ svojega časa posveti slikanju, na drugem mestu je risanje. Letos se je v mesecu juniju prvič udeležila Ex-tem-por Žetale 2012 in po izboru komisije prejela 4. nagrado za sliko z naslovom S Ptuja v Žetale. »V času od ponedeljka do petka moraš sliko dokončati. Žal nisem mogla delati v naravi, saj sem slikala po službi, in sicer po fotografski predlogi. Ustvarjanje neposredno v naravi ima zares poseben čar, mi pa tudi ateljejsko delo zelo ustreza, saj slikam/rišem tako dolgo, kot me je volja, potem pa pustim izdelek na stojalu in na daleč opazujem, kaj popraviti. K delu se vrnem, ko se navdih povrne. Za motiv me je hipoma navdušila cesta, ki vodi v Žetale in ostro zareže v krajino. Slika je sestavljena iz dveh delov (diptih), leva stran slike poudarja naravo, na desni strani pa je v prvem planu cesta, ki predstavlja
človekov poseg v naravo in s tem posledično nevarnost zvočnega onesnaževanja. Opazila sem, da je na razstavi v Žetalah veliko obiskovalcev zaznalo sporočilnost slike.« O nagradi pove: »Nekako nisem naklonjena ocenjevanju likovnih del, saj je ta zadeva vendarle subjektivna. Nad nagrado sem bila zelo presenečena. Pomeni mi potrditev, da nadaljujem z delom in ostanem zvesta svojemu načinu ustvarjanja, brez razmišljanja, kaj je trenutno »v modi«. Tisti, ki me dobro poznajo, že na daleč najdejo mojo sliko, ko se predstavim na skupinskih razstavah.« Do sedaj je bilo Sonjina dela moč videti na razstavah
na fakulteti, predstavila se je na skupinskih razstavah študentov izven fakultete, večkrat v galeriji Media Nox v Mariboru in na drugih razstaviščih. Junija 2010 pa je na prireditvi ob 100-letnici cerkve vžupečji vasi pripravila svojo prvo samostojno razstavo z naslovom Domača vas. Opaziti je, da se njeno življenje v petnajstih letih v smislu interesov ni dosti spremenilo, po duši družboslovka je članica likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo, v okviru Kulturnega društva Lovrenc pa je aktivna kot recitatorka na odrih, na katerih je nastopala že kot otrok.
Mateja Krajnc
OSVEŽILNA SOLATA
SESTAVINE:
-	3 paradižniki
-	2 papriki (zelena in rdeča)
-	3 jajca
-	polovica čebule -sol
-	polovica navadnega jogurta
-	drobnjak
-	peteršilj
PRIPRAVA:
Paradižnik in papriko dobro operemo in narežemo na manjše kocke. Jajca trdo skuhamo, olupimo in narežemo. Čebulo olupimo in narežemo na manjše kocke. V posodo damo paradižnik, papriko, čebulo in trdo kuhana jajca. Solimo. Jogurt zmešamo s sesekljanim drobnjakom in peteršiljem ter prelijemo po zelenjavi. Solato premešamo in za eno uro postavimo v hladilnik.
Dober tek!
Recept pripravila: Eva Zunkovič
OBČINA KIDRIČEVO
OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM
Občina Kidričevo bo tudi v šolskem letu 2012/2013 subvencionirala avtobusne mesečne vozovnice
dijakom in študentom. Mesečna avtobusna vozovnica v Ptuj bo stala za dijake in študente 20 evrov, v Maribor pa 45 evrov.
Vpišite vaš e-mail naslov ter se prijavite na brezplačne e-novice na spletni strani www.kidricevo.si.
Bodite dnevno obveščeni.
PRIJAVA NA E-NOVICE
SI Novice
Ime in priimek
E-naslov
14. praznik
Vrtca Kid i evo
V petek, 8. junija, je bilo v športni dvoran i Kidričevo zelo živahno. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili starši, babice, dedki in ostali, ki so se odzvali povabilu na 14. praznik vrtca občine Kidričevo z enoto v Cirkovcah. Otroci so v spremstvu svojih vzgojiteljic in vzgojitelja zelo barvito pričarali celovito predstavitev življenja in dela čebel, vse od ličink, ki so jih predstavili najmlajši jaslični otroci, do nabiranja in pridelave medu, ki so ga ob glasbi in gibanju spretno prikazali otroci višjih starostnih skupin.
MT
m;,*
¿ t <\
os p
soi^: vsec
je bilo vu, kar
ustvarjali. jayv
Najbolj vseČ mi je bilo pri likovni, Športni vzgoji nemščini. Maruša
Mem so bile vseč pisane Irki. Rine, penis, Sašo, Maja, Martin K.
Vse¿ mije bilo, ko smo se učiti pesmice. Nina
Najboljše je bilo, ko smo bili na Pohorju. Žiga
Ko smo delali mape za risbice. Sara
P» :
Ko je dopust liuciikioi pičil
Nadaljevanje tega stavka je danes verjetno pri vsakem posamezniku drugačno. Eni se namreč dopusta veselijo, saj se tako lahko malo odklopijo od stresne službe, odpotujejo v južne kraje in podobno. Drugim predstavlja ta čas še dodatni stres, saj si dopusta zaradi trenutnih razmer žal ne morejo privoščiti v takšnem obsegu.
So pa tudi takšni, ki jih ob živce spravlja misel na pakiranje kovčkov in se ves čas sprašujejo, kaj nujno potrebujejo in česa ne. Seveda
na dopustu po navadi ugotovimo, da smo vzeli stvari, ki jih domov odnesemo nedotaknjene, hkrati pa smo doma pozabili polnilce za telefone, zobne ščetke in podobno. Da bi se izognili tem nevšečnostim, je dobro, da kak teden pred dopustom začnemo pisati seznam stvari, ki jih potrebujemo, zadnji dan pa črtati stvari, ki jih morda vseeno ne bomo uporabljali. Navsezadnje je nesmiselno, da vlečemo s sabo en kovček, poln čevljev, in še večjega,1 polnega oblačil, v roki pa
nesemo še kozmetičnega. Seveda pa so določene stvari, ki jih je kljub vsemu pametno vzeti s sabo. To so kreme za sončenje, domača lekarna, klobuk in lahko branje za čas, ko je nevarnost sonca največja. Takrat je najpametneje poiskati senco. Z ničimer ni dobro pretiravati. To velja tudi, ko izbiramo kremo za sončenje, saj najdražja krema ni nujno najbolj učinkovita, zato se je pametno o tem pozanimati pri nekom, ki mu zaslužek ni na prvem mestu. Da pa
bo dopust res čas za oddih, je nujno, da doma pustimo tudi skrbi. Morda jih, ko pridemo nazaj, ne bo več ali pa bomo s spočitimi možgani lažje našli rešitve zanje. V imenu uredniškega odbora vam tako želim lepo poletje, jeseni pa z veseljem pričakujemo kak članek od tistih, ki boste tako kot jaz odkrivali nove kraje in boste to pripravljeni deliti z nami.
Mateja Krajnc

Občina Crikvenica je na povabilo občine Kidričevo v začetku meseca junija na ploščadi ob Parku mladosti ob plesu in glasbi predstavila dobrote in turistično ponudbo Crikvenice.
MT
WlOiL..
Polna dvorana ob osrednji prireditvi.

Ekipa občinske uprave na kmečkih igrah.
Tradicionalno tekmovanje v visečem kegljanju, katerega se je udeležilo večje število društev upokojencev iz Lovrenca na Dr. polju, sosednjih vasi in bližnje okolice.
Več fotografij najdete na: www.facebook.com/kidricevo
leva, desna, leva,
Tekmovanje v žaganju,
S turističnim vlakcem od Kidričevega do Šikol.
Na napihljivih igrallh sojjživali tudi najmlajši.
Na šahovskem turnirju je sodelovalo 6 tekmovalcev iz občine Kidričevo. Tekmovanje je potekalo v nedeljo, 17. 6. 2012. Sicer je bila udeležba manjša od pričakovane, vendar smo kljub temu videli lepe šahovske dvoboje. In samo upamo lahko, da se bo to druženje obdržalo še v naslednjih letih in tudi v večjem številu.
Vrstni red:
1.	mesto: Ciril Kužner
2.	mesto: Leon Selišek
3.	mesto: Silvo Zaje
Vsem tekmovalcem bi se radi zahvalili in vas ponovno vabimo naslednje leto. Lep športni pozdrav!
Športno društvo Apače
V	Športnem društvu Apače smo 16. 6. 2012 organizirali turnir v petanki, ki je potekal v sklopu občinskega praznika občine Kidričevo.
V	lepem sončnem vremenu se je tekmovanja udeležilo 28 tekmovalcev iz občine Kidričevo, ki so se pomerili v tekmovanju dvojic.
Vrstni red na tekmovanju je bil naslednji:
1.	mesto: Igor Sevšek
2.	mesto: Jure Lendero
3.	mesto: Denis Lendero
4.	mesto: Stojan Sardinšek
Na koncu bi se radi vsem sodelujočim zahvalili in vas vabimo spet naslednje leto.
V okviru programa Zdrav življenjski slog, so učenci OŠ Borisa Kidriča in podružnice Lovrenc na Dr. polju, obiskali Jahalni center Starošince, kjer so si ogledali hleve, spoznali nego in oskrbo konj ^fF	ter se preizkusili v jahanju.
Predstavitev Crikvenfce so si ^gjedali številni občanj*^^
Zadovoljni obrazi ob odprtju prenovljene in razširjene ceste Šikole-Stražgonjca.
ffijbjiiiski
SiiMka