LETNIK XXVI NOVEMBER 1979 ŠTEVILKA 9 »Eno je glavno, naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod naš mora stati kot večno drevo kateremu korenine nikdar ne usahnejo !« Ivan Tavčar Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem ob prazniku republike 29. novembru Vspodbudni rezultati Vse temeljne organizacije, z izjemo TOZD Ti02 so dosegle v tem razdobju boljše poslovne rezultate od planiranih in od onih, v istem razdobju preteklega leta. Temeljna organizacija Metalurgija in Kemija Celje, ki sta za letošnje leto planirali poslovanje z izgubo, sta zaključili svoje poslovanje v tem razdobju s pozitivnim finančnim rezultatom. Temeljna organizacija Ti02 je zaključila svoje poslovanje z izgubo v znesku 1.503.391 dinarjev. Po pogodbi o skupnem vlaganju odpade na partnerja iz NDR izguba v znesku 1.918.643,37 din Cinkarna pa je za svoj del pozitivna v znesku 415.251,95 din Izgubo bo začasno do zaključka poslovnega leta pokrila TOZD Metalurgija. Osnovni razlogi za nastalo izgubo so: nedoseganje planiranega obsega poslovanja, nedoseganje planirane ekonomičnosti, vkalkuliranje neplaniranih obresti od dolgoročnih kreditov in višje nabavne cene surovin od planiranih. Čeprav je prišlo na področju celotnega prihodka do ugodnejših rezultatov od planiranih, vendar le-ti niso v celoti zadostovali za pokritje izpadov, ki so našteti. Izguba, ki je znašala v prvem polletju še 3.500.505 dinarjev je bila kumulativno zmanjšana za več kot 50 %, iz česar sledi, da je ta TOZD v tretjem tromesečju poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom. Rezultati, ki so jih dosegle TOZD v seštevku na nivoju Cinkarne vendarle kažejo sicer še skromne tendence krepitve šibke materialne osnove. V tem razdobju so dosegle TOZD v seštevku: 75.29 % letnega planiranega zneska celotnega prihodka 87,06 % •' ” zneska celotnega dohodka 85,48 % » » čistega dohodka 71,93% ” ” za osebne dohodke 82.30 % ” ” za skupno porabo 325,96 % " ” za poslovni sklad V tem neplanirani znesek za obratna sredstva 179 % letnega planiranega zneska za rezervni sklad Neplanirano izgubo v TOZD TiO 1,684.296.517 dinarjev 362.188.103 246.225.608 180.903.117 30.870.088 29,113.107 11.840.934 6.842.087 1.503.391 V primerjavi s preteklim letom so povečale celotni prihodek za 25,70 % dohodek za 24,36 % čisti dohodek za 21,93 % osebne dohodke v masi za 19,77 % skupno porabo za 49,58 % poslovni sklad za 17;28 % v tem za obratna sredstva za 42,37 % Delež akumulacije v strukturi dohodka je porasel od 9,13 % v letu 1978 na 10,86 % v letošnjem letu. Obseg poslovanja Celotni prihodek, ki se oblikuje po plačilni prodaji in vsebuje še druge dohodke je dosegel 75,29 % (75 % = 100) letnega planiranega zneska. Dosežena vrednost izvoza znaša 17.233.896 S, kar predstavlja 97,19 % za to razdobje planirane vrednosti. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta znaša porast devizne vrednosti izvoza 13,75 %. Dinarska protivrednost izvoza je dosegla v strukturi eksterne prodaje na ravni Cinkarne 29,49 %. V TOZD Ti02 znaša le-ta kar 60,5 %, v Metalurgiji 26,1 % v Kemiji 8,10 %. Izkoristek časovnega fonda Izkoristek časovnega fonda je v primerjavi s preteklim letom padel za 0,34 procentnega poena zaradi povečanja izostankov zaradi boleznin in materinstva od 7,13 % na 8,04 %, ostalo razliko predstavljajo pozitivni odmiki na ostalih postavkah. Zaradi tega je bilo v letošnjem letu v rednem delovnem času ustvarjeno pov- Na 8. redni seji z dne 8. 11. 1979 je svet ponovno obravnaval izvajanje programa ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne in pri tem ugotovil, da posamezne kasnitve nalog na področju sanacije izhajajo predvsem iz pomanjkanja finančnih sredstev, kljub temu da je Cinkarna v sanacijo vložila preko 78 mio din. Člani sveta so bili posebno kritični do zavlačevanja pri izgradnji S-kisline, saj je izdelan novi predračun pokazal, da se je investicija stroškovno povečala iz prehodnih 311 mio na 440 mio din. Izpostavljena je bila zahteva po odgovornosti za kasnitev izgradnje, prav tako pa je bil sprejet sklep, da se čimprej organizira razgovor na ravni republike, pri katerem naj bi sodelovali tako predstavniki IS SR Slovenije, kot GZ SR Slovenije, poslovnih bank, občine Celje in Cinkarne. Namen tega razgovora je bil v tem, da se ugotovijo možnosti pokritja finansiranja te investicije, s tem pa tudi realizacija družbenega dogovora o temeljih plana razvoja SR Slovenije. Člani sveta so bili seznanjeni s potekom seje direktorijuma v času od 6. do 8. 11. 1979, na katerem so poleg tekočih poslovnih rezultatov obravnavali udeležbo partnerja pri finansiranju v ekološko sanacijo TOZD Ti02. Partner iz NDR je tudi potrdil udeležbo v višini 49 % z zaključnim protokolom, s tem, da bo ustrezna pismena garancija podana do 25. 11. 1979 Prav tako so se člani sveta seznanili z ukrepi na področju reorganizacije v Cinkarni in s predlogom novega načina nagrajevanja v TOZD Ti02. Glede na realizacijo sprejetih stališč in sklepov sveta je bilo ugotovljeno, da se stališča redno posredujejo organom upravljanja v DO Cinkarna, ki o njih razpravlja in jih sprejema. IZ POROČILA O DELU SVETA Že ob ustanovitvi sveta je bilo jasno opredeljeno stališče, da je svet le posvetovalno koordinacijski organ, ki zavze- prečno na zaposlenega 5 ur manj, v nadurah pa 1 ura več. Opravljenih je bilo 88.535 nadur, kar je za 3,53 % več kot v istem razdobju preteklega leta. Opravljene nadure predstavljajo časovni fond 54 delavcev. Le 17,75 % vseh nadur je opravljenih na nedelje in praznike. Ker je število zaposlenih poraslo le za 0,42 %, proizvodnja pa za 5,58, ugotavljamo porast produktivnosti dela na zaposlenega za 5,46 % v primerjavi s preteklim letom. Ekonomičnost Kljub nekaterim negativnim vplivom področju porabljenih sredstev kot so: povečanje planiranih stroškov režije (pred vsem iz naslova vzdrževanja in odvoza ogorkov), povečanje planiranih variabilnih stroškov (Ti02, Grafika), podražitev surovin, energije, je bila učinkovitost ma stališče in sklepe o pomembnih vprašanjih, ki so vsebovana v programu ukrepov ekološke in ekonomske sanacije. Ta stališča uveljavljajo člani sveta v sredinah iz katerih so imenovani ter v obliki predlogov za razpravljanje in odločanje na samoupravnih organih DO. Temeljna usmeritev pri delu sveta je bila v naslednja področja: Zagotovitev sredstev za ekološko sanacijo na podlagi združevanja sredstev z namenom, da se začnejo odpravljati problemi ekoloških žarišč. Pri tem je svet ugotovil, da je bil začetni pristop v 1978. letu nerealen in da se je organizi-zirana akcija pričela šele po razgovorih s predstavniki IS SR Slovenije z dne 6. 1. 1979 v Cinkarni. Do realizacije je prišlo šele krajem meseca septembra, ker je onemogočilo izvedbo kratkoročnih nalog iz programa zaradi pomanjkanja sredstev Svet je kljub temu vstrajal na realizaciji posameznih ukrepov, ki bistveno izboljšujejo ekološko stanje (elektrofiltri, plinifikacija, šiščenje jalovščne vode iz Žepine itd.) Prav tako so člani sveta pogosto seznanjali pristojne republiške in občinske organe o problematiki in iskali ustrezne rešitve. Svet se je že v samem začetku jasno opredelil, da je potrebno v čimkrajšem času pričeti z izgradnjo nove »S« kisline ki predstavlja ne le ekonomski ampak tudi velik ekološki učinek. Iz znanih razlogov do realizacije ni prišlo. Pomemben je tudi prispevek pri urejanju odnosov s partnerjem iz NDR tako pri zagotovitvi njegovega deleža sredstev za ekološko sanacijo, kot tudi pri pripravi dopolnil osnovne pogodbe o skupnem vlaganju, ki je v teku. Nenazadnje je svet doprinesel svoj delež k stabilizaciji notranjih razmer v poslovanju Cinkarne, kar dokazujejo tudi poslovni rezultati, ki so znatno boljši od planiranih, kar dokazuje 9-mesečni obračun za 1979. leto. porabljenih sredstev večja od planirane. Planirana udeležba porabljenih sredstev v strukturi porabljenih sredstev je padla od 81,4 % na 78,5 %, porasla pa je planirana udeležba dohodka od 18,60 na 21,50 %. Z ugodnejšimi gibanji na področju celotnega prihodka je bilo mogoče kompenzirati izpade iz navedenih naslovov, ki znašajo skupaj 45.630.000 dinarjev. RUSKI PLIN V CINKARNI Leta 1974 je Cinkarna podpisala samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji. Zakupili smo količine plina, ki bi ustrezale porabi plina v letu 1980. To je 7,2 milijonov m3 s kalorično vrednostjo 8000 KCAL/m3. Vendar pa ta količina zemeljskega plina ne ustreza zamenjavi vseh goriv, ki jih uporablja tovarna. Kljub skeptičnemu gledanju na uresničitev celotne plinske napeljave v Sloveniji, smo le z dvomesečno zamudo spričo inozemskih izvajalcev dobili plin septembra 1978. Tudi v Cinkarni smo se leta 1977 resno lotili izgradnje plinovodov. Temeljne organizacije Metalurgija, Kemija in Titan dioksid so sklenile samoupravni sporazum o financiranju izgradnje novega omrežja, saj stari plinovodi za generatorski plin niso mogli koristiti zemeljskemu plinu Poslovna skupnost za plinifikacijo in projektant IMV Maribor sta zgradila plinovode vse do Hudinjskega mosta, kjer je vhodna regulatorska postaja. Od tu potekata v Cinkarno dve veji. Prva gre v stari del, kjer je nadomestek generatorskega plina, druga pa v novi del, kot nadomestek mazuta. Mazut bo v bodoče ostal kot rezervno gorivo. Ob novi preusmeritvi plinifikacije iz kurjenja z generatorskim plinom na zemeljski plin je prišlo do vrste težav. Strokovni delavci v TOZD Vzdrževanje se s pomočjo projektantov iz Štor in izvajalcev iz Obnove na moč trudijo, da bi odpravili eno izmed največjih težav, kako predelati sedemnajst peči v starem delu na popolnoma drug postopek, ki ga zahteva plinifikacija zemeljskega plina. Tehnološkim težavam je vzrok predvsem starost peči. V tem mesecu so v prvi peči zakurili in ta prvi uspeh bo izval hitrejšo predelavo ostalih peči po istem postopku. V novem delu je poraba goriva večja, čeravno bo plin izkoriščen v treh pečeh. V obratu Ti02 bodo v kratkem začeli opremljati Niro atomizer za sušenje titana v kalcinirki. Danes je v svetu vsaka kalorija zelo pomembna. In čeprav vemo, da je zemeljskega plina manj kot nafte, je nakup ruskega plina toliko bolj umesten. Doslej smo potrošili 10 milijonov dinarjev, dokončno pa bo plinifikacija, po računih ing. Mihaela Burnika končana v prvi polovici leta 1980. S primerjavo cene zemeljskega plina in mazuta (0,042 : 0,034) vidimo, da je že danes plin v novi napeljavi dražji. Spričo svetovne energetske krize in izboljšanja ozračja in vod. ta investicija ne more predstavljati nesmisla. Osma seja sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo NAS POGOVOR Vedno se poudarja, da je v našem družbenem sistemu na prvem mestu človek, na tem principu se bo tudi snovala naša nova ustava. V mesecu oktobru so osnovne organi -zacije zveze komunistov v temeljnih organizacijah izvolile svoje vodstvo. V mandatnem obdobju, ki je za nami nismo dovolj aktivno pristopili k nalogam uresničevanja akcijskih programov. Izvoljeni sekretarji 00 ZK pa bodo to mrtvilo morali oživiti v naslednjih dveh letih. Prvi sekretar, ki je oral ledino v TOZD Grafiki Emil KRIVEC, je bil tokrat zopet izvoljen za sekretarja 00 ZK. Rodil se je 1935 leta in neumorno dela v Grafiki že 16 let. Sedaj dela na delovnem mestu vodje investicije TOZD Grafika. V ZK se je včlanil leta 1964. KAJ POMENI BITI KOMUNIST ? »Komunisti morajo imeti visoke idejnopolitične delovne in moralne kvalitete, odlikovati se morajo z znanjem in sposobnostjo, morajo biti v prvi vrsti borci za razvoj samoupravljanja, s svojim obnašanjem, z revolucionarno doslednostjo in ustvarjalno angažiranostjo pa zgled drugim. Delavci morajo čutiti, da je častno biti član ZK. Vpliv ZK kot organizacije mora biti viden in predvsem osnovne organizacije ne smejo biti prepuščene same sebi. V osnovni organizaciji mora komunist najti poštenost, tovarištvo in sodelovanje. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo se da izpeljati še tako široko zastavljene naloge« Ponovno izvoljeni sekretar 00 ZK TOZD Metalurgije je Ivan VERANIČ, vodja oddelka v proizvodnji obrata PIK. Rodil se je 1927 leta. V Cinkarni dela že skoraj 30 let. Član ZK je od 1972 leta. IVAN VERANIČ 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ sta v tem obdobju točno začrtala smer bodočega dela organizacije ZK. Kako ste čutili pomemben premik političnega dela v vaši 00 ? »S prehitro preusmeritvijo težišča dela v temeljne organizacije je prišlo do mo-mentalnega zastoja aktivnega dela. ču- tila se je nepovezanost in premajhen pretok informacij med osnovnimi organizacijami v tovarni in izven nje. Dodatno razočaranje smo doživeli od družbenega sveta, ki nas ni informiral in usmerjal. V veliki meri je bilo čutiti vpliv odnosa zunanjih faktorjev, njihove odločitve in nekoristne obravnave o ekološki in ekonomski sanaciji. Sindikat v temeljni organizaciji ni posvetil dovolj pozornosti usmerjenemu delu samoupravnih delovnih skupin. Dopustili smo, da je aktivnost mladine upadla, brez pomoči pri spremljanju delovanja in politični vzgoji. Široko področje dela SDK ni zaživelo, prav tako ne delegacije, ki so ostale brez strokovne pomoči.« Tudi Maksim NIKOLIČ, vodja oddelka nakladanje in razkladanje v TOZD Transport je bil ponovno izvoljen za sekretarja 00 ZK. Član ZK je od leta 1972. Zaradi kadrovskih težav v TOZD-u je moral še tretjo mandatno dobo prevzeti dolžnosti sekretarja. Rodil se je leta 1950 in dela v Cinkarni šest let. MAKSIM NIKOLIČ Osnovne organizacije ZK so si v naslednjem mandatnem obdobju zadale konkretnejše naloge v svojih programih. Kateremu vprašanju ste v programu dali največ poudarka ? »Zaradi slabe socialne strukture v TOZD je nujno krepiti članstvo ZK. Mnogo je mladih, ki imajo željo po uveljavitvi. Toda malo nas je, ki bi znali družbenopolitično delovati, zato se pojavlja kopičenje funkcij. Največji poudarek moramo dati na idejnopolitično izobraževanje članstva ZK Toda tu bomo naleteli na mnogo težav, kajti ZK ima v tovarni premajhno moč. Dejstvo je, da nekateri člani ZK ne vedo, kaj pomeni biti član. Zavedati se, kako pomembna je partijska organizacija in čutiti pripadnost, je potrebno najprej doseči. Potrebno je tudi izvajati in razširiti že obstoječe oblike uvajalnih seminarjev, specializiranih tečajev in usposabljanje delavcev na delovnih mestih.« Sekretar 00 ZK TOZD Kemija je prizadeven družbenopolitični delavec Stane JAKŠE, strojni tehnik v tehnični službi za antikorozijo. Rodil se je leta 1939, v Cinkarni je 15 let, član ZK pa je postal leta 1957. STANE JAKŠE Vsebinski odnos članstva in organizacij do njihove vloge, nalog in obveznosti, so ustvarjalna kritika in samokritika, svoboda razprav in boj mnenj. V čem je potrebno partijo kot tako utrditi ? »Osnovne organizacije morajo spremljati dejavnosti komunistov v samoupravnih in delegatskih telesih ter organih, družbenopolitičnih organizacijah, povsod tam, kjer je družbena aktivnost množic. Vsestransko in kritično morajo ocenjevati kako se komunisti bore za uresničevanje sprejetih sklepov. Čim več je potrebno analizirati probleme in dogajanja v delavčevih sredinah, ker bodo le tako zainteresirani za delo. Spričo zastarele proizvodnje in slabih delovnih pogojev delavca najbolj zanima, ali bo boljše delal. S vključevanjem komunistov v nove naloge in obveščenostjo bomo dosegli v njih občutek potrebnosti.« Sekretar 00 ZK DSSS je postal mladinec Marjan PLOHL, knjigovodja stroškov in učinkov. Rojen je bil 1955 leta. V Cinkarno je prišel leta 1976. Član ZK pa je sedem let. MARJAN PLOHL Komunisti večkrat ne vedo, na katerem mestu lahko raziskujejo težave in opozorijo na probleme? »Delavsko samoupravljanje nam narekuje , da se morajo delovni problemi reševati v sredinah, kjer delavec dela. Prad leti ko je imela partija večji vpliv se je upoštevalo mnenje komunistov. Razreševali smo probleme medsebojnih odnosov v nekih sredinah tudi na sestanku 00 ZK. Vendar mislim, da bi se morali delavci pogovoriti o težavah najprej na svoji delovni skupini. Dogaja se nasprotno Prav velik problem bi moral biti, da bi ga delavci razkrili v svoji sredini.« Sekretar 00 ZK TOZD Vzdrževanje in energetika je prav tako mladinec Marjan KOLAR, tehnolog strojne energetike. Rodil se je leta 1951, v Cinkarno je prišel leta 1969, član ZK pa je že dvanajst let. MARJAN KOLAR Zveza komunistov mora biti prisotna povsod, kjer poteka politična aktivnost množic. Kako čutite to pri vas? »Ni prave zainteresiranosti za delo in osveščenosti do aktivnosti družbenopolitičnega dela. Prva naloga partije je, da si pridobi vlogo, kakršno mora po resoluciji kongresov imeti. Delo oziroma aktivnosti mora razdeliti na vse člane ter s skupinskim delom povezano uresničevati akcijski program. Problemi se dostikrat rešujejo mimo osnovne organizacije ZK, zato ker komunisti niso informirani. Povsem pa si moramo prizadevati, da med s\oje vrste pridobimo vodilne delavce, saj le ti lahko s svojim vzorom vplivajo na izboljšanje vpliva odločanja v delovni organizaciji Komunisti se zavedamo težkega položaja delovne organizacije, vendar se lahko le z zavestjo do dela in pravih medsebojnih odnosov rešujemo iz težav. Sekretar OO ZK TOZD Titan dioksid je Martin ŠOŠTARIČ, ki dela v tehnični evidenci surovin in proizvodnje. Rojen je leta 1946, v Cinkarni pa dala od 1966 leta. Enajsto leto je komunist in prvič sekretar v svoji osnovni organizaciji. Osnovna organizacija ZK mora izhajati iz vsakodnevnih problemov delovnih ljudi in se kritično opredeliti do njihovih in-taresov. Vendar jo večkrat dogajanja prehitijo. Zakaj? Naš TOZD je sorazmerno mlad, ljudje med seboj se malo poznamo, stiki so redki, kajti za vse to je krivo štiriizmensko delo in velike oddaljenosti delavcev od tovarne. Tako tudi zaradi preobremenjenosti posameznika naletimo na ne delavnost in nezaintaresiranost. Potreba po zbližanju je toliko večja. V bazi se morajo začeti kristalizirati mnenja in pripombe na to ali ono. Za slehernega delavca je TOZD Ti02 življenjskega pomena za njihove družine in bržkone za celotni kolektiv ter široko javnost. Delovni ljudje imamo vsakodnevne probleme. Le-te moramo reševati na nek način s podporo pri vodilnih delavcih in prav bi bilo, da bi tudi oni začutili dolžnost včlaniti se v ZK. Naša najvažnejša naloga je vsekakor izpeljati sanacijo do konca. Psihološki pritisk od zunaj ne sme biti več prisoten. Z jasno opredeljenimi stališči in mnenji moramo nastopati povsod, kjer je potrebno.« Tudi pri nas naj bo človek gibalo neše dejavnosti. Če bo vsak tisti, ki je zaposlen v tej tovarni, občutil, da se nekdo briga zanj v pozitivnem smislu, da mu nudi vsestranske pogoje in da je tudi on sam določen člen oziroma kolesce v proizvodnji bo precej storjenega. O novi organiziranosti PRED ZAČETKOM JAVNE RAZPRAVE O NOVI ORGANIZACIJSKI ZGRADBI V Cinkarni Celje smo pred časom ugotovili, da organizacijska zgradba, kakršno imamo danes, ne ustreza več našim potrebam. Sprememba organizacijske zgradbe je smiselna samo na osnovi rezultatov strokovne analize. Naša organizacijska služba je kadrovsko preslabo zasedena, da bi lahko sama prevzela tako veliko delo. Zato smo se dogovorili za sodelovanje z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, ki je v slovenskem prostoru najbolj znana institucija za tovrstna dela. Predlagana nova organizacijska zgradba je bila pripravljena v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja in našo organizacijsko službo po podatkih, ki so jih dajale posamezne strokovne službe ali odgovorni delavci v TOZD oziroma DO. Predlog je pripravljen na osnovi: analize razvojnih možnosti, ki so jo skupaj s.sodelavci Cinkarne oblikovali sodelavci Zavoda za organizacijo poslovanja, posnetka obstoječe organizacije in nalog sistema DO po posameznih TOZD in za DSSS, analize in členitve sistema DO na osnovi obstoječega stanja in bodočih razvojnih ciljev, teoretičnih izhodišč in praktičnih izkušenj vseh sodelvcev pri predlogu in spoznanih drugih pogojev poslovanja zno traj DO in izven DO. Ob začetku dela na oblikovanju organizacijske zgradbe smo se dogovorili za naslednje cilje: ustvariti povezanost vseh organizacijskih enot v Cinkarni v sistem delovne organizacije (DO), racionalizirati izvrševanje delovnih nalog na osnovi skupnega organiziranja na ravni DO in opustitve izvrševanja nepotrebnih nalog, vključiti v organizacijo sistema DO nove delovne naloge, ki bodo povzročile večji učinek, izrabiti kadrovske zmogljivosti na vseh ravneh s takšnim razporejanjem nalog na delavce, kot ustreza njihovim strokovnim zmožnostim, definiranje zadolžitev in jasnih odgovornosti za nosilce na vseh ravneh za doseganje delovnih ciljev oziroma rezultatov, poglobitev samoupravnih odnosov na osnovi usmeritve v organiziranje novih TOZD ter njihove samoupravne in dohodkovne povezanosti v verigo s skupnimi cilji na ravni DO, postavitev organizacijskega temelja za delo na organizacijskih postopkih in informacijskem sistemu in. postaviti temelje za oblikovanje razvida del kot osnove za določanje potrebnih znanj in sposobnosti delavcev ter ocenjevanje sestavljenosti delovnih nalog. Predlog za javno razpravo obravnava delovno organizacijo Cinkarna Celje kot celoto in je izdelan na prvi ravni (makro organizacija). Kot organizacijske enote na prvi ravni smo opredelili temeljne organizacije in delovno skupnost ter v delovni skupnosti skupnih služb še sektorje in kolegijski poslovodni organ DO. Za vse te organizacijske enote smo, upoštevaje analizo sistema DO, opredelili grobe naloge. Pri tej opredelitvi gre predvsem za opredelitev skupnih nalog, ki so izvajalnega značaja, v naslednji fazi pa predlagamo, da se za organe upravljanja vseh vrst opredelijo še naloge upravljalnega značaja. Po samoupravnem odločanju in sprejetju aktov v zvezi z novo organizacijsko zgradbo na prvi ravni (makro organizacija) sledi nadaljne delo na oblikovanju organizacijskih zgradb TOZD in DSSS ter mikro organizacije z razvidom del. Potrebno bo izdelati organizacijske postopke za nove naloge in izdelati sistem informacij upoštevaje novo organizacijsko zg zgradbo. Nove naloge v zvezi z novo organizacijsko zgradbo pa zahtevajo tudi novo ocenitev del in nalog kot zaključek vsega dela na novi organizaciji Cinkarne Celje. Vodja COAOP Miloš Rant ELEKTROFILTRI V TITAN DIOKSIDU Prva naloga v uresničevanju programa ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne je čiščenje plinov na izstopu iz kalcinirnih peči. Pri proizvodnji titana se pri sušenju titanovega belila sproščajo plini, ki gredo skozi dimnik na prosto. Vodna para, ki na višku vsakokratne kemične reakcije nastaja pri temperaturi okrog 180°C, nosi s sabo tudi drobne kapljice žveplove kisline in delce ilmenita. Tato se tok pare vodi naprej navpično navzgor po dimniku nato pa ga ostro obrnemo navzdol v ekspanzijsko komoro, kjer se kapljice in trdni delci izločijo iz plinaste mase. Para nato pri visokem dimniku izstopa na prosto. Dimni plini izstopajo iz kalcinacije s temperaturo okrog 400°C, s takšno temperaturo tudi vstopajo v čistilno napravo za zbijanje koncentracije S03. Prva stopnja čistilnika dela z učinkom do 87 % in hkrati zbije temperaturo plinov na 70 °C. Kot druga stopnja čistilnika sta bila prvotno vgrajena v vsako linijo po en elektrostatični filter. Požar v letu 1973 nam ja filtra uničil in nadomestili smo ju z mehaničnim čistilniki, ki pa zaradi konstrukcijskih pomankljivosti niso zadovoljivo obratovali. Za razliko od elektrostatičnih čistilnikov namreč zahtevajo konstantno pretočno količino dimnih plinov in so nezanesljivi. Tako je nastala potreba po novih čistilnikih z večjim učinkom. TOZD Titan dioksid je v letošnjem letu dobavil pri firmi Lurgi v Frankfurtu cevni mokri elektrofilter za čiščenje plinov na izstopu iz kalcinirnih peči. Ogrodje, ohišje in elemente so delavci TOZD Vzdrževanje izdelali sami. Četudi so imeli velike težave pri izdelavi velikih elementov in pridobitvi gradbenega dovoljenja, bodo izvršili montažo, le z dvomesečno zamu- do. Ohišje je jekleno, premer ima 4600 mm in je visoko 11000 mm. Znotraj je antiko-rozijsko zaščiteno s PVDF folijo. Storški so 36 milijonov din. Elektrofilter ima dve enoti, za vsako V mesecu oktobru 1979 je bilo 12 nesreč pri delu, ena na poti na delo in ena nesreča na poti z dela. Od 12 ponesrečenih pri delu jih je 9 že zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 64 izgubljenih delovnih dni, ali poprečno 7,1 dni na eno nesrečo. Trije ponesrečenci bodo v bolniškem staležu približno mesec dni. V obratu predelave umetnih mas se je pri brušenju posode za filter urezal delavec z brusilnim strojem na desno nogo. Zgodila se je nesreča na novi žvepleni kislini. Ko je delavec pomagal dežurnemu ključavničarju vstavljati ventil v sifon, mu je kislina brizgnila v čevelj in mu opekla levo stopalo. Pri vlečenju dovodnega kabla pri elektro vzdrževanju za novo valjarno skozi halo je delavcu, pri jemanju trdega cinka iz rafinacijske peči brizgnil v desno oko tekoči cink. Vzrok za nesrečo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Zgodila se je nesreča pri delu v obratu tiskarske barve. Pri vzpenjanju na lestev ko je delavec pomagal pri popravilu mlina, mu je spodrsnilo in udaril se je v desno koleno. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca. V bolniškem staležu je bil kar mesec dni. Pri tesnenju ohišja črpalke v črpalni postaji KKČ je ključavničar po končanem delu hotel izvršiti preizkus. S sodelavcem iz proizvodnje sta odprla potrebne ventile in pri tem je delavec opazil, da kislina kaplja pri prirobnici. Ko je hotel prirob-nico še bolj stisniti, je ta počila in mu linijo po en filter. Za razliko od prvotnih filtrov ima novi elektrofilter številne prednosti pred izgorelim. Prejšnja filtra sta bila grajena s PVC ojačanim s smolami in steklenimi vlakni. Sedanja pa sta izdelana iz ohišja iz jeklene pločevine in antikorozijsko zaščitena z negorljivo modifikacijo PTFE. Stara izvedba je imela tesnenje izolatorskih komor s transformatorskim oljem, nova pa tesni z zračno zaveso. Nevarnost za pregretje ne obstoji več. Na koti 25 m ni bilo pritiska vode, ki naj bi hladila prj.-pregretju. Pomanjkli-vost so odpravili s tem, da so na koti 28 m montirali rezervoarje s kapaciteto 18 kubikov vode, ki se dopolnjuje z avtomatsko dizel črpalko. Pri prekoračitvi temperature 74 °C se voda samodejno vlije na občutljive dele čistilne naprave. Dobavitelj Lurgi garantira 95 % izkoristek. Naprava bo zadrževala SO? in prašne delce ter s tem bistveno zmanjševala emisijo plina v ozračju. Učinek bo tudi vizuelno viden. Dipl. ing. Žerjav Anton meni, da bodo vsa dela končana do konca novembra, filtra pa bosta začela obratovati v drugi polovici decembra. Življenska doba elektrofiltrov je predvidena za obdobje petih let. Po tem obdobju ne gre za ponovno zamenjavo elektrofiltrov, temveč za generalno obnovitev. Stroški letnega vzdrževanja bodo znašali od 10 do 20 % nabavne vrednosti kar je že zajeto v obratovalnih stroških za ekologijo. je kislina brizgnila po obrazu. Ključavničar, ali njegov sodelavac, bi morala zapreti ventil, oziroma pritisk kisline na črpalko, in potem poskušati stisniti pri-robnico. V vsakem primeru pa bi moral delavec uporabljati osebna zaščitna sredstva, očala ali ščitnik za obraz.. Ponesrečenec ni dobil kislino v oči in je boloval samo 6 dni. V mehanični delavnici PIK je ključavničar pri montaži litoželeznega kolena z železnim zvodom razstavljal prirobnico pri čemer mu je zvod spodrsnil in kislina mu je brizgnila v obraz, ker ni uporabljal zaščitnih sredstev. V vseh primerih sta bila le dva vzroka: neprevidnost in neuporaba zaščitnih sred štev. In koliko nesrečam bosta še botrovala ta dva vzroka? Šimun Pinjušič POPRAVKI Opozarjamo vas, da je v Cinkarnarju št. 8 prišlo do neljubih napak: Na prvi strani razumemo pripis k sliki: ob stari KKČ že stoji nova valjarna. Na 10. strani v prispevku Izostanki z dela in preko rednega delovnega časa v podnaslovu Nadure: Če delavec dela iznad rednega delovnega časa določeno št. ur mu za ta čas pripada redni OD in nadomestilo v višini 50 % od osnove brez 50 % od variabilnega dela. Na 11. strani v Pregledu faktorjev, ki vplivajo na obračun OD je izpuščeno: v mesecu septembru. Za navedene napake se vam oproščamo. Uredništvo Varnost delavcev in nesreče pri delu DELO SAMOUPRAUNIH ORGANOV TOZD TITAN DIOKSID DELAVCI BREZ MALICE Delavci v Ti02 že dalj časa ne dobijo toplega obroka v popoldanski izmeni, zato prihaja do težav pri samem delu. Člani delavskega sveta so zadolžili službo družbenega standarda, da zagotovi delavcem pripadajoči topli obrok. VSI TOZD VIŠJI OD Delavski sveti TOZD-ov so na svojih sejah sprejeli sklepe, da se glede na dosežene rezultate poslovanja in višino osebnih dohodkov v primerjavi z dogovorjenimi OD po sporazamu črne in barvaste metalurgije Slovenije, razdeli delna razlika do dogovorjenih OD v višini 20 % (TOZD Metalurgija 25 %) enomesečnega OD računanega na 182 delovnih ur (redno delo po učinku in času ter variabilni del in preseg) po stvarno opravljenih urah izplačanega OD v času od 1. 1. do 30. 9. 1979. Istočasno so delegati delavskih svetov potrdili izplačilo 20 % enomesečnega OD v DSSS po enakih kriterijih kot v TOZD. Za odgovarjajoči znesek se je povečal delež TOZD k dogovorjenim sredstvom za potrebe DSSS v mesecu oktobru 1979. TOZD METALURGIJA PENALE ZA ZAMUDO Firmi Metalimex v Pragi bi morali 29. maja 1979 poslati 20 ton cinkovega prahu. Vagon je bil naložen, ocarinjen in opremljen šele 2. junija. Zaradi tehničnih zastojev je nastala zamuda, za katero mora TOZD plačevati imenovani firmi penala v znesku 239,05 klirinških dolarjev. ODPIS DIMNIH TULJAV V obratu Keramika so morali odpisati 657 kom. različnih dimnih tuljav, ker so neuporabne zaradi finih razpok. Razpoke so nastale zaradi slabe kvalitate generatorskega plina, ker se je s tem podaljšalo kurjenje v pečeh. TOZD TRANSPORT Člani DS so ugotovili, da nujno potrebujejo stalnega delavca pri spraznje-vanju dehidriranega apna za potrebe TOZD Ti02. Zaradi sprotne kontrole stalnih zalog tega apna je potrebno delavca dodatno nagrajevati. Zadolžili so kadrovski sektor, da zagotovi delavca na omenjenem delu. TEŽAVE SDS Člani DS so ugotovili, da delovanje samoupravnih delovnih skupin ni zaživelo tako kot bi moralo. Vodje delovnih skupin so povedali, da je težko določiti čas sestanka in zagotoviti udeležbo v času, ko ne bi bilo čutiti večjega izpada iz dela. Vodje SDS morajo v bodoče prevzeti večjo iniciativno odgovornost za skli- cevanje v dogovoru z vodji oddelkov. Ti pa so zadolženi organizirati udeležbo. POSLOVNI ODBOR DENAR ZA CESTO ZAKEL-ŽETALE Člani poslovnega odbora so odobrili 40.000. 00 din sredstev krajevni skupnosti Podlehnik občine Ptuj za pomoč pri rekonstrukciji ceste Zakel-Žetale, zaradi večjega števila delavcev, ki se vozijo iz tega območja na delo v Cinkarno. Sredstva se bodo črpala iz sklada skupne porabe za humanitarne dejavnosti. POMOČ PLANINSKI IN ŠAHOVSKI SEKCIJI Odobrili so finančno pomoč v višini 12.000. 00 din iz sredstev humanitarnih dejavnosti planinski sekciji Cinkarne za nakup praporja in 9.500,00 din šahovski sekciji za njeno dejavnost. KOMISIJE PRI POSLOVNEM ODBORU Člani PO so na podlagi osnovnih organizacij sindikata potrdili člane in namestnike članov komisij in odborov za dvoletno mandatno dobo. Člani uredniškega odbora so: Pohole Ivan in Dolenc Amadeo iz TOZD Grafike, Kos Vili in Zupanc Albin iz TOZD Kemije, Zalokar Franc in Brulc Jože iz TOZD Vzdrževanja, Cmok Branko in Amon Milan iz TOZD Transport, Ružič Vojislav in Veranič Ivan iz TOZD Metalurgije, Odlazek Jani in Frelih Marjana iz TOZD Titan dioksid, Urbanc Fanika in Finkšt Mateja iz TOZD Kemija Mozirje, Šentjurc Zlatko in Lipošek Franc iz DSSS. Člani komisije za varstvo okolja in varstvo pri delu so: Bukovec Marjan in Selčan Ivan iz TOZD Grafike, Ažman Kristina in Ojdanič Slavko iz TOZD Ke mi-je Apner Vinko in Vrunč Zvone iz TOZD Vzdrževanje, Nikolič Maksim in Čalasan Pavel iz TOZD Transport, Amon Jure in Naraks Jože iz TOZD Metalurgije, Ivakič Karel in Grah Stane iz TOZD Titan dioksid, Firšt Anton in Hriberšek Ivan iz TOZD Kemija Mozirje, Radulj Miro in Erjavec Silvo iz DSSS. Člani komisije za zaposlovanje delovnih invalidov, žena in mladine so: Zakošek Dragica in Horvatič Lenart iz TOZD Grafike, Potočnik Alojz in i Lilija Alojz iz TOZD Kemija, Potočnik Franc in Ramšak Ivan iz TOZD Vzdrževanje, Cma-ger Cvetka in Jevšinek Marija iz TOZD Transport, Podlesnik Daniela in Kantužer Jože iz TOZD Metalurgije, Renčelj Matilda in Malgaj Jože iz TOZD Titan dioksid, Finkšt Mateja in Kaker Vida iz TOZD Kemije Mozirje, Kroflič Brigita in Ogrizek Anica iz DSSS OBVESTILO TAJNIŠTVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Vsi samoupravni akti, ki so trenutno v širši javni razpravi (samoupravni sporazum o stanovanjskih vprašanjih, predlog nove organizacije in drugi) so na vpogled v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij nad bifejem Metalurgije. Z željo, da bi bili vsi čim boljše informira -ni, bodo v bodoče vsi samoupravni akti v času javnih razprav, dosegljivi na omenjenem mestu. JAVNA RAZPRAVA Po kratkem zatišju na samoupravnem področju se nam do konca leta obeta precejšnja aktivnost, tako glede samoupravnih aktov, kot tudi aktivnosti, pri katerih sodelujejo delavci iz delovnih skupin ali zborov. Že mesec oktober je potekal v znamenju razprav in sprejemanja samoupravnih sporazumov (SS o varstvu okolja, pravilnik o požarni varnosti, osnutek SS o združevanju sredstev za gradnjo stanovanj v lasti občanov in o lastnem urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in DSSS Cinkarne Celje.) Večina samoupravnih delovnih skupin je osnutek SS o stanovanjskih vprašanjih temeljito obravnavala. Na osnovi zbranih pripomb bo strokovna služba v mesecu novembru pripravila predlog sporazuma, ki ga bomo delavci sprejemali na referendumu. Vsem delavskim svetom v TOZD in DSSS so bile že v mesecu oktobru posredovane smernice za sestavo srednjeročnega plana razvoja za obdobje 81 do 85, ki jih sestavljajo: - razvojne možnosti Cinkarne ! - smernice DO - smernice TOZD-ov Po končani obravnavi na delavskih svetih TOZD je potrebno, da smernice obravnavajo delavci na samoupravnih delovnih skupinah oziroma zborih. Vzporedno s tem, ali nekoliko pozneje, bomo na delavskih svetih in samoupravnih delavskih skupinah obravnavali tudi predlog nove organizacije DO Cinkarne Celje. Do konca leta bo živahna tudi aktivnost naših delagatov v skupščinah SIS ter družbenopolitičnih skupnostih, saj se bomo soočali s plani in finančnimi programi SIS, krajevnih skupnostih in občine. VSI NA REFERENDUM DNE 20. 12. 1979 BO REFERENDUM NA KATEREM SE BOMO ODLOČALI TUDI O SPREMEMBAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI TOZD V DO IN STATUTA DO TER SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH. RAZPRAVE NA SDS SE BODO VRŠILE OD 3. DO 8. 1979. DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ DSSS Z ozirom na dosedanji neučinkovit sistem informiranja delavcev pri odločanju o referendumskih aktih, je 10 sindikata predlagal, da se v bodoče osnutki samoupravnih sporazumov posredujejo vsem delavcem. Ocenili so namreč, da referendum o stanovanjskem sporazumu ne bo izpolnil vseh pričakovanj, ker so bile javne razprave slabo organizirane zaradi premajhnega stavila osnutkov. Ugotovili in poudarili so, da mora postati delo v sindikalnih skupinah ne-forumsko in sestavni del domokritičnega procesa. PRVI KOLESARSKI MARATON PLANINCEV Nadaljevanje z zadnje strani Izjave nekaterih udeležencev: Tovariš Aco Ibraimov PD Aero, Celje ki se je udeležil skoraj vseh maratonov v Sloveniji, ni imel nobenih pripomb in je povedal, da še takšne organizacije in vse, kar je bilo nudeno še ni doživel. Želi samo, da se tako še nadaljuje. Tovariš Fajs Mirko PD Železničar - tudi udeleženec skoraj vseh maratonov je letos prevozil s kolesom že cca 2.000 km, ni imel pripomb in se je izrazil samo pohvalno. Organizacija naj bi bila tudi v bodoče takšna oziroma z omejenim številom udeležencev. Piknik je bil enkraten. Najstarejši moški udeleženec, tovariš Hinko Hribernik PD Ruše - vnet kolesar, ki je prevozil zadnji maraton čez Pohorje, se ni mogel načuditi, kako dobra organizacija in tovarištvo je vladalo med nami. Rekel je, da so se letos udeležili maratona samo trije udeleženci; drugo leto pa jih bo pripeljal še več, samo, če jih lahko. Predsednik PD Železničar Celje, tovariš Tone Florjančič je dejal, da je akcija uspela proti vsem pričakovanjem, vendar misli, da ni prav, ker se na cilju pri Merxu ni objavilo tudi ostalih, ki so pripomogli pri izvedbi kolesarskega maratona. Iz Logarske doline se je nekaj udeležencev maratona napotilo peš na Kle-menčevo jamo (uro in pol hoda); eden pa se je pojavil s kolesom pred planinsko kočo, kar je edinstveni primer dosedaj. Planinska sekcija Cinkarne, Celje je že organizirala sestanek z društvi, ki so sodelovala pri prvem kolesarskem maratonu. Na tem sestanku smo se pogovorili o organizaciji in nosilcu organizacije drugega kolesarskega maratona planincev v letu 1980. A. V. NASVIDENJE NA MARATONU 1980 Prikaz diapozitivov vzpona naših planincev na MATTERHORN in MONTA ROSSA bo 12. decembra 1979 ob 17. uri v sindikalni dvorani Vabljeni dopisujte v svoj Časopis Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu oktobru 1979 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1.38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt točk za norme Pov. iak. točk za usp. dela Skupni faktor 100 Splošna uprava 1,25 1,25 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1.21 0,^v 1,33 102 Center za org. in AOP 1,25 1,25 103 Fin. računov, sektor 1,25 v-*" 1,25 104 Kadrovski sektor 1,25 1,25 105 Samski dom 1,25 1,25 106 Splošni sektor 1,25 1,25 107 Družbena prehrana 1,25 1,25 108 Pralnica in šivalnica 1.21 0,04 1,25 109 Zunanja trgovina 1,25 1,25 110 Počitniške kapacitete 1.25 1,25 111 Osebni avtomobili 1,25 1.25 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,18 0,07 1,25 215 Skupne službe metalurgije 1,18 o.ip 1,28 216 Keramika 0,86 0,69 1,55 217 Sušilnica ferosulfata 1,05 0.08 1,13 218 Žveplena kislina PIK 1,03 0,10 1,13 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1,03 0,18 1,11 220 Pražarna ferosulfata 1,05 0,10 1,15 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 1,05 0,12 1,17 222 Cinkov. prah 0,95 0,05 1,00 223 Sekundarna proizv. cinka 1,12 0,07 0,08 1,27 224 Baterijske čašice 1,04 0,10 1,14 225 Žičarna 1,00 0,07 1,07 226 Žlebarna 1,05 0,08 1,13 227 Valjarna 1.01 0,63 1.64 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,22 0,02 1.24 331 Barvila Celje 1,17 1,17 332 Soli in pigmenti 1,11 0,02 1,13 ,33$ Litopon 0,17 0,01 1,18 334- Cinkovo belilo 0,92 0,25 1.17 335 Zaščitna sred. - modri baker 1.12 1.12 336 Rastni substrati 0,85 0,45 1,30 338 Gradbena lepila 0,97 0,42 1,39 339 Betonski elementi 0,97 0,42 1,39 340 Zašč. sred. - modra galica 1,11 1,11 , TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1,11 0,06 1,17 442 Barve in premazi 1,03 0,30 1,33 TdZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,23 1,23 546 Tiskarna 1.24 1.24 547 Tiskarske plošče 1,25 1,25 548 Preparati za grafiko 1.24 1.24 549 Tiskarske barve 1,21 1.21 550 Razvoj grafike 1,23 1,23 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1,03 0,06 0,11 1,20 657 Strojno vzdrževanje 1,02 0,37 0,08 1,47 658 Elektro vzdrževanje 1,02 0,28 0.11 1.41 659 Vzdrževanje ARM 1,02 0,09 0,09 1,20 660 Gradbeno vzdrževanje 1.01 0,31 0.11 1.43 662 Energetika skupne službe 1,03 0,32 0,10 1.45 663 Kotlarna št. 1 1,00 1,06 0.08 2,14 664 Predelava PTFE 1,00 0,35 1,35 666 Plinarna 1,08 0,11 1,19 668 Transformatorske postaje 1,00 0,05 0.10 1.15 670 Galvana 1,00 0,23 1,23 672 Embalaža 673 Predelava gume 1,00 0,46 1.46 674 Predelava umetnih mat. 1,00 0,96 1,96 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,30 0,05 1,35 776 Železniški promet 0,98 0,33 0,01 1,32 777 Interni ostali promet 1,02 0,58 1,60 778 Avtocisterne za kislino 0,96 0,96 1,92 779 Nakladanje in razkladanje 0,98 0,51 1,49 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1.25 1.25 991 Skupne službe tit. dioksida 1,20 1,20 992 Investicijska služba 1,20 1,20 993 Priprava vode tit. diok. 1,20 1,20 994 Kotlarna tit. dioksida 1,20 1,20 995 Transformat. postaje tit. dioksid 1,20 1,20 996 Nevtralizacija 1,20 1,20 998 Površinska obd. tit. diok. 1,20 0,20 1,40 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1,20 1,20 UTRINKI S POTI Piše Janez Bizjak nadaljevanje s prejšnje št. Cinkarnarja Naslednji dan smo komaj čakali, da gremo na nov vrh. Podobno kot prejšnji dan se je dolga kačasta vijuga drobnih lučk začela vzpenjati navzgor. Že od vstopa v skale je bilo treba plezati, potem pa so se lažji in težji predeli vrstili drug za drugim. Visoko pod vrhom na višini 4000,m, je v skale prislonjeno in obešeno zavetišče Solvay. Čudili smo se da so ljudje pred vojno tu postavili kočo. Matterhorn obdari svoje obiskovalce z doživetji, ki jih pomnijo v visoko starost. Zraven pa dodajo kanček dramatičnosti. Najprej se je nad kočo Solvay utrgalo nekaj kupčkov skal in s strahotnim truš-čom zgrmelo v dolino. Bili smo na varnem v koči.Kosmo se Adi, Edi in jaz spuščali po vrveh, tik pod kočo nazaj v dolino, smo bili priča smrtnemu padcu nekega avstrijskega planinca. Nenavezanemu in nezavarovanemu se mu je trideset metrov nad nami utrgal prijem, vrglo ga je iz stene, potem pa odbijalo od skale do skale mimo nas v globino. Iz koče Solvay so po radiu javili v dolino. Čez dobre pol ure je že krožil helikopter pod steno, vendar ni imel kaj pobrati. Ta nesreča je bila vzrok, da so se skupine počasi spuščale. Zato nas je na poti ujela noč, nekaj časa smo napenjali fiksne vrvi in se ob svetilkah spuščali v globino, potem se je ulil dež, sodra in sneg. Ni se več videlo naprej. Počakati smo morali jutro, da bi videli kje smo. Bivakirali smo na prostem v steni, privezani z vrvminakline. Bili smo premočeni. VRH DUFOR ŠPICE-MONTE ROSSA Grmelo je zelo blizu. Zdelo se nam je, da bo zdaj trčilo v nas. Pa smo le dočakali jutro in opazili, da smo čakali nedaleč od steze, ki je peljala do koče. V Matterhornu so nekateri prvič doživeli, da se iz najlepšega sonca in čistega neba v eni uri lahko skuha nevihta, da mora človek prespati na prostem takrat, ko to najmanj pričakuje. Uspeh na Matterhornu je bil združen z veliko preizkušnjo vzdržljivosti in pripravljenosti. Samo v takih preizkušnjah pa se kalijo pravi gorniki. Vodja vzpona Janez Bizjak PRVI KOLESARSKI MARATON PLANINCEV Ni naključje, da je bila planinska sekcija Cinkarne, Celje zopet pobudnik in organizator, tokrat ne hribovske ali kakšne druge akcije, temveč prvega kolesarskega maratona, ki so ga celjski planinci in drugi z navdušenjem pozdravili. Dobra organizacija in ideje, ki se rojevajo v planinski sekciji, ji dajejo priznanja tudi izven celjske regije, obenem pa se ji nalaga še več dela. Ni moj namen pisati, kako je akcija uspela, saj je o tem bilo dosti napisanega v časopisih, kakor tudi objavljeno po celjskem radiu. Prav tako nimam namena imenovati oseb, ki so sodelovale pri tej organizaciji, ker je marsikdo to že povedal. Mogoče bi omenil to, da bi po približnem izračunu znašali vsi stroški po osebi 480, - din; vsak udeleženec - kolesar pa je plačal samo din 100,—. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, smo se jim že pismeno zahvalili. Delovni organizaciji Cinkarne, Celje oziroma TOZD se zahvaljujemo sedaj, in sicer: - Konferenci OOS Cinkarne, Celje za podarjeno kolo, - TOZD -u transport za poltovorno vozilo, -TOZD -u vzdrževanje za kombi vozilo, - komisiji za šport in rekreacijo za plačilo dnevnic šoferjem in kuharicama (din 2.000,—/, referentu za šport pa za pomoč pri organizaciji - predsedniku gobarske družine pa za organizacijo pri pripravi gobarskih dobrot, - kuharicam za čaj, ki je bil skuhan v naši kuhinji. Toliko o stroških, ki jih je imela delovna organizacija Cinkarne, Celje. Tu pa niso zajeti stroški posameznih planincev, ki so s prostovoljnim delom in na drugi način prispevali k zmanjšanju stroškov. Prevožena pot 152 km, višinska razlika 516 m, največja hitrost 40 km/ uro, povprečna hitrost 17 do 20 km/ uro. Z vmesnimi postanki pa smo vozili iz Celja do Logarske doline 6 ur, nazaj pa z vmesnimi postanki 5 ur. MATTERHORN 4477 m 150 km PLANINSKEGA MARATONA Hostaflon je trgovsko ime za granulat PTFE (politetrafluoretllen) tirne Hbechst Nemčija. V svetu izdelujejo granulat PTFE poleg Hoe-chsta še Du Pont USA (teflon), ICI - Anglija (fluon), Montecatlni - Italija (algoilon), Societe des resines lluorees - Franclja (soreflon) in Allied Chemical - USA (halon). PTFE je zaradi svoje kemične strukture izmed vseh umetnih mas najbolj odporen v vseh korozivnih tekočinah in plinih z redkimi izjemami. Odporen je pri temperaturah od -200°C do + 260°C. Je dober toplotni in električni izolator, ima majhno trenje, nanj se ne lepi nobena druga snov. Granulat hostaflona s pomočjo ekstrudorjev in hidravličnih preš predelujemo v polizdelke PREDELAVA HOSTAFLONA in končne izdelke v enem izmed proizvodnih obratov TOZD Vzdrževanje in energetika. Smo tik pred vselitvijo v novo proizvodno halo 1000 m! površine. V letu 1980 nameravamo predelati 60 ton granulata, kar pomeni približno 60 milijonov celotnega prihodka. Trenutno najbolj iskani končni Izdelki iz PTFE so tesnila raznih oblik in izvedb, sedeži za ventile membrane za ventile, cevi, folije za transport lepljivih snovi, mehovi za kompenzacijo dilotacij cevovodov, zaprti mehovi za ventile, drsni ležaji, folije za tesnenje vijačnih spojev cevi, drsni elementi pri mostogradnji. Zaradi svoje nestrupenosti In ker ga človeški organizem dobro prenaša, se uporablja tudi za umetne žile in srčne zaklopke. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Calje, metalurško kemična induatrlja, Celje. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upoko|encl dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek, oblikovani« Mar|an Bukovec. Naslov: Uredništvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telelon 24000 Interna 651. Tlaka: Tiskarna, Cinkarna. Po mnen|u Sakrelarlata za Informiranja v Izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).