C' ■** . . ■ Mcrtmki ttcm U liubliiifil, 25. npclln 1936 leto t. K jutrišnjim volitvam v francosko zbornico 17 strank z istim programom Pariz. 25. aprila. Pri jutrišnjih volitvah v Franciji bo nastopilo vsega skupaj 17 strank z »krog 50(M) kandidati. Volitve bodo potekle mirno, saj imajo vse stranke isti program, t. j. pomir-jenje na znotraj, mir in sporazum na zunaj in dvig gospodarskega blagostanja. To je edini program, ki je danes v Franciji popularen in mogoč, zato so ga postavile vse stranke za volitve, od komunistov do fašistov. Pariz, 25. aprila, o. Kljub majhnemu zanimanju, ki ga kaže francosko ljudstvo za jutrišnje volitve, je vendar volilna borba na zunaj zelo živahna, kar je znamenje, da razpolagajo vse politične skupine z velikimi^ denarnimi sredstvi. Nebrižnost, Id jo Francozi kažejo do volitev ima svoj razlog v tem, da zasledujejo različne skupine samo osebno, ne pa stvarne ali načelne politike. Zato je treba računati jutri z veliko volilno abstinenco. Ta abstinenca bo tolika, da lahko trdimo, da bo ogromno večno odnesla stranka tistih Francozov, ki ne pripadajo nobeni stranki in ki bodo jutri ostali doma. Iz neopredeljenih krogov sc pojavljajo glasovi, da bi bilo dobro, če bi enkrat v politiki spregovorila tudi ta stranka Francozov, ki Šteje gotovo 80% vsega francoskega ljudstva. Država je dala voditeljem posameznih skupin na razpolago svoje radio postaje, tako da so do-zdaj govorili v radiu o svoji politiki že vsi važ- nejši voditelji. Sinoči sta imela svoje propagandne l govore Gaston Bergerey, glavni tajnik socialne fronte in pa voditelj desničarske bojevniške organizacije >Ognjeni križi« polkovnik Dela Rocqe. Kaj obljublja socialna fronta Tajnik levičarske socialne fronte je v svojem bojevitem govoru med drugim tudi dejal, da hoče njegova skupina doseči pomirjenje med 38 milijoni Francozov delavcev, kmetov in meščanov. Berge-rey je izjavil tudi, da se morajo vsi Francozi boriti proti zoporni in bedasti strahovladi kapitalističnih trustov, da se morajo boriti za^ Francijo proti denarnim silam, ki jo hočejo zasužnjiti. Glede zunanje politike je izjavil, da hoče njegova skupina mir z vsemi narodi, pa naj bo njihova notranja vlada kakršnakoli že, mir v enakosti pravic, mir ■/. ustavitvijo oboroževanja in z jamstvom za medsebojno pomoč v smislu določil /veze narodov. Saj je vendar znano, da se bodo jutrišnje volitve vršile pod geslom: Ali za ne- posredna pogajanja z Nemčijo, ali za brezpogojno soglasje z boljševiško Rusijo?« Vse levičarske skupine gredo v volilni boj pod drugim geslom. Glede notranje politike je obtoževal vpliv bank na malo trgovino in obrt. Nastopil je proti diktaturi zavarovalnic, ki vse bolj vplivajo na francosko Velika polit, amnestija v nemčiji Berlin, 25. aprila, b. Hitler je včeraj podpisal odlok o amnestiji, po kateri bodo pomiloščeni politični kaznenci, in sicer po naslednjih načelih: 1. Pomiloščeni bodo tisti, ki so prekršili zakon proti sinjslu narodno-socialističnega ideala, pa itiso nikogar ubili. 2. Pomiloščeni bodo, ki so se pregrešili s tem, vzročila nasprotna stranka. Zato zahtevamo, da nam dajo polno zadoščenje. Borili se bomo dotlej, dokler ne uresničimo svojih zakonitih zahtev. O nadaljnem razvoju dogodkov je Fahrib-bej izjavil, da se arabski narod zaveda, da želi Velika Britanija obdržati njegove simpatije. Zato računa arabsko ljudstvo s tem, da bo mandatorska oblast storila vse potrebno, da popravi krivico. Obenem je Havasov poročevalec obiskal gosp. Rokhama, enega izmed glavnih židovskih prvakov v Tel-Avivu. Ta je med drugim izjavil, da je Tel-Aviv naimlajše mesto na mestu in da so Židi prispeli tjakaj samo, da obnovijo svojo staro domovino. Glede številčnega stanja Židov je Rokham izjavil, da je v tistih krajih kakih 150.000 Židov, ki so se nastanili v popolnoma pustih in nenaseljenih krajih, ki pa so zaradi dela teh naseljencev doživeli procvit. Sam Tel-Aviv je pravi vir bogastva tako Arabcev, kakor Židov. Naseljenci so prinesli visokega civilizatoričnega duha. Vedeti je treba, da je Tel-Aviv edino mesto na bližnjem i vzhodu z obveznim šolskim poukom, je končal i/ gosp. Rokham, - Trnovska jahalnica v razvalinah Ljubljana, 25. aprila. Včeraj smo na kratko poročali, da sc je pri znani jahalni šoli v Trnovem podrl vhodni zid. Z ozirom na to, da se v zadnjem času vrstijo gradbene nezgode, se občinstvo zanima, zakaj in kako je prišlo do združitve tega zidu. Kakor znano, so pred leti sneli s strehe jahalne šole streho. Kakšne namene so s šolo te- daj imeli, ni znano. Gotovo pa je, da je s snetjem strehe bila zapisana nekdanja šola porušitvi. Res so bili v zadnjem času zaposleni tam delavci, ki so podirali zidovje te zgradbe. Cela zgradba jc obstojala samo še iz štirih slen, ki so jih držali po koncu debeli leseni Iramovi ob njih pa debeli železni drogovi. V sredo popoldne so delavci bili zaposleni približno v sredini te »zgradbe«, ko je okrog pol dveh eden izmed delavccv opazil, da so popustili železni drogovi. Bilo je še ravno dovolj časa, da so delavci odskočili in v naslednjem trenutku so med pokanjem popustili tudi leseni tramovi in sc zrušili na tla. Vse je trajalo le trenutek; delavci so potem previdno nekatere dele, ki so grozili, da se zrušijo, sami porušili ter nadaljevali svoje delo. Tedaj je vhodni zid še stal in nikdo ni predvideval, da se utegne porušiti tudi ta zid. Naslednjo noč, t. j. v noči od srede na četrtek pa je okrog dveh zjutraj zbudil stanovalce okoliških hiš silovit tresk. Vsi so radovedno pogledovali iz hiš, ker ljudje niso vedeli, kaj sc je zgodilo. Kmalu pa so ugotovili, da sc je zrušil omenjeni zid nekdanje jahalnice. Velika sreča je bila, da se je zid zrušil ponoči. .Ravno prejšnji popoldne so bili na lem mestu, kamor se je zid zrušil zaposleni delavci, za katere bi bilo gotovo usodno, če bi sc zid zrušil popoldne. Zid je tresknil na zemljo s tako silo, da jc opeka prav zarita v zemljo. Delavci sedaj ta zid, ki jc tudi na zemlji ostal še kolikor toliko kompakten, razdirajo in zbirajo opeko, ki je še rabljiva. Enako spravljajo tudi ostali materijal, ki bo še za uporabo. V najkraj- šem času bodo podrli tudi ostale tri stene ter vse odstranili z mesta ,kjer so sedaj te razvaline. Na novo pa bodo na tem mestu postavili Sokolski dom, ki ga bodo začeli graditi verjetno že v najkrajšem času. Cerkveni ropar pred sodiščem Maribor, 25. aprila. Danes se je pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru zagovarjal Potočnik Franc iz Ptujske gore, ki je bil obtožen, da je v cerkvi na Ptujski gori vdrl v tabernakelj in odnesel monštranco. Obtožnica pripoveduje naslednje: Obtoženec je dne 8. marca 1936 pomagal Feliksu Gojkoviču zvoniti v cerkvi na Ptujski gori. Nato se je podal domov k večerji, potem pa v Mesaričevo gostilno, kjer je z nekim Gajštom popival do jutranjih ur. Nato sta se oba napotila proti domu. Baš takrat je cerkovnik zvonil jutrnico. Takrat je obtoženec storil sklep ukrasti monštran-co, ker je vedel, da pusti cerkovnik po zvonenju cerkev odprto. Šel je domov in vzel dleto, nakar je skozi stranska vrata stopil v cerkev. Splezal je na oltar, s pomočjo dleta odprl tabernakelj in vzel iz njega dragoceno monštranco iz leta 1757. Morištranca je popolnoma srebrna in bogato pozlačena ter vredna najmanj 50.000 Din. Kot izkušen tat, je obtoženec držal dleto s predpasnikom, da ne bi zapustil pristnih odtisov. Cerkev je nato zapustil in odšel proti domu. Doma je monštranco skril v lijak za krmo. Obtoženec sedaj ni vedel, kako naj dragocenost spravi v A V zadregi je prosil 10. marca Franca So5 ;i ,a. nasvet. Soštar mu je odsvetoval namero, da bi monštranco razbil in tako dragoceno kovino spravil v denar. Ta pogovor je slišal Feliks Gojkovič, ki je spraševal nato Šoštarja, kaj mu je Potočnik pripovedoval. Odgovoril mu je, da mu je obtoženec zaupal, da je ukradel monštranco in jo skril v lijak za krmo. Oba sta se nato podala v Potočnikov hlev, kjer je Gojkovič premetal v lijaku krmo in tam re6 našel monštTanco, ki je bila nekoliko poškodovana. Poškodbe so verjetno nastale takrat, ko je Gojkovič premetaval krmo ali pa že takrat, ko ko je obtoženec vrgel v lijak. Gojkovič je monštranco takoj odnesel župniku, g. Francu Zagoršku. Današnjo razpravo vodi v. s. s. Lenart, pri-sednika sta dr. Kotnik in Kolšek, obtožbo pa zastopa dr. Hojnik. Obtoženec priznava krivdo, vendar razprava ob času poročila še traja. V carstvu srednjeveške Srbije Ljubljana, 25. aprila. V verandni dvorani hotela Union je imel sinoči zanimivo predavanje o temi: »Potovanje skozi Bosno v osrčje srednjeevropskega srbskega carstva«, ravnatelj Zveze za tujski promet v Ljubljani gosp. Pintar Predavanje je bilo obiskano odlično, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Na eni strani pa temeljita in zanimiva izvajanja odličnega predavatelja — to dvoje je pripomoglo, da je predavanje v celoti doseglo svoj namen: vzbuditi zanimanje za kraje, kjer je tekla zibelka srednjeveškega srbskega carstva. V povezanih besedah, ki so jih krasne projekcije na platnu izpopolnjevale, je predavatelj povedel poslušalce preko Zagreba, Banjaluke v Sarajevo, od tam pa preko visoke planote Ro-manije in Vardišta proti Užicam, t. j. kraju kjer so doma nekateri znani srbski politiki (Joca Jovanovič, dr. Topalovič itd.). Zanimivo je predavatelj spomnil na znano zgodbo srbskega preroka Mateje, ki je leta 68 naenkrat začel sredi Užic vpiti, da ravno sedaj ubijajo kneza Mihajla. Napovedal je ta bistrovidec dober kos nadaljne srbske zgodovine, pri čemer ie zlasti poudaril, da bo Srbiji boljše, ko bodo odšli tujci. Nato je pot krenila v Vrnjačko Banjo, od tam pa v dolino reke Ibar. Ta dolina )e središče srednjeveškega srbskega carstva. Predavatelj je med potopisno predavanje vpletel na kratko tudi zgodovino srednjeveške Srbije, da so poslušalci laže sledili opisu samostanov, cerkva in ostalih zgodovinskih znamenitosti izza srednjeveškega carstva. Pri tem je z njemu lastno zanimivostjo opisal posebnosti samostana Studenice, t. j. grobnice cara Stcvana, dalje samostana Ziča, kjer je bil kronan Prvovenčani Največjo pozornost pa 'c brez dvoma vzbudila edinstvena stavba Gra- čanica, ki brez primere v stavbarstvu stoji sredi Kosovskega polja. Svojevrstno je tudi Muratovo tulbe, kjer je shranjeno Muratovo drobovje. Odtod nas je prdavatelj povedel v Peč in Patrijarijo, srednjeveški sedež srbskih patrijar-hov, ter nam nato razkazal znamenitosti visokih Dečanov ob albanski meji. Tudi to je svojevrstno čudo srednjeveške srbske stavbarske umetnosti, ki je posebno zanimivo zaradi tega, ker ima polno romanskih form. Vmes je predavatelj na kratko pojasnil tudi slikarije po vseh teh cerkvah. Po večini so slike dobro ohranjene, izpraskane so ponekod le oči svetnikom. Ljudje sicer pripovedujejo, da so oči izpraskali in to, kar so izpraskali, da so potem zavžili kot zdravilo, vendar je predavatelj takoj pristavil svoje mnenje, da ljudstvo najbrž ni bilo tako naivno in da je bolj verjetno druga teza, da so to storili Turki, ki jih je pogled na svetniške podobe v znani turški verski fanatičnosti preveč razdražil. Preko črnogorskih gora smo prispeli nato v Podgorico, ogledali smo si grandiozno Skader-sko jezero, nakar nas je povedel skozi Cetinje in po novi cesti v Budvo. Pri tem je predavatelj posebno nazorno opisal lepote našega Jadranskega morja. Skozi posamezna mesta in kraje Boke Kotorske, skozi Dubrovnik smo zavili potem proti Makarski, Splitu in naprej na divna Plitvička jezera, ki jih je predavatelj predstavil poslušalcem z nič manj kakor 20 projekcijami. Predavanje je bilo zaključeno z nekaj slikami iz Bele Krajine, preko katere bo vodil povratek. V prihodnjem predavanju namerava namreč predavatelj izlet nadaljevati ter pride na vrsto Bela Krajina. Kakor rečeno že uvodoma, je predavanje v celoti doseglo svoj namen in je dokazano, da si ljubljanska publika želi še več takih predavanj. Celjske novice Stara navada, železna srajca Tako se jo navadil tatvine, da jo izvršuje kot ^viijc poklicno obrt. Decembra meseca leta 1984. jo bil po prestani 19 mesečni robiji izpuščen iz moške kaznilnice v Mariboru. Toda takoj, ko je ugledal zlato svobodo, ga je zopet zamikala tuja lasinina. Danes se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Celju 33 letni brezposelni rudar iz Zavodnja pri Šoštanju, Vinko Delobst, mož in oče dveh otrok: Obtožen je bil, da je v decembru lan-Ueg« leta v Jazbinah skozi okno vdrl v hišo •lakoba Pavška in mu odnesel razne obleke, perila in čevljev v skupni vrednosti 1080 din. Istega leta jo ■/, železom nasilno odstranil zapah na vratih -laiiovanja Petra Napotnika v Vel. vrhu pri Šmartnem ob Paki in mu pokradel razne obleke v vrednosti 11 HO din. Ker se mu je tudi ta tatvina po->ceri la, je poskušal na novo in ukradel v januarju letošnjega leta Francu Ocvirku v Zavodnjem tudi razne obleke, perila, čevlje in denarnico s 300 dinarji golovine. Obsojen je bil radi zločinstva tatvine, l00 din. Po prestani kazni pa bo pridržan v kaznenem zavodu za dobo 3 let. Radosten dogodek v vlaku. Te dni se je peljala s savinjskim vlakom v Celje neka ženska, ki je bila namenjena v celjsko bolnišnico. Med potjo pa jo je prehitelo in je med vožnjo povila zdravo dete. Novorojenček in mat* sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico, ki jo bosta v kratkem oba zapustila. Dan nesreč. V četrtek, dne 23. t. m., se je 23 letni delaveec Žnidar Jože, uslužben pri upravi Marijin grad-Nazarje, doma iz Zg. Pobrežja v Savinjski dolini, pri delu usekal globoko v levo nogo in si močno poškodoval kost Matevža Rozmana, 39 letnega delavca, je doletela tudi težka nezgoda. Zaposlen je pri gradnji moslu čez Ložnico na državni cesti pri Celju. 23. t. m. mu je pri delu padel na levo nogo težak tram in mu jo prelomil. — V četrtek zvečer se je vračal z dela 23 letni krojaški pomočnik iz Zg. Sečeva, uslužben pri Francu Jlcu v Rogatcu. Na travniku mu je spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil levo roko. — V Ljubečni pa se je v četrtek igral na šolskem dvorišču 10 letni sin trg. potnika Franc Herman. Njegov tovariš, s katerim se je igral, ga je med igro Pahnil, da je revček padel tako nesrečno, da si fe zlomil levo nogo. Vsi navedeni se zdravijo v celjski bolnišnici. SHOD JRZ V ŠENČURJU Jutri, dne 26. a Ju tros, ki nam je spet enkrat naredilo kompliment, da smo mladi — gotovo ga to zelo boli, ker ve, da je v mladini in naraščaju, katerih ono nima, bodočnost — je na glasovitem svojem mestu spesnilo žalostinko, da smo včeraj namesto Demerdzisa s pomočjo tiskarskega škrata pokopali Melaksasa. To dejstvo je za obadva državnika, /,a Grčijo, za Jugoslavijo in za vesoljni svet seveda jako usodno. So pač stvari, ki se primerijo vsakemu, staremu, mlademu, modremu in neumnemu. »Jutru« se je n. pr.’ primerilo med neštevil-nimi drugimi zadevami pred tremi dnevi, da je poročalo o neki sodni obravnavi, pri kateri je bil njegov poročevalec navzoč. Slišal je potek obravnave od začetka do konca in je imel najbrž na razpolago tudi spise. Kljub vsemu temu pa se je vsevednemu^ in vzhodnjaško modremu .»Jutru* primerilo, da je prisodilo predkazni osebi, ki sploh ni bila prej zaradi tatvine še nikdar kaznovana. Dejstvo je, da Metaksas, ki smo ga mi pokopali, še živi in nas ne bo tožil, ker ni tako moder kakor >Jutro«, kaj bo pa naredil po »Jutru« pred-kaznovani obtoženec, ne moremo in ne maramo prerokovati, ker bi »Jutro« kljub temu, da smo mladi, mislilo, da smo strupeni. Kar se tiče mladosti in starosti in njune zveze s tiskarskim škratom, vedo pri »Jutru« kako je. . Tudi vedo, da temu žalostnemu pojavu v Sloveniji I mogel vzdržati svojega tatinskega nagnjenja in jc v Ložnici okradel veliko trgovin. Policija je dolgo sumila njega, vendar mu ni mogla nikdaT priti do živega, čeprav je pri njem napravila več hišnih preiskav. Pred nekaj dnevi je nenadno odpotoval v Belgrad, a se tudi hitro povrnil domov v Ložnico ter se zglasil na občini, kjer je zahteval svojo legitimacijo kot trgovski potnik. To je občinskemu delovodji postalo sumljivo, prav kakor je bila tudi sumljiva prijava Stoeičevega stanodajalca, ki je vedel povedati, da se njegov najemnik bavi z nekimi posli. Ko ga je policija prijela tik preden je hotel zopet odpotovati v Belgrad, je našla pri njem v kovčeku vse priprave, ki se porabljajo za vlome. Mož je bil pri aretaciji še toliko drzen, da je želel biti fotografiran v profilu in ne v celo lice, češ, da mu bo vse to še najbrž prineslo slavo. Avto povozil starca, a se nato zrušil v prepad V ponedeljek se je v neposredni bližini Splita dogodila težka nesreča, ki je zahtevala kot žrtev smrt enega kmeta, težke poškodbe pa je odneslo troje ljudi. Neki upokojeni orožnik se je selil iz Bosanskega Kobasa v Split. Za prevoz oprave je najel tovorni avtomobil nekega splitskega prevoznika. Ko je bil avtomobil že prav blizu Splita, so srečali nekega kmeta, ki je jezdil na mezgu. Šofer je začel pravočasno dajati signale, zraven pa avto takoj zavrl. Ko pa je avto zavozil v neposredno bližino mezga, se je ta splašil, poskočil in vrgel raz sebe kmeta. Kmet je padel tako nesrečno, da se je znašel pod kolesi avtomobila. Šofer se je hotel izogniti nesreči ter je naglo okrenil avtomobil v stran proti zaščitni obcestni ograji, pod katero se nahaja globok prepad. Posrečilo se mu je sicer, da prednja kolesa niso povozila kmeta, vendar pa mu je šlo eno kolo preko vrata. Kmet je bil na mestu mrtev. Nagli zavoj pa je povzročil, da je avtomobil zadel v zaščitno ograjo in jo raztrgal. Zaradi svoje obteženosti se je nagnil in prevrnil v prepad. Šofer, orožnik in mehanik, ki ju je spremljal, so zadobili težke poškodbe, dočim je avtomobil z vsem tovorom popolnoma uničen. Nevihta nad Čakovcem in Kostajnico Včeraj popoldne je divjala nad Medjimurjem in po Prekmurju strašna nevihta, med katero je padala tudi kot oreh debela toča, ki je povzročila ogromno škodo po sadnih nasadih in vinogradih. V Medjimurju je najbolj oškodovan kraj Sv. Jurija, kjer je sadjarstvo in vinogradništvo najbolj razvito, V vinogradih blizu Dolnje Lendave je škoda nekoliko manjša, prav tako pa toča ni prizanesla Slov. goricam. Še hujše pa ie divjala nevihta nad Kostanjevico, kjer je nad tri ure padal dež tako močno, kakor da se je utrfal oblak. Pri tem je bila železniška proga v dolžim dveh kilometrov skoraj razdejana. Vode so se nenadno zbirale ob železniški progi, kier se zaradi silnega dotoka niso mogle zliti v lino. Zato »o t. Potoki tudi na več krajih »podjedli železniško progo. Pr. tem ,e nastala ogromna škoda ViS^°V11 nevihta Pa 'e ™z- na P°VZr°fila tudi v bližnji okolici okvo V V^° *kodo z "enadno pogosta toča. mCn ,e škodo Povzročila tud: roJ«.tro* še tega ne ve, ne h^niSr . ° 'skalli° fllakR v jajcu. Toliko, da ' da SU1° 111,1 nehvaležni za stal sin JI1 -Z\ k°le»‘ialni ker stojimo na stališču, da je treba starost spoštovati in izkazane usJuge po možnosti v enaki meri vračati... Kolesarska pomlad Ljubljana, 25. aprila. Z lepimi vremenom postajajo vnetejši kajpada tudi kolesarji. Pa ne samo kolesarji z lastnimi kolesi, marveč tudi taki, ki bi hoteli biti kolesarji, a nimajo lastnih koles. Toda temu se da odpomoči — si mislijo taki ptički — posebno sedaj, ko itak niKdo več ni več tako tenkovesten Tako si je go-:®Y° tisti, ki si je dne 23, t. m. »izposodil« kolo, ki je bilo prislonjeno pred gostilno v Tsvvar jevi ulici. Kolo je bilo znamke »Moudial« in ker je bilo čisto dobro ohranjeno, se bo novi posestnik kolesa na njem prav gotovo dobro počutil, vse kakor boljše, kakor dosedanji lastnik, ki mora sedaj pešačiti in čakati, da prijazni »izposojevalec morda vendarle pade v roke očesu postave. Naslednjega dne pa je izginilo neko kolo znamke »Puch« iz dvorišča hiše št. 47 na TyrŠevi cesti. Danes zvečer priredi »Poštna godba« javni promenadni koncert v šiški pred Gasilskim domom na trgu. Isti ee bo izvajal od 20. do 21. ure j|$i»ip>lgllt |apMMIIk<'<.r< ■ ■' ■ '■■ Med ljubljanskimi vilami Avtoizlet na Dunaj dne 6. maja na nogometno tekmo AVSTRIJA : ANGLIJA za 340 Din. - Izletna pisarna Okom, Ljubljana, hotel »Slon«. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 25. aprila: Marko evan. Jutri, nedelja, 26. aprila: Klet in Marc. * Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Mineraloški institut: ob 18. predavanje dr. A. Gosarja o temi: »Socialno vprašanje in svetovni nazor«. Dvorana Trgovskega doma: ob 20 priredi Pevski zbor društva Tabor koncert istrskih pesmi. Dvorana Delavske zbornice: ob 20 dobrodelna akademija ob priliki 60 letnice družbe Sv. Vincencija Pavelskega. Kaj bo jutri Salezijanski mladinski dom: ob 11 zborovanje katoliških mož. Predseduje prevzv. nadškof dr. B. Jeglič, govorita dr. Basaj in Peršuh. Dvorana Kazine: ob pol 17 dijaška akademija Podmladka JS na III- drž. realn. gimnaziji s prosto zabavo. Starši! Jutri ob 10.30 dopoldne nastopijo Pod-mladkarji Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol v Unionski dvorani. Izvajani program bo nadvse zanimiv. Vstopnice dobite od 10 dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano. Velika dvorana hotela Union: ob 11 akademija Podmladka Rdečega križa narodnih, meščanskih in srednjih šol v Ljubljani. * Mestno poglavarstvo razglaša. Prosilcem za stanovanja v mestnih hišah sporočamo, da so bile vse številne prošnje za stanovanja na seji odbora za upravo mestnih nepremičnin negativno rešene. V bodoče se bodo vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v mestnih hišah, razglasila na razglasni deski v veži mestnega poglavarstva z vsemi potrebnimi podatki, t. j. kdaj bo stanovanje prazno, kako veliko je in kakšna je najemnina. Vsled tega se bodo v bodoče sprejemale nove prošnje za stanovanja le za eno ali drugo razpisano stanovanje in ne tako, kot doslej, ko so se vse prošnje kar na splošno vlagale, četudi ni bilo stanovanj na razpolago. Vse prizadete stranke naj vzamejo to na znanje in se po tem ravnajo. Mladinske zbore M. Kogoja, St. Premrla, E. Adamiča, D. Jenka, H. Sattnerja nam zapoje na svoji prvi produkciji šole Glasbene Matice celokupen mladinski zbor pod vodstvom pevovodje prof. Viktorja Šonca. Šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja pa zaigra tri kompozicije za godalni orkester. Ena od njih, in sicer Jerajeva: ••Tožba za umrlim kraljem in opateza« bo to pot prvič izvajana. Vstopnice za to produkcijo, ki bo v ponedeljek 27. aprila v filharmonični dvorani, točno ob četrt na 7, se dobe v Matični knjigarni /jio “2 din. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se vrši v ponedeljek, dne 27. aprila, tečaj o pridelovanju krme. Tečaj bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8 do 12 ure in od 2 do 5 ure popoldne. * Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Sobota, 25. aprila: Prva legija. Premiera. Red A. OPERA Začetek ob 20 uri. Sobota, 25. aprila: Trubadur. Gostuje Marij Šimenc. Red B. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 25. aprila. 13 Plošča za ploščo, napev v napev. — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 15 Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 111.15 Plošča za ploščo, napev v unipcv. — 14 Vronpnns.ko poro 6iJo. — IS 7,n delopust! (lRrn Radijski orkester). — 18.40 Pogovori k poslušalci. — VI Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: O sodobni narodni prosveti (dl-. Moskovljcvič iz Belg-rada). — 19.50 Zunanjepolitični progi od (urednik gosp. dr. Alojzij Kuhar). — 30.15 Istrski večer. — Pevski koncert društva /Tabor-.. Dirigent gosp. Pr. Venturini (prenos iz Trgovskega doma). — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava siioreda. — 22.15 Moli za smeh iti kratek čas (plošče). Drugi programi Sobota, 25. aprila: Delgrad 20 Srhski vočer. 22 Radijski orkester. 33.10 Prenos iz kavarno. — Bel-grari /.; 8 Cvojič pojo. 14 Manevtčevo predavanj« Svatba v Prilepu«. — Zagreb: 20 Srbsko pevsko društvo. 30.30 Colo. 21 Lahka glasba. 21.30 Tamburice. 32.15 Orglice in kitara. — Dunaj: 10.10 Zborovski koncert. 30.10 Pomladni pot,puri. 21.10 Pitni. 22.10 Violončelo. 33 05 Slavni pevci na ploščah. 24 Avstrijski zvoki na ploščah. — Budimpešta: 20.10 Dunaj. 22 Plošče. 22.40 Koncert opernega orkestra. — Trst-Milan: 20.35 Plošče. 20.45 Pon eh i čilijev n opera La Giooonda . — Ilint-Hati: 20.35 Orkestralni koncert. 32 Igra nato plesna glasba. -- Draga: 18.10 SutcrmeistTOva pravljična opera lonndc in .Icrrlngol«. 19.15 Vojaška godba. 20 Adamova opera C'e bi 1>H kralj*. 22.15 Plošče. 22.30 Plesna glasba. — Varfava: 19 Malinovvskega oimretn Praprot . 21 'An Poljake v tujini. 2135 Zabuvna ura. 22.05 Plesna in lahka glasbn. — Dčrlin: 20.10 Melodije in pesmi, ki so nastale pred mikrofonom. — Konigs- hrrg: 21.10 Mi od težkega topništva — Hamburg; Gcbhardtova opereta «Grad ob Adrljl«. — Vratislava: 'n% to O potovanjih v starih in novih časih. — Lipeko-KSI.n: 20.10 Plesni večer. — Frankfurt' 18 Vojaška godim 20.10 Pustolovci in potepuhi. — Stuttgart: 20.15 Operetni večer 22.3(1 Vesel tvoakend. 31 — 2 Mozartova komična opera Don Juan«. - Monakovo: 20.10 Pester ve'e; Premog pri Banjaluki V bližini Banjaluke se nahaja majhen premo-t >ko|>. ki je bil kljub svoji majhni kapaciteti za bližnjo okolico precejšnjega gospodarskega pomenu. Pred mesecem pa so morali na žalost ugotoviti. da so ležišča premoga že izčrpana, čemur bi morala seveda sledili ustavitev obrata. Toda lastnik rudnika se ni hotel s to mislijo sprijazniti in je neumorno raziskoval neposredno bližino rudnika, če se kje ne nahajajo novi skladi premoga. Po dolgem in napornem iskanju, ki je trajalo več mesecev, pa so v resnici našli nove sklade v neposredni bližini starega rudnika. Ležišča niso posebno bogata, vendar so prepričani, da bodo zadostovala za eno desetletje. S tem je za to dobo tudi delavstvo rešeno brezposelnosti Ljubljana, 24. aprila. Z nastopajočo pomladjo se je — kolikor pač to razmere dopuščajo — oživila tudi gradbena podjetnost in z njo zanimanje za gradbenost sploh. Reči moremo, da je Ljubljana v zadnjem času sploh pod nekakim vtisom gradbenosti: imamo v polnem teku dela na največjem ljubljanskem gradbenem načrtu, t. j. na regulaciji Ljubljanice; dalje je v teku zidava nekaj večjih stavb (bežigrajska šola, gimnazija na pekovskih njivah, frančiškanski konvikt, itd.); istočasno s temi zidavami pa je bilo tudi nekaj gradbenih nezgod, ki so tembolj dvignile zanimanje za ljubljansko gradbenost. „Vilske četrti" Posebno poglavje ljubljanske gradbenosti so vile. V [»ovojnem času, in to predvsem v prvih letih, so rasle v Ljubljani — ali bolje rečeno: okrog Ljubljane — vile, kakor gobe po dežju. Da so Ljubljančani tedaj tako pridno gradili, jo seveda razumljivo. Saj je v prvih povojnih letih vladalo pravo blagostanje, zlasti če takratne čase primerjamo s sedanjimi. Tedaj srno dobili v Ljubljani prave »vilske četrti«. V nekaterih predmestjih najdemo skorajda same vile, le tu in tam je vmes kaka navadna hiša. Pri tem prednjači zlasti Rožna dolina. Za Rožno dolino ne zaostajajo mnogo nekatera druga predmestja, zlasti Bežigrad, šiška in Št. Vid. Dve sovražnici Baš Rožna dolina je najboljši primer, kam postavljajo ljudje vile: tu je popoln mir, kakor si ga more meščan v mestu ali ob mestu pač zaželeti; skozi predmestje ne gre nobena važna prometna žila in na ulicah med vilami skoraj ne srečaš drugih ljudi, kakor stanovalce vil, mestne sprehajalce in slučajnostne pasaute. Najvažnejše in skoraj od- ločilno pa je dejstvo, da v tem kotu ni nobene tovarne. Sploh moremo opaziti, da sta vila in tovarna dve nepomirljivi medsebojni sovražnici: kjer stoji enkrat tovarna, tam gotovo ne bo v bližini kake vile ali pa kvečjemu vila lastnika dotične tovarne. S tem seveda ni rečeno, da nikjer v bližini tovarn ni nobene vile. Večinoma pa so bile vile tam prej, kakor tovarne; so pa postavili nekateri svoje vile v bližino tovarn, ponekod tudi radi tega, ker so imeli tam na razpolago stavbišče pod takimi pogoji, kakor jih je najbolj konveniralo. Kako graditelji vil beže od tovarn, nam tudi v Ljubljani jasno kažejo oni mestni deli, kjer so tovarne. Brez vil — ali vsaj zelo malo jih je — je tudi Stepanja vas. To pa je verjetno radi tega, ker v tem delu mesto takoj preide v podeželje: takoj iz mesta naletiš na tipične kmetske hiše z gospodarskimi poslopji in gnojišči. Okrog hiše je navadno tudi že ostalo posestvo ter ima celo to predmestje skoraj popolnoma kmetski značaj. Vila - izraz okusa Ce za katero stavbo sploh, potem moremo reči glede vil, da se v njih vsaj nekoliko odraža okus lastnika. Predno je vilo postavil, je imel pred seboj neštevilno načrtov, fotografij in skic, po katerih se je potem odločil za to ali ono obliko. Povrh je prehodil gotovo vse mogoče »vilske četrti« in pregledal vse bližnje vile, da bi zadel najboljše. Pri končni odločitvi pa je skoraj vedno odločal okus. Zato imamo tako raznovrstne vile. Poleg vile z ravno streho stoji vila s prav očitno kvišku štrlečo streho. V bližini vile z izrazitimi pravokotnimi robovi stoji zopet vila z ovalnimi oblikami. Dalje najdemo vile, ki so obdane na zunanji strani z vsemi mogočimi figurami, kipci, balkoni in stolpiči, nedaleč proč pa zopet popolnoma enostavne in preproste, da no omenimo poleg enonadstropnih, ki v Ljubljani prevladujejo, pritlične, visokoprilličiu in dvonadstropne. Če bi oblike vseh vil mogli plastično predoči ti, bi dobili gotovo tako raznoliko sliko, kakor jf ne more nuditi najbrž nobena druga vrsta stavb Vila - najprijetnejši dom Povsod naletimo na ljudi, katerih končna želja je: miren dom v majhni lastni vili. Zato pa je tudi polno ljudi, ki garajo pol in še več življenja, da si potem s skromnimi prihranki postavijo vilo. S tem je njihov cilj dosežen; vse njihovo delo je le še v tem, da si obdržijo eksistenco in vilo. Velik del ljubljanskih vil je zgrajenih z deceniji trdega dela kakega uradnika, ki je še v službi ali pa že upokojen. Vile so po obliki sicer precej podobne druga drugi. Loči jih, kakor rečeno, le okus posameznih lastnikov. Toda če vile in življenje okrog njih natančneje opazujemo, kmalu lahko tudi na oko ugotovimo, ali je lastnik vile kak bogataš, ki mu 'je bila zgraditev vile prava malenkost, ali pa si je postavil vilo uradnik, ki je svoje že itak skromn« vsakdanje življenske potrebe omejil na minimum, samo da je lahko prihranil toliko, da si je končno postavil vilo: v takozvani »gosposki« vili te bo vedno sprejela služkinja ali celo lakaj, vrt okrog vile bodo obdelovali najeti delavci in služabniki, ravno tako bodo tudi sicer skrbele za red in za vse samo najete moči. Vse drugače pa je v tHko-zvanih »uradniških« ali »upokojeniških • vilah: dela na vrtu opravlja uradnik sam, ko se vrne proti večeru iz službe. Njemu je delo na vrtu in sploh okrog vile in v vili v zabavo in zadovoljstvo: saj dela doma in — na svojem. To, kar si je postavil z večletnim ali večdesetletnim delom, to sedaj skrbno neguje. Ravno tako je v hiši sami: vsa dola slone na ramenih gospodinje, ki sama prime za vsako delo. zato da se ob nedeljah lahko res oddahne in razvedri. Take vile navadno tudi v polni meri služijo svojemu namenu: da so pravi in skromni dom zadovoljne družine... naukom padla »generalnemu tajniku« zimske olimpijade startna lista na tla. 2e dva dni pred olimpijsko otvoritvijo so izvolili otroci na predlog Hadererja svoje častne goste: gg. učitelj, župnik in trgovec Kramer. Da, tudi trgovec Kramer je bil počeščen, zakaj poklonil jim je pisano platno, na katero so z vso skrbnostjo risali štartne številke. Klister ali — čevljarska smola? Šolske odmore v petek so izkoristili so posvete glede mazanja smuči. Na izbiro so imeli »klister« in »čevljarsko smolo«. Niso se zedinil;,’ mazali so vsak po svoje, popoldne pa so dognali, da je bila čevljarska smola le boljša Tek na 2 km ni pokazal zaželjenega uspeha Publike ni bilo. Da, publika ne ve kaj se pravi teči na smučeh, to ve le generalni tajnik in njegovi najožji prijatelji. Zato so tudi zmagovalca v teku proslavili le v najožjem krogu. V soboto popoldne je bilo zanimanje za tekme že večje. Gospod učitelj je naravnost mojstrsko markiral proge za smuk in slalom. Povsod so plapolale zastavice ... Kot prvi je tekmoval Kramerjev KaksI, zakaj njegov oče je daroval platno za zastavice. Presrečen je stal na vidnem mestu mali generalni tajnik. »Baaaahu frei!« je zatulil v star lijak, ki mu je služil mesto megafona in že se je zaprašilo po strmem pobočju. Kakor v Garmischu ... Glavna senzacija dneva je bil slalom. 'Tu si mali Haderer ni mogel kaj, da ne bi prevozil progo kot prvi. Seveda, izven konkurence, prav tako kakor Anton Seelos v Garmischu na olimpijadi. Kakor angel je švigal po srebrnem pršiču, prevozil vsa vratca naravnost mojstrsko in bil deležen iskrenega občudovanja drobne množice. Toda — na cilju se mu je zgodila nesreča, da je zavozil v župnikovo kuharico in da je prevrnil vaškega fotografa, ki ga je pravkar hotel s svojo kamero ovekovečiti. Nič hudega, le kuharica je s strupenimi pogledi zapustila loipfingsko olimpijsko areno. Manj pomembna senzacija je bila v tem, da v alpski kombinaciji« niso zmagali dečki temveč deklice. Da. kaj takega res niso pričakovale ponosne mamice od svojih otrok! Alma Bocks je presmučala slalom celo brez kazenskih točk! Svoj višek je dosegla olimpijska razgibanost v Loipfingu šele v nedeljo. Drobni lističi, katere so podelili otroci po maši, 60 bili višek propagande. Nič zato, če je bilo na vabilih preveč slovničnih napak, svoj namen so le dosegli: A skakalnim tekmam se je zbrala vsa mladina in precej staršev! Mirsikatera mati se je ustrašila svojega sinčka, ki je drzno švigal skozi zrak. ponosna pa ie le b'ln nanj. »Generalni tajnik« se rehabilitira ln Haderer Michi, generalni tajnik otroške olimpijade, ki je imel smolo v slalomu, se je rehabilitiral. S skokom 18 metrov je posta' oliinpiisk prvak Loipfinga. Gospod župan, ki sicer ni bi! častni gost prireditve, je pripravil svoji dragi smučarski gene raciji še posebno presenečenje — banket ' v prenapolnjeni sobi vaške gostilne. Bilo je prekrasm — klobasic, kruha in limonade za vse lačne tekm valce dovolj. Generalnemu tajniku Harerju pa pripeli na junaška prsa srebrn smučarski znak ga bo nosil v spomin na slavno olimpijado v L»' fingu. »Kaj mislite o moji novi kompoziciji?« vp-beraški skladatelj kritika. »Krasno delo! Igrali ga bodo, ko vas že da ne bo več na svetu.« »Oh, tako, tako ... Toda prej.. < Iz koncertnih dvoran Ljubljana, 24. aprila. Simfonični koncert radijske postaje. Program tretjega tovrstnega koncerta letošnje sezone (dobili smo jih pri nas po vzorcu tujih narodov predvsem po zaslugi agilnega dirigenta D. Šijanca) so tvorili klasiki: Mozart z violinskim koncertom v D-duru, Beethoven s popularno VI. simfonijo, kot uvodna točka pa je bila simfonija za godalni orkester češkega komponista Mysli-večka iz druge polovice 18. stoletja, torej Mozartovega sodobnika. Izbera programa je bila prav posrečena in to ne samo s stališča stilne zaokroženosti. Kot se je namreč na komornih in simfoničnih koncertih p<> novno izkazalo, je naša koncertna publika na dovolj visoki stopnji, da naravnost čuti potrebo po glasbi nemških mojstrov, že iz tega razloga, ker so oni dosegli dosedaj najvišje vrhove v glasbeni umetnosti. In nekateri nasi kulturna germanofobi se lahko zahvalijo le. pomanjkanju izvežbanega orkestra in še bolj dobrih dirigentov, da poleg Bacha, Mozarta, Beethovna n. pr. Brahms, Bruckner in Reger sploh še niso našli poti med Slovence. Ta glasba bi bila za nas precej bolj zdrava, kot mar-sikake, bodisi španske ali francoske pikantnosti, bodisi sovjetske mosolovščine plus domače kakofonije, s katerimi radi pitajo koncertno publiko naši glasbeni neumetniki in neglasbeni umetniki. Upajmo — prav ti koncerti radijske postaje nas upravičujejo do tega upanja — da se bodo v neproduktivnem oziru razmere počasi zboljšale. Na tem koncertu je orkester, dasi majhen, zvenel zelo f>olno in ubrano, enotnost in preciznost v skupni igri je naravnost presenetila, saj nas drugi domači dirigenti niso ravno razvajali v tem oziru. Zaslugo za to ima brezdvoina D. Šijanec. On ni sugestiven, notranje razgiben dirigent, zdi se, da se niti ne jiotrudi, da bi to bil, _pač pa kot dober tehnik polaga važnost na ritmično preciznost v jezi, sicer okrašeni z bolj šablonskimi, kol pristno občutenimi finesami. Priznati je treba in mu vsekakor šteti v dobro, da je to dosegel pri Myslivečku in v Mozartovem violinskem koncertu, kjer je tudi pri solistu j>rof. K. Ruplu zadel na jiodobna stremljenja. Zato je bil ta koncert eden najbolj homogeno zaigranih, kar smo jih sploh slišali od naših domačih umetnikov. Za Beethovnovo VI. simfonijo pa sta bila orkester in dirigent skoro premajhna. Glavni vzrok nekam dolgočasne monotonosti v prvem, drugem in zadnjem stavku je plastična neizdelanost, tudi s pospešenim tempom (n. pr. ves prvi stavek) se temu ne odpomore. Beethoven je pač nevaren preizkusni kamen za muzika, nekaj slovenskih dirigentov se je še S|>otekni-lo ob njem. Bog ve, kdaj bodo Beethovnove simfonije dobile svoje pravo lice tudi pri nas? Koncert pevskega zbora »Smetane«. Pri plzenjskem pevskem zboru »Smetani«, ki stoji med najboljšim češkimi moškimi zbori, smo predvsem občudovali — j>o pravilu, da vsak najrajši občuduje tisto, česar njemu manjka — dovršeno ritmično točnost in enotnost skupnega petja obenem s čistoto intonacije, kar pri naših zborih le redko slišimo. (Ce ne bi imeli Marolta in Akad. pevskega zbora, bi menda sjiloh že jiozabili, kaj je pravo, lejio zborsko petje.) Po istem pravilu bi se Cehi pri kakem dobrem našem zboru čudili le-poti in mehkobi naših glasov in zato neforsirane-mu zvoku velotnega zbora. V prvem delu koncerta so nam Cehi podali pesmi svojih največjih mojstrov, najprej Fibicha, Dvofaka in Smetana, ki je njegova »kmečka pesem« posebno mogočno zadonela, zatem j>a V. Novčika in J. B. Foersterja. Vmes se je nekam nesrečno vrinil »Škrjanček« našega Prelovca, ki se pa v tej imenitni družbi ni preveč dobro počutil. Dirigent prof. Bogdan Gselhofer se je bolj kot v prvem izkazal v drugem delu koncerta, ki so ga tvorile bolj ali manj jrosrečene obdelave narodnih motivov, med katerim je treba vsekakor omeniti kot najboljše Pallove »Češke plese«. Ves drugi del, sloneč predvsem na ritmični razgibanosti, je naše! v zboru in dirigente izvrstne interprete, in je že zato lahko navdušil mnogoštevilno publiko, ki se na koncu kar ni mogla ločiti od dragih gostov. W. K anketi J1ŠZ Kako so otroci v Loipfingu organizirali olimpijado Ob priložnosti, ko se naša Zimskošportna Zveza pripravlja na enketo v stvareh mladinske smuške propagande hitimo, da pokažemo slovenskim športnim krogom primer nadvse efektne in koristne propagande belega športa v inozemstvu Loipfing sicer ni na Gorenjskem, niti na Pohorju, temveč, nekje daleč v bavarskih hribih. Vendar bomo poročali o olimpijadi v Loipfingu, ker smo prepričani, da originalen dogodek to zasluži. Ko se je vršila olimpijada v Ga-Pa, je dovolil bavarski prosvetni minister vsem učiteljem in učencem, ki so se hoteli udeležiti prireditve kot gledalci, prost dan. Sto šol in razredov si je privoščilo potovanje v Garmisch in med njimi tudi loipfingska šola z gospodom učiteljem na čelu. Za malega Michi Hadererja je bil to najlepši dan življenja. Odkar je videl olimpijado v Ga-Pa in čisto od blizu tudi Birgerja Runda in Willija Bognerja, mu vroče srce ni dalo miru dokler ni našlo ventila. Napisal je plakat in ga obesil na vaško kegljišče: VSI NA OLIMPIJADO V LOIPFING! Petek popoldne: tek na 2 kilometra. Sobota popoldne: smuk in slalom. Nedelja popoldne: velike skakalne tekme. Pridite vsi, sodelujte vsi! Haderer Michi. Uspeh tega plakata je bil nad vse pričakovanje sijajen. Bral ga je tudi gospod učitelj, ki je potrepljal Hadererja po plečih in mu vpričo vseh učencev dejal: »Bravo Michi, samo glej, da bo kaj udeležbe! Startne liste ti napišem jaz.« Ves Loipfing se je začel za stvar zanimati. Celo gospodu župniku je bila zamisel po volji in je vzdignil prst samo ob priliki, ko je med vero- točno, čeprav bi bilo moglo biti na las tako. Jaz nisem bil v resnici nikdar obsojen na smrt. Obsodili so me samo na osem let temnice, kot vojaškega begunca. A kdor pozna francoske vojaške zapore, ve da bi se o mojem primeru lahko pisali romani ne da bi bilo za to potrebno, da me ustrele. Dobil sem osem let, kakor Angleža Johna Harvey, eden mojih tovarišev, ki je bil zdaj tudi pomiloščen. Ne bom poskušal, da bi svoj beg opravičil. Prikazal bom v tej knjigi resnično in v podrobnostih vse, kar se je zgodilo. Naslikal bom notranji razdor in razrvanost, ki sta povzročila, da smo krenili s prave poti. Niso me obtožili, da sem pobegnil, dokler smo bili pred sovražnikom. Če bi bilo fo iako, bi me bili brez odloga ustrelil. Ko sem se na ta način »našpanciral« in se »razpasal«, sc je vojna v Siriji končala. Francozi, ki shžijo v legiji so kakor njihov predniki Rimljani, izvrstni graditelji cest. Zaposlili so nas pri gradnji cesta in trdnjav — težko delo, ki človeka uničuje in je vrh tega še dolgočasno. V legiji znajo ljudi goniti na tlako! Ni več ne bitk, ne vzbun, ničesar. Polotile so se nas črne misli; tako razpoloženje se v legiji imenuje »cafard«. Človek je napol neumen, muči ga smrtno dolgočasje in neko neozdravljivo hrepenenje; vsakega nekaj. Krasno so nam življenje opoprali! ; Catard! Zaradi tega razpoloženja smo tudi j pobegnili. Naslikal bom legijo tako, kakršna je, ( in pustil dejanja, naj sama govore. Pripovedoval bom, kako so me izobrazili za vojake, kako sem se leto dni boril brez prestanka. Pri-povedal bom o svojem begu in kako so me ujeli in obsodili, kaj sem doživel v onih neskončnih osmih mesecih, ki sem jih prebil v petih francoskih ječah in ki morem o njih reči samo, da so bili strašni. Izpustili so me zaradi neutrudnih naporov mojega očeta in prijateljev v Združenih državah in v Franciji. Hvala ame-rikanskem poslaništvu, ki je apeliralo na uvidevnost in na milost vojnega ministra Pain-leveja. A ko mi je polkovnik Rollet, poveljnik regimenta, pred odhodom dejal: »Gilbert Clair, srečni ste«, sem čutil, da sem konec vseh koncev vendarle »veinard-srečko«. PRVO POGLAVJE Zakaj ste stopili v legijo? To vprašanje sem slišal zelo pogosto. Nanj ponavadi odgovarjam: »Kaj jaz vem.« In primojdunaj, zares ne vem, zakaj. Kdo si pa navsezadnje more domišljati, da bo v toliki zmedi nemirnih misli mogel najti prave vzroke za svojo odločitev? Odločil sem se docela nenadno za to, da se pridružim tej legendarni vojski, o kateri sem že toliko slišal. Prav za prav mi je usoda to namenila že vnaprej. Pred vsem moram povedati, da sem i se rodil na neki plantaži v Alabami blizu De-| mopolisa v Severni Ameriki. Dosti prebivalcev ! tega kraja izvira od francoskih krivoverskih hugenotov, katere je iz Francije pregnal v tistih davnih časih veliki kardinal Richelieu. Stoletja sladkornega trsa Zgodovina sladkornega irsa napolnjuje pomembno in istočasno kulturno zelo pisano poglavje v kolonijalni zgodovini Brazilije. Pripoveduj« nam o gospodarskem razcvitu in bogatem življenju v prvobitni divjini pragozda. Z njo je povezan nagli razvoj brazilskega mesta Pernambuea. V prvi polovici 16. stoletja je bil_ sladkorni trs za Evropo še novost in redkost. Sladkor je bil eksotičen produkt, ki so si ga mogli privoščiti le bogati ljudje, med njimi so bile največje častilke prav ženske. Takrat je bil poznan le sladkor, ki se je pridobival iz sladkornega trsa. Kulturo sladkorni trs so k nam zanesli najprej Mavri, in sicer v Sicilijo, Španijo in Portugalsko. Ko so se Spanci in Portugalci začeli širiti preko morja, so začeli kmalu saditi trs tudi na Azorih in Kanarskih otokih. London in Benetke sta bila najjačji tržišči za sladkor v 16. in 17. stoletju. Trgovci teh dveh mest so bili tudi največji podporniki sladkorne industrije v kolonijah, ker so ji dajali na razpolago vedno obilne kredite. Evropci presajajo trs Madeira in Azori so bili za Portugalsko mnogo premajhni, da bi mogla Portugalska zadostiti vedno večjemu povpraševanju po sladkorju v Evropi. Iz Madeire so Portugalci presadili sladkorni trs v novo odkrito Brazilijo že leta 1532. V dveh stoletjih je postal sladkorni trs največje in najdo-nositejše bogastvo Brazilije. Sladkorna produkcija se je osredotočevala spočetka le v mestih Pernam-bucu in Bahiji, ki sta bili takrat v Evropi poznani pod imenom »sladkorni mesti«. Kapital na delu Brazilski sladkorni svet je bil gospodarsko in socialno kmalu zelo razgiban. Merodajni činitelj je postal seveda kapital. Doseljencem je bila zemlja podarjena, vendar je bilo potreba za sajenje trsa in za proizvajanje sladkorja precej kapitala. Doseljen Portugalec ni prišel v Ameriko zato. da si bo v potu in znoju prideloval vsakdanji kruh, temveč je prišel tja, da bi si na čim lažji način, prav za prav brez dela, v kratkem času nakopal veliko bogastvo. Zato je začel takoj spočetka porabljati kot delovno silo domačina Indijanca, pozneje pa je začel uvažati iz Afrike črnce. Ti brezplačni delavci so bili osnovni kapital, na katerega je lahko računal doseljenec, četudi je imel prazen žep. Če je pa hotel postaviti tovarno za sladkor, je pa moral prinesti s seboj denar, ali pa se zadolžiti pri bogatih trgovcih v Evropi. V okviru te gospodarske igre so se oblikovali tudi socialni sloji. Brezplačni delavci so bili brezpravna raja. kdor je imel le majhne denarje, je bil sadilec trsa, lastnik plantaže, nad katero pa je vladal mogočni tovarnar sladkorja. »Sladkorni" plemiči Biti lastnik sladkorne tovarne ni pomenilo bitj saino bogat; »tovarnar sladkorja« je bil tudi častni nasiov, ki ga je portugalski kralj podeljeval aristokratom po krvi ali po denarju le za kraje izven domovine. Kdor je imel toliko denarja, da si je postavil lastno tovarno sladkorja, ta je postal v kolonijah plemenitaš tudi jx> svojem nazivu. Tako so se )X>tegovaIi za sladkorne tovarne ne samo de-narniki, temveč tudi zasebniki, ki jim je bilo več za čast, kakor za bogastvo. Krona je osvobodila vsako novo tovarno sladkorja za deset let vsake državne dajatve, za naslednjih deset let pa je znižala njihove davke za polovico. Ko pa je cena sladkorja na evropskih tržiščih močno jDadla in so začeli upniki, ki so bili večinoma neportugalski, groziti s ]X>ginom, je prišla krona na |>omoč svojim varovancem s posebnimi zakoni. S temi jih je obvarovala proj>ada, sebi pa zagotovila velike dohodke. Ne smerno misliti, da so bili doseljenci, ki so prihajali v Brazilijo, sami vagabundi in pustolovci. Veliko jih je bilo, a še več je bilo pravih plemenitašev, ki so le radi svojega bogastva v domovini mogli misliti na svojo sladkorno tovarno v Braziliji. Med njimi so bili tudi jjlemenitaši drugih narodnosti, potomci križarjev, ki so se bili naselili na Iberskem polotoku, ko so prišli Spancem in Portugalcem v jx>moč proti Mavrom. Ker so bili ti doseljenci kulturno, kakor tudi gospodarsko mnogo bolj izvežbani, so prevzeli v novi domovini v vsakem pogledu vodilno mesto. V kolonijah se je ponovilo isto. Ti so bili tudi oni, ki so izoblikovali družbo brazilske aristokracije. Življenje po starih vzorih Portugalsko plemstvo se je hitro znašlo v novih krajih in si je tudi tod znalo svoje življenje urediti tako, kakor ga je bilo vajeno doma. V blesku in razkošju. Denarna aristokracija, ki je nosila plemiški naslov v Braziliji, pa seveda ni hotela za plemenitaši po krvi zaostati, temveč jih je hotela pri vsaki priliki tudi nadkriliti. Tudi oni so pograbili po lahkotnih oblikah jjlemenitaškega življenja in se topili v razkošju in uživanju. Uvedli so takoj stare turnirske igre in bikoborbe. Zaton V Bahiji in Pernambucu je bilo v zač&tku 17. stoletja 160 takih sladkornih tovarn. Leto za letom je odplulo iz Brazilije na stotine ladij, natovorjenih s sladkorjem. Brazilija je bila takrat prava zlata jama, šele Napoleonova celinska zapora in poznejša odredba, ki je prepovedovala uvoz ame-rikanskega sladkorja, ki je pospeševala sajenje sladkorne pese v Evropi, sta prizadejali tej cvetoči industriji najhujši udarec in povzročili njen propad. Najhitrejša torpedovka na svetu Francozi so pred nedavnim zgradili novo vrsto torpedovke, ki po svoji brzini prekaša vse doslej znane in izdelane tipe. Torpedovka se imenuje »Terrible« in ima svetovni brzinski rekord med vsemi vojnimi ladjami sveta. Bojna sposobnost te ladje je za trideset odstotkov večja, kakor pa bojna sposobnost križark, grajenih pred j>etnajstimi leti. Njena teža znaša v celoti 256Q ton, dolga je 125.4 m, v strojih ima jakosti za 75.000 konjskih sil. Oborožena je s petimi tojx>vi kalibra 137 mm, s štirimi protiletalskimi 17 mm topovi in ima pet cevi za metanje torpedov. Največja njena brzina znaša 45.25 vozlov na uro, kar da nekako 82 km na uro. Francijaje dosedaj izdelala že šest torpe-dovk te vrste. Trenutno pa grade v francoskih ladjedelnicah še dve ladji istega tipa, ki pa bosta še večji. Te vrste torpedovke so najpopolnejše današnje pomorsko orožje. Voiaško pokopališče v Asmari; tu spi najbrž marsikateri slovenski fant, ki je padel v Afriki Drzni pobesi Neverjetno je, koliko tvegajo jetniki v prizadevanju, da bi dosegli svobodo. V Panami zločincev ne usmrtijo, pač pa jih pošljejo na samoten otok Coiba. Pred dvema mesecema so' šest morilcev prepeljali s parnikom na omenjeni otok. Ko je parobrod plul v bližini manjšega otoka, je vseh šest kaznjencev, ki so se običajne pol ure sprehajali jx> krovu, poskakalo v morje. Vsi so bili dobri plavači, toda računali niso s tem, da je ondotno morje polno morskih psov. Oni na krovu so z grozo opazovali, kako so ti nesrečneži drug za drugim Icričaje izginjali pod vodo, kamor so jih vlekle jx)žrešne roparske ribe. Spustili so čoln na morje, a samo enega so mogli rešiti. — 27 letni Amerikanec John Campbell, ki je bil obsojen na 25 let ječe, je bil zaposlen s tlakovanjem kaznilniškega dvorišča. Nekega meglenega jutra je izginil. Dve uri nato so ga našli vsega opečenega in v umirajočem stanju. Toliko je bil še pri moči, da je povedal, kako se je skril v železen zaboj, v katerem so iz kaznilnice vozili tlečo žlindro. Samo zavest, da gre v svobodo, mu je dajala jx)gum, da ni kričal radi groznih opeklin, katerim je tudi kmalu podlegel. Francoska Ouineja je kraj, kamor Francija de-portira težke zločince. Štirje jetniki so najjravili načrt za pobeg. Fossey je trdil, da ve za ustje reke Mana, kjer bodo našli ležišča zlata. Pritrgovali so si nekoliko od skromne hrane in nekega večera izginili. Ko so že šest dni blodili po popolnoma neobljudeni pokrajini, je Fossey priznal, da je zgrešil smer. Prihranki živil so jrošli in nadaljnjih osem dni so se preživljali le od korenin ter tavali okrog brez cilja. Machavel je omagal prvi, tovariši pa niso čakali na njegovo smrt, ampak so ga ubili, spekli in požrli, kakor pravi kanibali, že naslednji dan pa so prišli do iskane reke, našli čoln, a se niso rešili. Žajel jih je parnik in bili so poslani v ječo. Tu so priznali, da so umorili Machavela, nakar so bili vsi trije usmrčeni. Creswich je bil obsojen, da odsluži svojo kazen na Rhodesiji. Ker je imel železje na nogah, sta bila spremljajoča stražnika na vlaku brezskrbna in sta zaspala. Cresvvich pa je z zvezanimi nogami skočil iz drvečega vlaka in imel to srečo, da se ni poškodoval. Več dni se je potikal po gozdu in iskal zelišč, s katerimi se je preživljal. Obenem pa je iskal ostro kamenje, s katerim si je rezal železne okove. Šele 15. dan se mu je posrečilo, da se je sprostil vezi. Sedaj je lažje in hitreje potoval, toda napadla ga je mrzlica. 200 milj od LeojMld-ville v Congu so ga našli nezavestnega. Prepotoval E pokrajino, ki je na glasu, da je polna levov, obil je delo in si prislužil za pot v Evropo. Tu pa ga je sreča zapustila. V Londonu ga ie prepoznal detektiv in poslan je bil v zapor, kjer je pa že čez nekaj dni ponovno zbolel na malariji ter ji podlegel. Švicar Schwarz je že dvakrat jx>begnil iz kaznilnice Kaltbach, zato je imel na nogah okove. Na nef>ojasnjeh način si je preskrbel pilo, s katero je prerezal omrežje na oknu svoje celice ter pobegnil v gore. Zasledovalci so z grozo opazili, da se pobegli kaznjenec nahaja vrhu nevarne gore Uner-berg. Na ponovne klice, naj se uda, se ni zmenil in bežal dalje, kolikor je z zvezanimi nogami mo- gel. Prišel je do prepada in pri poskusu, da bi ga preskočil, je strmoglavil v strašno globočino. V pariški jetnišnici Sante je sedel trikratni morilec anarhist Lacombe, ki je bil obsojen na smrt. Vedno je zatrjeval, da ga giljotina ne bo videla. Neko jutro je mirno korakal jx» dvo. rišču sklonjene glave in zamišljen. Naenkrat je skočil kakor maček in že je bil na obzidju, od tam pa na streho, s katere je z opeko obmetaval zasledujoče paznike. Kot bi trenil, se je raznesla vest o begu težkega zločinca in zbrala se je množica ljudi, ki je bila priča groznemu prizoru. Ubežnik se je oprijel kosa opeke, katera pa ga ni vzdržala. Spodrsnil je po strmi strehi, nato pa treščil z višine dvajset metrov na kamenita tla. Lacombe je prerokoval prav — giljotini je ušel. Moskovski plavači Pariški listi poročajo o zmagi znanega Meško-va v Moskvi, ki je preplaval 100 m v prostem stilu (brasse) v teku 1 minute 7 sekund, kar izboljša za 3 sekunde dosedanji svetovni rekord Američana Iligginsa. Nekoliko dni poprej je potolkel v istem moskovskem bazenu Bojčenko svetovni rekord Francoza Cartonneta pri 200 m prosto. Moskovski plavači: Bojčenko, Borisov, Meškov in dr. resno ogrožajo dosedanje mednarodne prvake: Japonce in Američane. Žalibog ni včlanjena SSSR ri mednarodni plavalni zvezi, ki torej ne bo za-eležila moskovske zmage. »Oh, očka, pomagaj mi napraviti tale račun,« zaprosi nadebudni 6inček, »zidar je prejel vsak dan od amerikanskega podjetnika pet dolarjev plače in — — —« »Mar je to račun?!« vzklikne oče, »saj diši čisto po davnih zgodovinskih časih.« Gospod, ki mu je zdravnik naročil, da mora iinetl trebuh zmeraj na toplem Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Celo dolgo leto sem z legijo sodeloval v najbolj obupnih bojih, kar jih je ta glasovita četa kdaj bila. In to v daljnem, čudnem in slikovitem kraju. Ko sem v Alžiru končal prve vojaške vaje in pouk, so me že dodelili dvaindevetdeseti pehotni kompaniji, ki se je pozneje tolikokrat in tako proslavila. Ves ta oddelek so j oktobra 1925 prestavili v Sirijo, kjer je tedaj divjala splošna vstaja in najhujše razbojništvo. Te čase so francoski osvojevalci morali prestati najhujše napade. Sodelovali smo v vseh bitkah, celo v najtežjih in najbolj krvavih, kakor so bile one pri Mesifreju in Resasu. Junaštvo in požrtvovalnost v bojih, strahoviti, nevarni pohodi, na katere smo morali hoditi, zvestoba, katero smo, kljub temu, da smo bili tujci in ne Francozi, dokazali pri nekaterih podvigih, vse to je pridobilo dvain- I devetdeseti kompaniji odlikovanje, ki se imenuje »la fourragere«. To se pravi, da ima vsak mož iz te čete j pravico nositi na levi rami resasto pletenico ' živo rdeče in modre barve. To odlikovanje dajejo samo za izredne zasluge. V svetovni 1 vojni je francoska vlada to odlikovanje pode- | lila samo nekaterim najboljšim tujim, predvsem amerikanskim četam. No, z nami so ravnali drugače. V načelu pripada to odlikovanje četi, kateri je podeljeno. Vojak, ki ta oddelek zapusti, ne more znaka odlikovanja nesti s seboj v drugo četo. No, nam so odobrili v tem popust, katerega so odbili vsem ( drugim. Še dandanes sme vsak legijonar iz j j dvaindevetdesete nositi svoje odlikovanje, I | četudi je bil premeščen v drugo četo. Ponosno ■ sc postavlja z njim v četi, ki tega ni bila de- j ležna. Kompanija je prejela skupno odlikovanje, mene osebno pa so odlikovali še z vojnim ! križcem. Preden nadaljujem, bi rad še popravil go- | vorico, ki je o mojih pustolovščinah krožila po Ameriki in vzbudila tam silen odmev. 6. junija je neki časnikar obvestil mojega očeta, ki je stanoval v Tennesseeju, da so mene, vojaka tujske legije v Siriji, tisoč in tisoč kilometrov daleč, pravkar obsodili na j smrt pred vojnim sodiščem in da bom v krat- ! kem ustreljen. Pozneje se je izkazalo, da to ni bilo docela Poskusna vožnja največjega par nika na svetu — Queen Mary »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. MeseSnn naročnino 12 Din. za inozemstvo 25 Din riredništvo: Kopitarjevo olien 6'TT1. Telefon 20«4 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj; lvau Bukovec. Urednik: Jože Košiček.