Pošlnlnn pjnfnim r ootnrtnft leto 1. Ste«. 128 U tjubljunl, 6. junija 1936 Sestaneh med Mussolinijem in Schuschniggom Strah pred zbližanjenm med Rimom in Berlinom Rim, 6. junija, o. Včeiai se je vršil ves dan sestanek med Mussolinijem in dr. Schuschniggom. Ta sestanek je potekel v zelo zanimivih okoliščinah in v Rimu se ta sestanek zelo različno komentira. Se pred nekaj dnevi je dunajska vlada demantirala vest, da bi sploh prišlo do sestanka med Mussolinijem in avstrijskim zveznim kanclerjem. Napovedano je bilo, da se vrne kancler že v soboto na Dunaj in sestanek med obema državnikoma se je vršil tako rekoč v zadnjem hipu. Kancler Schuschnigg se je mudil zadnji čas v Viareiggiu. Avstrijski krogi v Rimu posebno poudarjajo, da se kancler ves čas »odmora« ni sestal z nobenim članom italijanske vlade, prav tako pa tudi z nobeno drugo važno osebnostjo. Resnica je samo ta, da se je kancler ves čas sestajal samo z avstrijskim vojaškim atašejem pri poslaništvu v Rimu. Tem razgovorom je deloma prisostvoval kanclerjev podtajnik. Na sestanek k Mussoliniju se je podal kancler opolnoči preko Firenze v spremstvu imenovanega vojaškega atašeja. Od tam sta se podala na Mussolinijevo zasebno posestvo v Rocca dela Caminata blizu Forlija. To posestvo je italijanski narod izročil Mussoliniju kot dar naroda. Razgovori med obema državnikoma so trajali ■res dan. Kakor se izve iz francoskih krogov, je šlo tokrat predvsem zato, da se pobijajo intrige nemškega veleposlanika v Rimu von Hassla. Baje se je temu nemškemu diplomatu precej posrečilo, da je razrahljal že itak slabe vezi med državami, ki so se zvezale v (ronto v Stresi in ki so na tem sestanku tudi sklenili za vsako ceno preprečiti An- scbluss. Ker se 6edaj evropska politika počasi oddaljuje od osnov, ki so bile položene v Stresi, je jasno, da je avstrijska vlada zelo v skrbeh za tisto, kako daleč je že prišlo do zbližanja med Nemčijo in Italijo. Kakšno stališče bo po prevratu iz Italije kancler zavzel v Avstriji proti desničarskim elementom. bo pokazalo, ali je kancler dobil od Mussolinija nasvet, da naj se ne boji politike zbliževanja med Rimom in Berlinom. O Habsburgovcih zaenkrat nič Poleg tega pa se tako v krogih, ki so blizu angleškega poslaništva kakor tudi v krogih francoskega poslaništva izjavlja, da je res, da se kancler tokrat ni sestal z nobenim članom habsburške dinastije. Ti krogi poudarjajo, da ni trenutno v Italiji nobenega člana te družine. Še manj pa bi se ti sestanki mogli vršiti v kraljevskem dvorcu v San Rossore, ki je zaradi kasne sezone še zmeraj zaprt. Pač pa tudi angleški krogi priznavajo, da je sedaj vprašanje Avstrije zašlo na ostrino. Anglija je podprla zahtevo Argentine, da naj se skliče izredna skupščina Zveze narodov, ki se bo sestala na sejo dne 30. junija. To zasedanje bo obravnavalo primer Abesinije in italijanska vlada je že izjavila, da se tega zasedanja ne bo udeležila. Ne ve se še, če bo Italija definitivno izstopila iz Zveze narodov ali ne. Ve se pa to, da ie Avstrija le s težačo lahko doslej sledila italijanski politiki, ki jo je ta vodila v Ženevi. Če se Italija odloči za izstop iz Zveze narodov, bo to najhujši udarec pač samo za Avstrijo, ker bi tako izgubila med Nemčijo in Ita lijo vso oporo, na katero tedaj ni trebala računati, ko je bila Italija še v Zvezi narodov. Toda mogoče se to poglavje dotika že obvestil, ki jih je kanclerju jjodal avstrijski vojaški ataše pri avstrijskem poslaništvu v Rimu. Rim, 6. jun. AA. DNB: V zvezi s sestankom v Rocci della Caminate se izve, da se je sestanka med Mussolinijem in Schuschniggom udeležil tudi Suvich. Po skupnem kosilu je kancler odšel v Benetke, kjer bo ostal en dan in si ogledal umetniško izložbo, ki je bila včeraj odprta. V rimskih krogih se izjavlja, da je bil ta sestanek zgolj informativnega in zasebnega značaja in da je bil ves v okviru rimskih protokoldv. Dobri upi Dunaj, 6. jun. AA. Havas: V dunajskih krogih se izjavlja, da je Mussolini na sestanku v Rocca della Caminate pokazal popolno razumevanje za motive, zaradi katerih je kancler Schuschnigg izvršil zadnjo rekonstrukcijo svoje vlade. Glede izmene misli o zunanje političnem položaju med Suvichem, Mussolinijem in Schuschniggom se poudarja, da iz teh razgovorov ne more nastati nobena sprememba v orijentaciji teh držav. Istočasno hite ti krogi izjavljati, da je bil sestanek zelo prisrčen. Vendar pa se gotovi dunajski krogi zelo boje preusmeritve italijanske politike napram sosedom Avstrije. Prevladuje pa prepričanje, da vprašanje sankcij še zmeraj ni dozorelo in da zato Italija ne more izvršiti sprememb v svojih prijateljskih zvezah. Maksim Gorki umira Moskva, 6. junija, o. Znani pisatelj Maksim Gorki je zelo težko zbolel na influenci. Stanje je toliko bolj nevarno, ker se je influenci pridružila še pljučnica in oslabljenjc srca. Moskva, 6. junija. AA. Reuter poroča, da znameniti ruski pisatelj Maksiim Gorki umira. Tajna pogajanja med Anglijo in Nemčijo Berlin, 6. junija. Dobro poučeni politični krogi trdijo, da je izredni jx>slanik von Ribentropp ob priliki svojega bivanja na Angleškem o velikonočnih praznikih ponudil britanski vladi nemško pomorsko pomoč. Po njegovi izjavi bi Anglija mogla spraviti vse svoje pomorske sile v Sredozemsko morje. Ne bi ji bilo treba biti v skrbeh zaradi Nemčije, ampak bi mogla celo računati na njeno pomoč. Poleg tega je Nemčija predlagala, da bi moglo priti- v bodoče do kake revizije v Evropi samo na temelju samoodločevanja narodov. Nemčija je v vsakem oziru proti kakim nasilni spremembi sedanjega evropskega stanja. Šele sedaj so prispele informacije, da je angleški minister za socialno politiko bival cela dva tedna inkognilo v Berlinu in tam vodil razgovore. London, 6. junija, o. Bivši zunanji minister sir Samuel Hoare je včeraj prevzel svoje novo službeno mesto kot prvi lord admiralitete. To mesto je pred njim zavzemal lord Monsell, ki pa je, kakor znano, pred nekaj dnevi odstopil. Bern, 6. junija, o. V švicarskem zveznem parlamentu je bil včeraj izglasovan predlog, s katerim se odobrava vsota 230 milijonov frankov za oboroževanje. Za predlog je glasovalo 159 poslancev', proti pa samo 2. Atene, 6. junija, ra. Državni svet je na zahtevo zainteresiranih razveljavil dekret od novembra lanskega leta, to je dekret, ki je bil izdan za vlade generala Kondilisa in s katerim je bil odpuščenih pet generalov. Ti odpuščeni generali se bodo vrnili v službo. Neguš nevšečen gost London, 5. junija, o. Navzočnost cesarja Hajla Selasija v Veliki Britaniji zadaje londonskim uredništvom mnogo skrbi. »News Chronicle« navaja, da je zunanji minister Eden pripravljen sprejeti »cesarja cesarjev«. List pristavlja, da dejansko ni nobene možnosti, da bi Eden ne sprejel cesarja Hajla Selasija, če bi to zahteval. Vlada pa se po drugi strani boji, da bi manifestacije prevelikega prijateljstva do cesarja Hajla Selasija mogle škoditi po-miritveni politiki med Veliko Britanijo in Italijo. »Daily Telegraph« priobčuje izjavo cesarja Hajla Selasija, v kateri pravi: Nahajam 6e v Evropi inko-gnito. To me pa ne ovira, da ne bi storil vsega, kar je v moji moči, da pomagam svojemu narodu. Dalje pravi abesinski cesar, da je z veseljem sprejel svoj čas predlog odbora petih. »Daily Mail« zahteva od vlade, naj sprejme predloge italijanskega poslanika Grandija blagohotno. »Morning Post« pa izraža bojazen, da bo bivanje cesarja Hajla Selasija v Veliki Britaniji, zlasti pa njegov morebitni odhod v Ženevo mednarodni položaj zelo poslabšal. London, 6. junija, o. Včeraj popoldne ie angleški zun. minister Eden napravil polurni obisk pri abesinskem cesarju na njegovem stanovanju v abesinskem poslaništvu. Ta obisk, ki so ga nekaj časa napovedovali, pravijo, da je zgolj vljudnostnega značaja. Pred tem obiskom pa je neguš v spremstvu poslanika dr. Martina in osebja posla- ništva odšel pred spomenik Neznanega vof*ka in t^m položil venec. London, 6. jun. V intervjuju, ki ga je dal cesar Haile Selasi listu »Daily Telegraph« je med drugim dejal, da se je hotel Mussolini z njim pogajati, ko je bil blizu štaba italijanskega vrhovnega poveljstva. Tik pred njegovim odhodom iz prestolnice je pa dobil ultimat z rokom 5 dni; v tem ultimativnem predlogu so mu Italijani predlagali, da ostane na prestolu z nominalno suverenostjo nad pokrajino, kjer prebivajo Amharci, vendar bi moral z Italijo skleniti pogodbo o protektoratu, podobno pogodbi iz leta 1989. V pogodbi, ki jo jc Italija predlagala, si je med drugim pridržala nadzorstvo nad cesarjevimi diplomatskimi odnošaji z inozemstvom. Glavarji izjavljajo pokorščino Addis Abeb«, 6. junija, o. Pri vzpostavljanju miru in reda v osvojenih abesinskih provincah imajo Italijani še dokaj lahko delo. V provinci Godjam se je italijanskim oblastem predalo v zadnjih dneh več poglavarjev in z njimi preko 50.000 podanikov. Večina poročevalcev inozemskih listov je že zapustila Abesinijo, ostala sta le še dva inozemca in nekaj Italijanov. Vsi ostali poročevalci so odšli sedaj v Palestino. Palestinski dogodki so izredno močno odjeknil tudi med abesinskimi muslimani. Ti z izrednim zanimanjem spremljajo te dogodke. Nad 2000 delavcev zboruje Ljubljana, 6. junija. Kaikor vse kaže, prehaja ureditev zaposlitvenega razmerja stavbinskih delavcev.do delodajalcev v končno fazo. Za danes ob pol 11 so delavci sklicali veliko zborovanje na dvorišče delavske zbornice. Delavci enotni le v enem Že okrog osme ure so se začeli zbirati delavci pred Delavsko zbornico pri stranskem vhodu. Prihajali so peš io na kolesih, tako da je poslopje vse obloženo s kolesi, delavstvo pa se gnete na ozkem prostoru. Čim so se začeli shajati prvi delavci, so se začele burne debate, ki so postajale vse živahnejše, čimbolj se jes.večalo število delavstva. Bilo pa je kmalu opaziti, da si delavci niso edini, kako stališče bodo zavzeli na zborovanju. Edini so si delavci samo glede ene stvari in sicer glede dejstva, da so bili doslej plačani pod kritiko in da je nujna dolžnost delodajalcev, da delavstvu mezde zvišajo Dva tabora Glede višine ponujenih zboljšanj pa je delavstvo razdeljeno v dva taboTa; del delavstva je za to, da se ponudbe sprejmejo, drugi del pa je za to, da se dosedanje ponudbe odklonijo in da se stavka nadaljuje- Delodajalci so ponudili povprečno 30 do 35 odstotkov zboljšanja mezd. Odstotek zboljšanja pa je Za vse delavstvo približno enak. To se pravi, da delavec, ki je imel doslej n. pr. 5 Din od ure, po tej ponudbi dejansko pridobi precej več, kakor pa delavec, ki je imel doslej n. pr. samo 2 ali 3 Din. Kakor more opaziti povprečen opazovalec, tiči prav v tem tudi vzrok, da se je delavstvo razdelilo v dva tabora. Nižje delavstvo za nadaljevanje stavke Pred pričetkom zborovanja je prišlo do prav razburljivih debat med delavstvom. Iz teh debat se more sklepati, da je za nadaljevanje stavke predvsem nižje delavstvo, ki 6 procentualnim zvi- šanjem mezd ni pridobilo toliko, kakor ostalo delavstvo. Ti delavci, ki so v najhujši bedi, so se. dopoldne formirali med seboj v močne skupine ter so med ostalim delavstvom vršili propagando za nadaljevanje stavke. Oni hočejo vzdržati vse dotlej, dokler delodajalci v celoti ne sprejmejo njihovih zahtev. Posebno so proti vsakemu poznejšemu urejevanju razmerja ter pravijo, da bodo zopet na istem, kakor prej, čim stopijo v delo. Drugi del delavstva pa se drži zopet načela, da jc bolje sprejeti majhno izboljšanje, kakor propasti s celotnimi zahtevki. Zborovanje se je začelo, kakor rečeno ob pol enajsti uri. Zborovalci poslušajo poročila referentov in zaupnikov o rezultatih dosedanjega pogajanja, nakar dobe besedo posamezni delavci, odnosno pooblaščenci posameznih skupin. Je to prvo večje zborovanje, kjer se je zbralo tako ogromno število delavstva in kjer bo vsak delavec lahko povedal svoje mnenje. S kakim uspehom se bo zborovanje, ki ob času poročila še tTaja, končalo, je sedaj še težko reči. Vse pa kaže, da je enotnost delavstva omajana. Čim bo torej kaka skupina ponudbe delodajalcev sprejela, bodo s tem prisiljeni sprejeti ponudbe tudi ostali delavci in bo s tem stavka končana. Prepadi okrog Bluma Pariz, 6. junija, o. Ministrski predsednik Leon Blum je včeraj sprejel še na svojem domu več članov svoje vlade in več |>arlamentarcev ljudske fronte. Na vseh teh eeslankib je bilo govora predvsem o stavki in o tem, kako jo činiprej razvozljati. Pariz, 6. junija, o. Zunanji minister Yvon Del-bos in njegov državni podtajnik Vienot sta se včeraj popoldne ob 15.30 podala v zunanje ministrstvo, kjer sta prevzela svoje posle Predaja se je izvršila med Flandinom in Delboeom. Flandin je nad eno uro razlagal svojemu nasledniku glavne zadeve, ki so v teku. Pri tem je treba jx>udariti, da je novi državni podtajnik Vienot znan kot izredno dober poznavalec moderne Nemčije. Sam je bil takoj po vojni lektor francoščine na nemških univerzah in je tudi spisal več knjig o novi Nemčiji. Pariz, 5 junija o. Notranje ministrstvo je danes takoj, ko je prevzel notranji minister Sa-lengro svoje posle, poslalo centrali strokovnih organizacij v Pariza zahtevo, da naj dostavi vladi takoj vse zahteve delavstva. To naj stori v obliki izčrpnega pismenega poročila. Parfuma in premoga zmanjkuje Pariz, 6. junija, o. Včeraj je začelo stavkati tudi osebje v Velikih pariških magazinih »Printempsc in »Galeries Lafayette«. Kakor znano sta ti dve trgovini v Parizu največji, ki prodajata znano francosko kozmetično robo. Pariz, 6. junija, o. V francoskem Centralnem masivu je rudarsko delavstvo na progi ustavilo vlak, ki je vozil premog proti Parizu. Vlak ni smel peljati naprej svojega tovora. Toulouse. 6. junija, o. V avtomobilski tovarni Citroen v Toulouseu se je delavstvo včeraj vrnilo na delo. Kakor znano, je ta tovarna v konkurzu in je ves Citroenov trust prevzela država. Ta tovarna je sedaj prva pristala na pogoje delavstva. Za frankom tudi funt in dolar London, 6. junija. Današnje časopisje se precej obširno peča z dogodki v Franciji in jih prika zuje v preveč jasni sliki. Piše se največ o tem, kako bo Leon Blum rešil vprašanje štrajka. Veliko Britanijo pa predvsem zanima, kako se bo obdržala stabilnost franka, za katero je mnogo žrtvovala. Ta stabilnost je vsled tega, ker kapital beži iz Francije, zelo ogrožena in bo zato tudi Velika Britanija morala piocFvzeti primerne protiukrejse. Nekateri listi pa povdarjajo, da francoska vlada ne bo ukrenila ničesar, da reši to stabilnost, ker je jasno, da ! ima Blum namero, da devalvira frank, da bi na ta 1 način preprečil vsaj za nekoliko časa gospodarske nezgode v Franciji. Ce bo Francija izvedla to de- valvacijo, pa čeprav tudi za četrtino sedanje vrednosti, bo morala tudi Velika Britanija ukreniti nekaj, da ohrani sedanje stanje v mednarodni trgovini. Enako bi morale storiti tudi Zedinjene države. Ljubezen vse premaga Uredba o kmetijskih zbornicah Belgrad, 6. junija, m, V zvezi s pooblastilom v finančnem zakonu za leto 1936-37, da kmetijski minister lahko izda uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic v državi, je aprila meseca bil objavljen star načrt omenjene uredbe ter jmslan zainteresiranim ustanovam .v proučitev. Na jiodlagi zbranega gradiva od 6trani gospodarskih ustanov je pričelo sedaj kmetijsko ministrstvo izdelovati nov načrt te uredbe. Načrt uredbe o ustanovitvi kmetijskih zbornic bo gotov do konca tega meseca in bo nato objavljen, da bi zainteresirani krogi mogli dati še svoje morebitne pripombe. Maribor, 6. jun. Češko časopisje se bavi že 14 dni z ljubezensko senzacijo, ki bo dobila, kakor izgleda, svoj epilog v Jugoslaviji. V sredo je zagrebška policija dobila brzojavno obvestilo iz Brna, da je pobegnil neki Franc Gregurič in odvedel s seboj 16 letno učenko trgovske šole Edito Lieber, hčerko industrijalca. Brnska policija zahteva, da se poišče Greguriča in mlado dekle in stavita pod nadzorstvo, dokler se ne bi tam oglasili njuni starši. Takoj je bilo jasno, da ne gre tu za ljudi, ki so prišli navskriž s kazenskimi paragrafi. Gre Ie za ljubavni roman dveh zaljubljencev. Zaradi tega tudi niso poslali za njima nikake tiralice, ampak je uvedena samo diskretna preiskava. Brnske oblasti si niso bile na jasnem, kje se v tem trenutku nahaja ta dvojica. Po vseh zagrebških hotelih so napravili preiskavo, da bi sploh ugotovili, če sta se mudila tu. Pozneje se je zvedelo, da jc Gregurič doma iz Bedekovčine. Sresko načelstvo je poslalo Franju Greguriču nujen nalog, da pojasni, če ima on z mladim dekletom resne namene, ali pa, če ni vse to ljubavna avantura. Stvar pa sedaj drugače izgleda. Pred tremi leti je Franjo Gregurič po končani srednji I tehnični šoli odšel v Brno, z namenom, da tam I izpopolni svoje znanje. Stopil je tudi v veliko tekstilno tovarno pri Velčeku, kjer se je specializiral za tekstilno stroko. Stanoval je v bližini bogatega industrijalca Lieberja, ki ima 16 letno hčerko Edito. Kratko rečeno, njena lejjota in simpatičnost ga je prevzela. Tudi mlada Edita ni ostala hladna in mu je vračala ljubezen. Oče Lieberjeve je kmalu opazil, da se bčerka stalno nahaja v prostem času v družbi Franja Greguriča. Ker se mu je zdelo sumljivo, ji je zagrozil in ji najstrožje prepovedal, sestajati se z njim. Tajni sestanki pa so se vrstili še naprej. Svetovala je tudi svojemu ljubemu, da naskrivaj pobegneta. Beg z doma Tajno sta si preskrbela vozne listke za letalo in v torek zjutraj odletela iz Brna. Edita je povedala doma, da gre v šolo, toda v običajnem času je ni bilo od nikoder. Ob 10 sta se oba zaljubljenca že izkrcala na aerodromu v Borongaju pri Zagrebu. Ravnatelj aerodroma Ivan Mrak je ugotovil, da na teh potnikih ni ničesar sumljivega, pač pa, da se imata samo neznansko rada. Takoj ko sta izstopila iz letala, sta se podala na kolodvor in še istega popldneva je Franjo Gregurič predstavil svojo nevesto staršem. Ukročeni oče Včeraj dopoldne pa je nenadoma j>oklicaI telefon trgovca Greguriča v Bedekovčini. Oglas.il se je samo njegov stric, ki je povedal, da je Franček zjutraj odšel v Maribor s svojim dekletom. Ni sc malo čudil nad tem telefoničnim pozivom iz Brna. Oče Edite je zahteval, naj se hčerka takoj vrne domov. Ona pa seveda bi storila rajši vse prej, kakor to. Popoldne je iz Maribora telefonirala tudi Edita sama in razodela svojemu očetu vso svojo namero, tudi to, da se hoče poročiti z Gre-guričem, in to prav v kratkem. Industrijalca Lie-berju ni konec koncev preostajalo nič drugega ko da je pristal na to poroko. S tem je bil teld-fonični razgovor tudi končan. Past, nastavljena v Mariboru V Maribor sta prispela mlada zaljubljenca včeraj popoldne. Stopila sla takoj v stik s tukajšnjim odvetnikom dr. Konavljem, ki je prevzel posredovanje med mladim parom in razjarjenim očetom. Zvečer je Lieberjeva klicala Brno ter prosila svojega očeta k telefonu. Razgovor je potekel precej časa, vendar oče ni hotel pristati na poroko. Kakor smo izvedeli, sta prišla v Maribor na poziv očeta Lieberjeve, ki je obljubil, da bo sam prišel' v Maribor in da se bo tam vse poravnalo. Ta poziv pa je bil samo past, ker je obenem brnska policija opozorila mariborsko policijo na oba begunca, da jih aretirajo, čim prideta v Maribor. Policija pa je bila vseeno bolj vljudna in jih je slavila samo pod nadzorstvo. dlSanje stav 1200 delavcev nam kega delavstva Izboljšanje WBd I ik slanine. Pi [ letu stavbi |pa morajo ejo vmes še jo, ko ne za n ih podpor radanj o izboljšal? udeležilo mnogo stotin stavbincev. »I llNSi 12 Isti zadnji štrajk moramo pomisliti, da ečjemu 8 mesecev, 4 zime počivati. Poleg rize s slabo gradbeno ničesar ter žive samo dela, pomožne akcije ovsem upravičeno, če a položaja. H _____ _ _______ krat pa so bili še dobri časi. Mezde so znašale 8 do 14 Din na uro in zidarji so bili med delavci rdattfrdi^^Semr<^d^«ordt: okoH 800 Dh^M iiolisaki i jlaoi iJinoin m so darjev de- —, _ ........... —j^vzroča raz- i»» | #ei?«Mjtl»Sfi.iu9aiKX| Oldo< 1 .njinllj .8 .llill'*!! do qStiaiila obložena, da je ubila svojega moža.Jožeta Kučarja, posestnika v Hotinji vflai* Pced.sQdpiki .se jp. zagovarjala,s silobranom. Presenečeni .go ..bili ..sodjuV.i in poslušaM-že pri vstopu obtoženke, v.dvorano. Pričakovali, .so, da bo vstopila ženska junaške _ postave, in velikih obsegov,. prikazala pa se je neznatna osebica, kateri pač nihče ne bi prisojal, da je zamogla, z enim samim zamahom pobiti e kolom svojega moža na tla kakor vola. Pred sodniki ee je obnažala mirno in zbrano odgovarjala na vsa-vprašanja. Kesanja ali nervoznosti sploh ni pokazala, šele po razglasitvi obsodbe, ko je pristopil k njej paznik, da jo odvede v zapore, je bruhnila v jok. Obsojena je bila na 4 leta robije in tri leta izgube častnih pravit. 12 prireditvah: ko ep obravnavale pokrajinske za-ni-mlvosli naš;p pzje domovine. Književnost in umetnost je. bita zastopana z 12 prireditvami. 4 predavanja so bila iz poli li čuo-gos poda reke stroke, 2 glasbeni prireditvi, 2 pedagoški, 1 iz tehnike, 1 iz filozofije in 2 dobrO uspela pedagoška večera. Povprečna udeležba na. večer je bila 140 ljudi. Z ve-Seljerfi i ] io ra ni o konstatirati, da je Ljudska univerza krila liito.s pptrebo predavateljev v mnogo večji meri z domačimi slovenskimi močmi, kakor prejšnja leta. Bilo je samo 8 hrvaških in 4 peniška predavanja, v^a oslala pa v slovenščini, Kazen rednih prireditev je imela univerza še tečaj iz ruskega jezika. Drugo leto bo praznovala Ljudska univerza svojo 15 letnico. Dogodek'se bo praznoval slovesno z večjo prireditvijo ter bo izšla tudi tiskana knjiga o dosedanjem delu. Pri volitvah je, bil izvoljen za predsednika inž. Kukovec, podpredsednik je prelat dr. Kovačič, tajnik prof. Bizjak, njegov namestnik prof. Voštar, blagajnik strok, učitelj Matelič, njegov namestnik dumi ja k,- knjižničar Koprivec, referent za glasbo prof. Druzovič, za časopisje Koprivec, v odboru pa so: ga. Maistrova, dr. Vekoslav Kukovec, prof. dr. Dolar, ravnatelj Vrabl, prof. dr. Aleksič, prof. dr! Richter, šol. nadzornik Senkovič, sodnik dr. Travner in prof. Crnek. Pregledovalca Vačunov sta dr. Kapolec in inšpektor Poljanec. Med pomembnejšimi sklepi omenjamo samo brezplačna predavanja, ki se bodo v bodoči sezoni vršila vsak: mesec, da -se' med občinstvom vzbudi še večje zanimanje za prireditve Ljudske univerze. Slava 32. art. polka v Mariboru Maribor, 5. junija. ... Panpip slavi mariborski 3& artiljerijski polk svojo krstno slavo. Vsako lelo proslavlja s lem znameniti dogodek, ko so prve jugoslovanske baterije y zmagoviti vojni na Koroškem zavozile na zgodovinsko Gosposvetsko polje. Zvest tej junaški tradiciji je mariborski artiljerijski polk tudi danes dostojno počastil koroške junake. V vojašnici Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici so so danes dopoldne zbrali mnogoštevilni odličniki in predstavniki mariborskega javnega življenja, da so skupaj z našo dično vojsko prisostvovali slavi 32. art. polka. Topili farji so jih z namestnikom odsotnega poveljnika..podpolkovnika Briča, kapetanom Golobom na čelu slovesno sprejeli. Kol namestnik mestnega poveljnika, odsotnega generala Milenkoviča, je bil navzpč poveljnik vojnega okrožja . polkovnik Petrovič na čelu uujpgih višjih častnikov, iz vseh mariborskih vojaških edinic, prispela sla oba »roška poglavarja, dr. Popovič ju dj\ Šiška, stolni kanonik in mestni župnik iiisgr. llipek, niestni podžupan Franjo Žjjbof, predstojnik mestne policije dr. Tt'sfenjal<, vodja obmejne policije K raj novi č, upiavnik carinarnice Mihajlovic in mnogi predstavniki mariborskih uradov, ustanov in društev. Po cerkvenih obredlli, ki sfa jih opravila vojaški duhovnik duh. ,svetnik Pavel Zavadla! ter pravoslavni duhovnik iz Celja, je tnief na zbrane topničarje učinkovit nagovor kapetan Golob. V krasnih besedah Jim' je naslikal borbe na Koroškem, s katerimi je naša junaško, vojska osvobodila ‘Gosposvetsko polje in zasedla vso slovensko Koroško, ter jih opominjal, da sledijo lepejnu vzgledu koroških borcev. Za njim je lzpregovoril polkovnik Petrovič, nato pa je polk deiiliral pred zbranimi gosti v krasnem redu. Gostom «e je potem servirala zakuska, vojaki pa so imeli Svojo pogostitev. Ribnica ..... Jutri popoldne ob -3 bodo akademiki iz Ljubljane uprizorili 'v našem Prosvetnem domu veseloigro »Potržek«. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo novega akademskega doma. Podprimo 'ielo katoliških akademikov, odzovi mo se njihovemu va-bilu v fcimvečjem številu, ne samo Ribnica, ampak tudi okoliike vasi! Vpliv dežja na trgu Revna mladina sre na počitnice Maribor, 5. junija. Nocoj se je vršila seja občinske komisije za izbiro otrok za počitniško kolonijo. Leto« je bilo število proženj za' sprejem v kolonijo rekordno. 302 revnih staršev je prosilo, da jim občina pošlje malčke na oddih na morje ali na Pohorje. So to najrevnejši izmed revnih, ki so jih izbrali učitelji po šolah, okrajni predstojniki’ in mestni socialni urad, ki imajo vsi največ vpogleda v mariborsko revščino. Žal nedostaje občini sredstev, da bi bila uvaževala vse prošnje. Komisija je odbrala samo 161 otrok, od tega 106 za Pohorje, 55 pa za na morje. V počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo letovalo na stroške občine 47 dečkov, in 54 deklic,, na morje v Bakar in Kaštel Lukšič Da gre 27. dečkov in 28 deklic Ljubljana, 6. junija. Pozna se, da je zadnje deževje oviralo tudi naše podeželane, da niso mogli v tistih množinah pripeljati na trg živil, kakor smo to Ljubljančani navajeni. Zato je že vse zadnje dni živilski trg v nekaki zadregi. Ta zadrega je imela takoj svoje posledice pri cenah živilskih potrebščin. V pomanjkanju živil so namreč cene kmetskim pridelkom, ki jih najdemo na trgu, poskočile. To se je izvršilo predvsem od včeraj na danes. Včeraj je bil trg precej obupen: radi hudega naliva v prejšnji noči in ker tudi zjutraj ni kazalo bolje, je prišlo na trg le malo podeželskih žena, še manj pa vozov. Razumljivo je, da vpliva to na cene, ki so radi tega poskočile povprečno pri vsaki stvari in pri običajni količini za en dinar. Tako smo zabeležili danes zjutraj sledeče cene: Crešnje po 4, 6 in 8 din za kg, hruške po 4 din, breskve, ki jih je pa še malo in je cena temu tudi | f Prof. Evgen Jarc | Ljubljana, 6. junija. Včeraj zvečer je nenadno umrl profesor Evgen Jarc, bivši deželni in državni poslanec in bivši podžupan ljubljanski. Osebnost prof, Evgena Jarca je že vsa zadnja leta nujno zvezana z življenjem po naših dvoranah. Obiskovalci sej mostnega svala pa ga poznajo kot neumornega zatslcdovalca naših občinskih problemov, Pri teni mu ni bilo nobeno polje neznano. V vsako stvar, ki je bila predmet debate, se je poglobi! z njemu. lastno doslednostjo ter jo lak o -i- rn.ctona' nn Govorniškem odru. Tujsko prometne organizacije izgubijo v pokojnem profesorju Jarcu vnetega podpiralca tujskega prometa, socialno šibki svojega uspešnega zagovornika, razni občinski odse-ki so bili na pokojnega prof. Jarca tako navezani, da ga bodo tudi tu pogrešali. Kljub svojim letom in kljub svoji bolezni je bil prof. Jarc Živahnega duha. Premnogokrat smo imeli priliko slišati, kako je včasih vztrajno in deloijia čelo prav pikantno znal zagovarjati svoje stališče. Tej njegovi razboritosti je morda tudi pripisovati, da je bil prof. Jarc v zadnjih le tih politično manj ustaljen. Bodisi, da je temu tako ali tako, dejstvo je, pokojni .prof.. Jarc je bil vedno odkrit človek z najboljšimi nameni in da je kupa njegovega življenja zvrhana z-deli, za katera mu mora narod ostali hvaležen. Pokojnik se je . že kot mlad profesor začel uveljavljali v slovenskem političnem življenju. V vrstah SLS, ob strani njenih voditeljev, je profesor Jarc zbiral katoliško inteligenco. Zato ga kmalu vidimo kot zelo delovnega deželnega poslanca, kmalu nato kot državnega poslanca na Dunaju ter se je njegovo ime največkrat čulo ob deklaracijski debati v dunajskem parlamentu in v naslednjih mesecih, ko je slovenski narod podpisoval zahteve majske deklaracije. Ves čas svojega političnega udejstvovanja se je prof. Jarc bavil največ z gospodarskimi vprašanji in v taki funkciji ga najdemo leta 1927 v oblastnem odboru v Ljubljani. L. 1929 je bil imenovan v ljubljanski občinski svet, bil imenovan za ljubljanskega podžupana in-se je na tem mestu posvečal Ljubljani v skrbi za njeno lepoto. S tega mesta je največ pozornosti svojega dela nosvetil razširjenju tujskega prometa. Slovenci bodo pokojnika ohranili v dobrem spominu za vse njegovo delo- Naj mu sveti večna luč! Literarna nagrada mesta Maribora Maribor, 5. junija. Snoči se je vršila seia upravnega odbora mestnega sveta mariborskega. Na seji je stavil občinski svetnik in znani naš literart. prof. dr. Fran Sušnik pomemben predlog. Predlagal je, naj osnuje mesto Maribor iz sredstev, ki so določena v vsakoletnem proračunu za kulturne namene, posebno literarno nagrado. Predlog so člani upravnega odbora soglasno sprejeli. Sklenili so votirati v ta namen vsako leto znesek 2500 Din. ki se bo podelil vedno dne 26. septembra — na dan smrti našega učenika Antona Martina Slomška. Podelitev nagrade se bo uredila s posebnim pravilnikom. Gesta mariborske mestne občine bo v slovenskem kulturnem svetu gotovo prijetno odmevala. Mariborčanke imajo talent za gledališče Mafibor, 5. junija. Maribor bo dal letos kar dve mladi moči gle-daliftSti. ^iedavno je bila angažirana h gledališču v Nišu gaspa Tita Veljakova, ki je v Mariboru uspešno debilirala v vlogi lelalke Sigrid v Lichten-bergovi komediji »Karijera kanclista Winziga«. Te dni se je pa mudi] v Mariboru intendant oblastnega gledališča v Skoplju. Sprejel je v avdijenco gdč-Mileno Godinovo ter jo takoj angažiral za svoje gledališče. Gdč, Godinova je bila v Mariboru učenka režiserja Vladimirja Skrbinška ter je v predlanski sezoni nastopala v gledališču v nekaterih večiih vlogah, Italijansko kroglo v glavo Cerknica, 5. junija. Ko se je začela -italijansko-abesinska yo*jna in še vedno potem, vT r ♦ * ' * ' ' ' ' n , .i. , ---- l v ’■ v v ■ ■—(,*/■;. I r j * K r- Tu, v naši državi pa so ' V je bil tudi Tičkov Tone iz Trna pri Postojni. Ta je priše! v Jugoslavijo in dobil pri kmetih delo. Te dni pa se je dogovoril z bratom, ki je doma v Italiji, naj mu. prinese obleko na mejo. Ko sta ee določenega dne dobila na meji, in je Tone dobil obleko, se je med njima razvil bratovski pogovor. Nista pa videla in opazila temnih oblakov, ki so se zbirali nad njunima glavama. Za grmovjem so namreč bili skriti fašisti, ki so Toneta poznali in imeli nanj piko. Poslušali so ves pogovor. Ko sta se brata potsloviia in šla visak v svojo stran, so počili streli. Tone je obležal, Krogla ga je zadela v glavo, v čeljust. Seveda so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Postojno in mu nudil’ pomoč. Po nepotrjenih vesteh je Tone že umrl. Bržkone pa bo težko okreval, in če bo, bo gotovo imel skažen obraz. To je zopet ena ?.rtev v seznamiku nesrečnežev, ki so jih zadele italijanske krogle- primerna, po 24 din, stročji fižol po 5 in 6 din, ku-tnarce kilogram 8 din, prvi paradižniki po 12 din, jagode in borovnice merica 2 din. Tudi je bilo precej gob. Cene so se dvignile tudi pri jajcih. Pred nedavnim je bilo dobiti 25 -20 kom. za kovača, zdaj jih je le še 18 kom. Veliko je salate vseh vrst ter cvetja. Današnje lepo jutro — zaspanim Ljubljančanom namreč jiovemo, da je sijalo danes zjutraj pravo poletno sonce — pa je že napravilo svoje tudi na trgu Proti osmi in deveti uri je bil trg zopet poln, kakor pred deževnim vremenom. Človek bi pričakoval, da bodo cene živilom radi prenapolnjenosti trga zopet padle. Toda tudi podeželani so se očividno strnili v nekako tiho in neorganizirano povezanost *er vzdržujejo svoje cene^in jih bodo vzdržali, dokler bo šlo Tega jim seveda ne smemo zameriti, ker o kaki draginji na ljubljanskem živilskem trgu ne more biti govora. Celjske novice Celje, 5. junija. Smrtna nesreča pri izobešanju perila. Pred dnevi smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila dne 30. maja na Dranskem rebru pri Šmarju pri Jelšah. Poročali smo, da si je posestnikova žena Kolar Marija, stara 45 let, ko je izobešala perilo, zlomila desno nogo. Kolarjevo so takoj spravili v celjsko bolnišnico, kjer pa je na posledicah te nesreče umrla dne 4. junija. Težka nesreča pri telovadbi. Posestnikov sin loplišek Martin, star 16 let. doma v 2usniu, je dne 28. maja padel doma pri telovadbi z bradlje in si zlomil levo ključnico. 14 tombol •- 15 koles. Prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju bo proslavila v nedeljo 7. junija 65 letnico svojega delovanja. V ta namen bo v nedeljo v Celju velika gasilska parada. Zjutraj bo ob 8.30 v Marijini cerkvi sv. maša, po sv. maši bo blagoslovitev reševalnega avtomobila pred magistratom, nato bo j->a v sejni dvorani mestnega poglavarstva slavnostna seja. Ob 11 bo v mestnem jiarku koncert, ob 14 pa na mestnem jioglavarstvu velika tombola. Pri tomboli so izredno lepi dobitki. Kdor bo zadel prvo tombolo, bo dobil moško in žensko kolo, nato je pa še 13 tombol —- kar se pravi 13 koles. Poleg tega je pa še brezštevilo drugih lepih dobitkov. Trbovlje Trbovlje, 5. junija. Velika slovesnost. V nedeljo bo Hrastniška dolina z radostjo in veseljem svojih pridnih rok prisostvovala slovesnosti blagoslovitve vogelnega kamna cerkve Kristusa Kralja. Ob 10 bo sv. maša, ki jo bo daroval g. Sloga<. Meij številnimi prisotnimi je. bilo opazili visoke /unkciioparje. dj-i-eKtuje drz. zel. in mnogo zasebnikov. Vse je naj-prej pozdravil predsednik prireditvenega odbora zdruzenja gospod Bruno Parma, ki je poudarjal potrebo družabnega stika med zasebniki in žclez-mcarji, se^ zahvalil za naklonjenost časopisju, direkciji drž..železnic, društvo,»Sloga« ter drugim, omenjal važnost, prirejali ja izletov ter poučnih eksluirzij v evrlio spoznavanja krajev. Kot predavatelju so šli pozdravi predsednika gospodu Vik-torju. Pirnatu, ki je nato v podanein, zelo zanimivem predavanju ter na markanten način z živo in izbrano besedo Orisal ter Opisal krasote Dolenjske, posebno izletne poti, ne pozabivši pri tern podati uvodoma zgodovinskih činjenie, ki so vplivale na razvoj naSega življa na Dolenjskem. Predavanje je spremljalo preko 100 krasnih elik, ki so marsikoga navdušile, da si osebno ogleda zanimivosti ob priliki izleta, ki bo dne 14. t. m. Predavatelju je navzoče, občinstvo izkazalo z odušeljenim ploskanjem' zasluženo priznanje za preko dve uri trajajoče in privlačno predavanje. Priznati moramo, da je bilo predavanje v vsakem oziru uspela propaganda za našo »Dolino gradov« ter gre združenju železniških uradnikov vse priznanje, da se je lotilo propagande za ta naš najbolj zanemarjeni predel naše ožje domovine. MOSKOVSKI turnir c Moskva, 6. junija. AA. DNB. V XVII. kolu je premagal Botvinik Ragozina, Levenfiš Laskarja in rlohr Eleskazesa. Igre Liiienthal-Capablanca in Kan -Rjumin so se končale remiš. Vodi sedaj Capablanca 12 točkami, na drugem 'mestu ie Botvinik. Ljubljana danes Koledar Dan p«, sobota, fi. junij; Norbert. Jutri, nedelja, 7. junija: Robert. * Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-Jt-va 41, mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, mr. Uetar, Še-lenburgova ul. 7. Kaj bo danes Ves dan: Predzadnji dan velesejma. * Na koncertu češke sodobne glasbe, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 9. uri v Hubadovi dvorani, izvaja najprvo Lipovšek Marijan Novakove klavirske skladbe, nato zapoje Jože Gostič tri slovaške narodne pesini, zatem zaigra pianist Lipovšek i>o eno Jirakovo in Reinerjevo klavirsko skladbo. Nastopi violinist Vekjet ter zaigra Suito za vil-lino in klavir. Tenorist Gostič zapoje Habovih 7 rekov, nato pa se zaigra na klavirju Reinerjeve Vesele improvizacije, Sohulhofov Tango in dve kratki skladbi Habe. Vse prijatelje češke glasbe opozarjamo na ta večer v Hubadovi dvorani. Sedeži v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Celodnevni avtoizlet »neznano kani« jo posebnost pisarne »Po boijem svetu« v Ljubljani, Šent-petrska vojašnica. Izlet ho v nedeljo 21. junija in bo nudil »bil« veselja, zanimivosti in pouka. Podrobna pojasnila dobi vsak zastonj. Prijaviti sc je treba do 15. junija. Interesantno potovanje v Južno Srbijo z avtomobilom od 6. do 18. julija: čez Dolenjsko do Karlovca in na Plitvice, čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik, kdo bi ne videl rad čudovite Boke? C:©z ponosni Lovčcn v Cetinje; po Orni gori v Prizren in Peč; Macedonija: Skoplje. Ohrid, Bitolj; ogled vseh znamenitih krajev. Podrobni spored pošljo zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana. Šontpetrska vojašnica. Prof, Marijan Lipovšek, znani nag pianist bo zaigral v ponedeljek, dne 8. t. m, kot i) vod j> IJ.1. jubilejni produkciji Anton Foersterjevo fantazijo na našo ponarodelo pesem Po jezeru, bliz' Triglava. Fantazija je bila napisana pred več kot (>0 leti in Pe je zelo pogostokrat izvajala kot brilantna klavirska skladba na raznih koncertih v tujini, katere je prirejal skladateljev sin Anton Foerster, po vsej Evropi in tudi Ameriki priznani klavirski virtuoz. V Ljubljani jo že dolgo časa nismo slišali. Skladba je izredno efektna in ima v Lipovšku izvrstnega interpreta. Poleg tega nastopijo na tej produkciji še ga. Lovšetova, Jože Gostič, Pavel Sivic, Kupel Mirko, Ljubljanski kvartet in godalni orkester. Vabimo k poeetu produkcije. Vstopnina 5 Din proti nakupu sporeda. III. produkcija šole Glasbene Matice bo v torek. dne 9. junija ob 18.15 v Filharmoniji. Na tej produkciji nastopi 22 gojencev klavirja, violine in orkestralnih inštrumentov. Posebno opozarjamo, m Pravila o polaganju privatnih in tako zvanih privatnih dopolnilnih izpitov na srednjih šolah so precej stroga, predvsem v materialnem oziru. Privatno more polagati izpite vsakdo, ki se izkaže z dobrini vedenjem in z minimalnimi leti, t. j. prehiteti ne more rednih učencev z isto starostjo (pred 18. letom ne more dovršiti srednje šole z maturo). Razrede je treba polagali po vrsti, preskočiti katerega in delati skupno ni mogoče. Pač pa je mogoče v enem roku polagati izpite čez več razredov po vrsti. Prijavljajo se večinoma nižji uradniki, ki jim gre za zboljšanje položaja. V drugi vrsti se prijavljajo prejšnji redni učenci, ki so zaradi previsoke starosti izgubili pravico do rednega šolanja v razredu. Zakon namreč predpisuje za posamezne razrede najvišio in najnižjo starost. Če torej učenec z najvišjo možno starostjo za razred na koncu leta pade, ne more razreda ponavljati, ampak more delati le privatni izpit. Ker imajo nekateri razredi širšo mejo za starost, se učenec |k> uspešno dovršenem privatnem izpitu naslednje leto more vpisati kot reden učenec v naslednji razred. Dočini so torej prve vrste privatisti starejši ljudje v službah, so zreli, je glede privatistov druge vrste (dijaki, mladina) v vzgojnem oziru vprašanje^ nerešeno. Večkrat tak doma nima nadzorstva, v šolo ne hodi, uči se, kolikor se mu vprav ljubi. Večkrat jr slabo preskrbljen in mora ves dan delati, ubijati se s poučevanjem, do učne knjige pride le redko in za malo časa. Po predpisih se morejo vršili privatni izpili samo na državnih srednjih šolah, in sicer more kandidat polagati izpit normalno le na zavodu, v čigar okolišu stalno stanuje. Prabežnikš Privatni dopolnilni izpit delajo oni, ki so dovršili nekaj razredov ali vso gimnazijo ali imajo i že diplomo, kar so dobili v Italiji ali Avstriji ali i drugje. Pri nas jim šole priznajo, a delati morajo dopolnilni izpit iz predmetov nacionalne »skupine i (slovensko-srbohrvatski jezik, zgodovino in zemlje-pis), če hočejo v državno službo ali kakorkoli dru-I gače izrabiti svoje šole. Niija gšmnaaifa uršuHnkah s pravsco favnosSi! Privatni izpiti se torej ne morejo vršili na privatnih zavodih, kakor sta v Ljubljani Mestna žen- | ska realna gimnazija in Ženska realna gimnazija | pri uršulinkah. Mimogrede bodi omenjeno, da je ! zadnja dobila pred nedavnim pravico javnosti za vso nižjo gimnazijo, pravico, za katero se je leta in leta brezuspešno borila, v večni nevarnosti, da ; jo sploh ukinejo. Nad 100 privatistov Če kandidat dane« prične z izpitom čez prvi razred, mora seveda pričeti s privatnim sprejemnim izpitom, ki je predpisan za vse šole in učence. Takih primerov imamo na treh realnih in eni klasični gimnaziji skupaj ŽSt.. Privatnih izpitov čez razrede na vseh štirih zavodih je okrog 158. Ker od tega števila dela več izpitov (recimo nekateri čez vso nižjo po vrsti) ena in ista oseba, pride število privatistov dosti manjše, vsekakor pa presega j sto (razmerje je n. pr. včasih takšno: 33 oseb dela, 55 izpitov itd.). Polagati izpit je mogoče čez katerikoli razred (od prve do osme), če se izkaže kandidat z izpri-I čevaloni prejšnjega narejenega razreda. Večino pa imajo učfenci, ki delajo izpite čez nižjo. So med 1 njimi moški in ženske, v službah ali brezposelni, i nižji uradniki, finančni stražniki, podnaredniki, ■ različne starosti (od 13. do 42. leta in ''iv.) Privatnih dopolnilnih izpitov je vsega 0- Nekateri dopolnjujejo nacionalno skupino čez nekaj razredov, drugi čez vso gimnazijo z zrelostnim izpitom povrhu. Boijjši kruh če primerjamo števila privatistov na realnih zavodih s števili privatistov na klasični gimnaziji, je takoj jasno in razvidno, da velika večina ne sili v humanistično izobrazbo, da mnogi tudi ne mislijo na akademski študij, ker jim gre skoraj vedno le za spričevala, ki jih rabijo za službo. So pa med njimi ljudje silne energije in sposobnosti, kakor večkrat v življenju srečamo može na visokih mestih, ki so bili tudi samo samouki. Skupno bi torej bilo v vsem roku na ljubljanskih državnih srednjih šolah skoro 20(1 privatnih izpitov (izpitnikov okrog 131)). To je pri ogromnem številu rednega dijaštva malo, a je vendar občutno pri naraščanju brezposelne inteligence. Posebno nadzorstvo nad privatnimi izpiti vodijo ministrski odposlanci, ki pa jih letos ne bo. Ministrski odposlanci na meščanske šole in na nekatere gimnazije v dravski banovini so bili že imenovani, na ostalih bodo nadzirali delo privatnih izpitov, višje in nižje mature kar direktorji. Zdi se torej, da je Profesorsko društvo s svojim tovrstnim predlogom le uspelo. Takse, takse ... Poleg tega, da se od privatistov zahteva po pravilih večja ali ista snov v krajšem času kot n. pr. od maturantov, so za njih največje breme še takse. Plačajo trikratno šolnino, ki jim pripade na plačan davek, ter še posebej za vsak predmet državno takso in honorar ministrskemu odposlancu. — Vsekakor imajo lodej privatisti nelahko delo! — Proslava 100 letnice Stritarjevega rojstva V Podsmreki pri Velikih Lažčali, v rojstnem kraju Stritarjevem, bomo slovesno proslavili 101)-letnieo Stritarjevega rojstva. Program te proslave predvečer, dne 4. julija ob 8. uri slavnostna akademija v Vel. Laščah. Ua dan proslave, dne 5- julija:. 1. 01) 4. zjutraj budnica; 2. sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih; 3. po prihodu vlakov sprevod iz Vel. Laifi v Podsmreko; 4. v Podsmreki sv. maša na prostem i ljudskim petjem ob spremljanju godbo; 5 po maši odkritje spominske plošče Josipu Stritarju s slavnostnim govorom in petjem pevskih zborov; G. popoldne ob 3. v Vel. Laščah ljudska veselica z godbo, petjem in dr, RKPKRTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V ULJ BLJANI Drama. Začetek ob 20. uri. Sobota. fi. junija: Tiran. Red B. Nedelja, 7. junija: Mladi gospod sef. Izven. Ulohoko - snižane cene od 14 Din navzdol. Opera. Začetek ob 20. uri. Sobota, 6. junija: Vesela vdova. Premiera. Izven. Nedelja, 7: junija: Vesela vdova. Izven Premiera. »Vesele vdove« bo v solioto, dne (i. t. ni. v ljubljanski operi, prva repriza pa v nedeljo, dne 7. t, m. Obe predstavi sla izven. Po predpripravah sodeč bomo imeli spet sijajno operetno predstavo. Glavno vlogo poje ga. Gjuugjenac, njen partner je g. Levar, ki predstavlja Dači Robakidzo. To je njeg«v prvi nastop v opereti na našem odru; odlikuje ga jasna dikcija, lep sonoren glas, sploh izredno učinkovit nastop in izvrsten partner ge. Gjungjenac, ki ima sijajne toalete. V ostalih vlogali nastopijo: Banovec in Levarjeva, Peček, Zupan, Španova, Joško Rus in Frelih, ter Cankarjeva, Ada-movičeva, Hvastja, Jelnikar in Sekula. Dirigira in ! režira kapelnik 'Štritof, sceno je napravil inž. arh. i Franz Predstava je izven abonmaja. Posebno opo- j zarjamo še na to, da se dejanje ne godi več v Ce- , tinjah, temveč na Gruzinskem poslaništvu v Parizu. , Gotneč izum na velesejmu Če hodi človek po volesejmski razstavi, ga vsepovsod vabijo /. najrazličnejšimi vabili, naj si.ogleda to in ono in naj vendar ne zamudi najugodnejše prilike za nakup najfinejših in nsjeenejših stvari, ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje, kot samo na ljubljanskem velesejmu Dobite vse, kar hočete: od najcenejših britvic, priprav za kotiranje lastna najmanj škodljiv način do izluščevalca pešk za češnje. Zato se človek tem bolj začudi, če hodi po razstavi in naenkrat zasliši, da neki razstavljalec odganja ljudi, od svojega razstavljenega predmeta. Poročevalčevo uho mora biti pa najbolj pri takih stvareh, kjer drugi ne smejo biti in zato se je seveda pririnil skozi ljudi, čimbolj naprej, da ja ne bi česa zamudil in o tem poročal, onim. ki so se ustrašili ra/.stavljalčevega opomina. Kmalu sem razumel, zakaj naj Tjudjo ne hodijo preblizu. Razstavljalec si je dal pred oči zaslonko, ki naj bi ga varovala pred žarečimi iskrami in pričel variti. Poročevalec se je seveda moral za stvar, ki je predmet tolikega zanimanja od vseh strani, malo i m) 1 j pozanimati. slovenske iilavosti Mladi razstavljalec g. Jože Furlan, diplomirani tehnik, razstavlja nov primer električnega varilnega transformatorja, ki vzbuja pozornost vseh strokovnjakov tehnične stroke in obrtnikov, ki se številno nabirajo ob poizkusih in praktičnem varenju, ki ga predvaja g. Furlan sam. Ta varilni transformator ima pred drugimi varilnimi aparati to pred- nost, da je zelo lahek in z. a rti dl tega lahko prenosen. Glavna odlika tega varilnega stroja pa je v tem, da je izumitelj v enem samem stroju združil dva stroja, ki sta bila doslej popolnoma ločena. Na eni strani je varenje s tokovnim lokom (Lichtbo-gen) in na drugi Stranj pa priprava za točkasto varenje (Punkt«rhweissung). V tem je vsa velika prednost tega novega izuma. Pri varenju na tokovni lok je izboljšal obširnost regulacije, katera omogoča, da doseže poljubno varilno napetost, ki je potrebna pri različno debelem železu Kar bo pa zainteresirance še najbolj zanimalo, je pa to, da je uporaba toka pri teli transformatorjih tako majhna, da porabijo pri najtežji obremenitvi komaj zn 5 do 6 Din toka na uro, če računamo ceno za k\v uro po 1 Din. Na transformatorju je. tudi lestvica, ki točno kaže, s kakšnim tokom vari in katera elektroda je za tisto varenje najbolj primerna. Izredno uporabnost tega domačega izuma je spoznal neki nemški inženjer, ki je takoj uvidel odlične prednosti tega izuma v primeri z dosedanjimi izdelki in se resno zainteresiral za odkup tega patenta za nemške tovarne. Aparat, ki vzbuja na zunanjem prostoru paviljona L veliko^ pozornost vseli obiskovalcev, je ponoven dokaz žilavosti in delavnosti našega slovenskega človeka, ki je na tihem napravil delo, za katerega se zanimajo inozemski strokovnjaki. Kakor čujemo, bo g.'Furlan razstavil tudi na drugih velesejmih po Jugoslaviji la aparat, ter tako prepričal vse, da tudi pri nas zmoremo zgraditi stroje, ki so boljši kakor sicer priznano inozemsko blago. Ob razstavi bratov Vidmarjev Njuna pot v umetnost Ljubljana, 6. junija. Kakor je Slovenski dom« že poročal, sta priredila brata Vidmarja Drago in Nande v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo, ki ie — če io pri- Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, e. junija: 12.00 Pto88e za ploMo. T napev 12.45 VremeuKlm uapoved, poi-očila 13.00 Napavoa Jasa, objav« sporeila, obvestilu 13.15 Plošča 7,n ploščo, namov v napev 14.00 Vremensko poroti Ki, lwr>mi 18.00 Za delopust (Radijski orkester) MMO ,Po«ovor « poslušalci lfl.00 Napoved časa, vremenska napovml, porodila, objava sporeda, obvestila 19.M Nacionalna lira: .1 anko Veselinovič (Pavlovič iz Belgradu^ Zunanji politilftnl preglod (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Idrijski večer — Sodelujejo: gg. Božič, Bratina, Prelovee. Rudolf. Kos in Pirnat; dalje Ljubi Jan siki ŠTa-mel kvartet in- moški »bor 32.00 Napoved ftasa, vremenska napoved, poročila, ohjava sporeda 22.15 Koncert radijskega orkestra. Drugi programi SOBOTA, fi. junija. Bel pr ari /■ 19.50 Stric z dežele v ponočnem Belgradu 32.00 RudijsJol orkester 23.00 Plesne plošče — Belgrad 11: 14.05 Manevičevo predavanje »Lov na jegulje« — Zagreb: 20.00 Pianino 20.(5 Vokalni koncert 21.15 Mandoline in ktt.are 21.45 Radijski orkester 22.15 Lahka glasba — Dunaj: 1" 15 Vesel vočivr 21.00 Dunajski slavnostni tedni: z,bori in pihala 21.40 Film 22.10 Chopinova klavirska glasba 23.05 Pleaoia glasba — Budimpešta: 20.00 Igru 21.15 Glasbene parodije in šale 22.30 Plesne plošče 23.15 Plesna glasba — Trst-Milan: merjamo s sličnimi razstavami — jako dobro obiskana. To nam je dokaz, da slovenska javnost zna ceniti svoje prave umetnike. 30.45 Bizetova opera «Iorovski koncert 22.15 Plošče 22.30 Plesna glasba iz Karlovih Varov — Varšava: 20.45 Prenos Biaetovo opere *Lovei biserov« i« Turina — Berlin-Konlffsberg-Hambui g-Koln: 20.10 l-zločilme radijsko tekme — Vra-tislava: 20.10 Na kmete gremo — IApskoi 20.10 Poster večer — Frankfurt: 20.10 Izmenja/v a sporedov med rajnimi postajami — Stuttgart: 20.10 I® novih operet — Umetnost - usoda Prav je dejal g. dr. Slele ob otvoritvi te razstave, da je umetnost — usoda. Poklic je, ki te tudi proti volji vplenc v svojo službo, da ji — četudi mogoče v trpljenju in v pomanjkanju, toda z neulešno žejo po realizaciji vsega mamljivega — slediš po trnjevi poti, kamor se j’ zahoče. Začetek Tudi brata Vidmarja ,sta bila brez pravih umetnostno šolskih podlag, ko sta po vojni zaslišala v duši klic in spoznala, da sta umetnika. Tu je leta 1919, ko je starejši brat Nande prvič razstavil svoje slike v Mariboru, začenja tista velezanimiva igra usod mladih talentov, ki ju js privedla do današnje razstave. Zanimivo je, da tudi odslej nista bila deležna rednega pouka, ampak sta pobud isikala vsepovsod in se tesno združena v svojih stremljenjih in z ozkim krogom tovarišev najprej iz »Kluba mladih«, nazadnje pa iz Slovenskega lika izpopolnjevala. Leta 1921 sta prvič skupno razstavila v Ljubljani. Javnost ju ni preprijazno sprejela, le avtoriteta starine Jakopiča jima je utrla pot do nje, mladina pa je začutila njuno moč, kar vse je povzročilo, da sta ostala odslej v prvih vrstah naših povojnih slikarjev. Pot v svet Tu se začenja tudi njuna pot v svet. Najprej leta 1921 in 1922 na Dunaj, prvi Nande, za njim Drago. Delala sta po privatnih ateljejih. 2e doma se je opažala nelka sorodnost njunega dela s Ko-kosehko, toda tudi to in še marsikaj poznejšega je bila samo epizodat totja zelo važna epizoda v njunem slikarskem razvoju. Leta 1923 in 1924 sta šla v isti zapovrstnosti za eno leto na akamedijo v Zagrebu, Iti ju pa ni zadovoljila. Leta 1924 in 1925 je šel najprej Nande, za njim za tudi Drago, Maribor Prva otroška kolonija odide na letovanje k Sv. Martinu na Pohorje v peteik, dne 12. iunija. Odhod je z glavnega kolodvora z vlakom ob 9.45. Otroci naj bodo v spremstvu staršev pol ure pred odhodom vlaka na kolodvoru. V sredo, dne 10. t. m. naj prinesejo v Zdravstveni dom ob 9 svojo prtljago ter bodo tam tudi zdravniško pregledani. Tujsko-prometna Zveza naproša hotele, privatnike in penzione, ki se zanimajo za bivanje nemških letoviščarjev, da pošljejo vse podatke s slikami na naslov: Kongl. Jugoslawische Gesand-schaft, Konsular-Abteilung, Berlin W. 35, Gross-admiral Prinz Heinrich Str. IV. Maistrofi borci imajo drevi ob 'lij nastanek, na vrtu Narodnega doma v spomin na obletnico zasedbe Gosposvetskega polja. Rejci malih živali imajo jutri ob 9 dopoldne ustanovni občni zbor dtuštva »Rejec malih živali« v gostilni Ljutomer na Glavnem trjju. Iz Cerknice Cerknica, 5. junija. Zastrupil se je. Na deželi otroci kaj radi jedo nekatere travniške rastline kot so »mleček« ali pa kislice. Seveda pri teni prav nič ne pomislijo, da se na ta način prav lahko zastrupe. Tako sta pred par dnevi 4 in polletni Lojzek in njegov nekoliko starejši brat Janezek Hren jedla na travniku »mleček«. Cez nekaj čas pa sta oba začela tožiti o močnem glavobolu in bolečinah v želoda:. Predvsem Lojzek. Ko pa bolečine na noben način niso ho tele pojenjati, so poklicali zdravnika, a je bilo že prepozno. Mali Lojzek je v hudih bolečinah umrl in so ga danes pokopali. Janezka pa so z veliko težavo rešili gotove smrti. Ta nesrečni primer naj bo v opomin drugim otrokom, ki tako radi jedo take rastline in niti malo ne pomislijo na nevarnosti, ki so s tem združene. Strela v evharistični križ. Na prijaznem hribu Loško je postavljen visok evharističen križ. Ker pa je bila nevarnost, da ne bi strela udarila vanj, so naredili na njem strelovod, ki pa je še po dosedaj neznanih vzrokih izginil. Ko pa ie zadnje dni divjalo neurje, je strela udarila v več dreves v Javornikih, katere J* ožgala in razklala. Pot pa je ubrala tudi v evharistični križ ter ga poškodovala. Prav bi bilo, da bi se križ zavaroval na kak način. Hudo deževje. V četrtek čez dan in zvečer je nad cerkniško dolino divjalo močno neurje. Lilo je, kot bi se utrgal oblak. Radi velike množine vode, ki je pritekla s hribov, je potok Cerknjšca močno narasel in obstoji nevarnost, da bi nastala povodenj. To pa bi zelo škodovalo poljskim posevkom, kajti nekaj polja se nahaja v neposredni bližini potoka. Metlika Metlika, 5. junija. Strojna zadruga. Za župnijo Metlika se je ustanovila strojna zadruga, ki bo omogočala kmečkim posestnikom nabavo poljedelskih strojev. Sama bo tudi posojala stroje svojim članom. Deleži zadruge so določeni na 200 Din, pristopnina pa zaradi težkega gospodarskega stanja v naših krajih samo na 10 Din. Vsak, ki hoče samemu sebi zboljšati gospodarsko stanje in želi pristopiti k zadrugi, naj se javi pri srez. kmet, referentu v Metliki. Pojasnilo. Z ozirom na notico v našem listu z dne 27. maja so se nekateri čitatelji preveč razburjali. Občinska uprava Metlike je vašemu dopisniku dala tozadevno pojasnilo: M. K. je bil odpeljan v Ljubljano na opazovalni oddelek, ker je srezki san. referent ugotovil pri njem nenormalno stanje. V Ljubljani je bil takoj spoznan, da se mu je v resnici omračil um. Poslan je bil takoj na Studenec. Ker je doma kazal precej razburjenosti, je v zadnjem času res postal marsikateremu nevaren, ker je grozil z nožem ali drugim nevarnim orodjem. Da je torej prišlo do ostrega nastopa, ko so ga hoteli odpeljati v Ljubljano, je povsem razumljivo. Vendar se je postopanje vršilo dosti mirno. — To priobčujemo v pomirjenje vseh čitateljev. Ptuj Ptuj, 5. junija. Usoden padec z biciklja. Pred dnevi se je vozil 25 letni Ivan Jug, trgovski pomočnik iz Pod-vincev, na svojem kolesu in je pri tej vožnji zavozil v obcestni jarek in padel z vozila. Pri padcu si je prizadel na dlani levice neznatno poškodbo. Ker tej poškodbi ni posvetil nikake pozornosti, je roka tekom 24 ur tako otekla, da je moral nemudoma v bolnišnico v Ptuju. V bolnišnici so zdravniki ugotovili zastrupljenje krvi (tetanus). Zdravniki so se trudili na vse načine, da ohranijo mladeniču življenje. »Bilo pa j« prepozno in je bila vsaka pomoč zaman. Jug je v groznih bolečinah v bolnišnici umrl. Izsledena vlomilska in tatinska tolpa. V srednjih Hajozah, posebno pa v okolišu občine Podlehnik, so bili v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu. Tolpa je izvršila številne vlome pri raznih imovilejših posestnikih in je odnesla vse, kar ji je prišlo v roke, in znaša škoda težke tisočake. Obsežni preiskavi orožnikov v Podlehniku se je končno posrečilo izslediti vlomilce in latove, po številu 9 oseb, med katerimi je tudi ena ženska. Trojico vlomilcev in sicer brata Petra in Franca Brgles ter Franca Hliš iz Gorce pri Sv. Trojici v Halozah, so orožniki že aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Ostalih šest oseb se še skriva in je upati, da bodo tudi le v najkrajšem času spravljene na varno. za kratko v Nemčijo. Leta 1925 je bil Drago v Parizu, sledila je zopet kratka pot v Nemčijo, nato pa sta zbrala sadove svojega dela ter v družbi s kipar j Mn Tinetom Kosom leta 1928 razstavila svoja dela v Ljubljani. Prelom... Naslednja leta — do 1930 — pomenijo osnovni prelom v njimi umetnosti in prehod k dobi od leta 1931 dalje, ki jo obsega tudi današpja razstava. Dve sestavini sta za nadaljnji razvoj važni: stremljenje po upodobitvi stvarnosti ju vodi od pokrajine, ki je doslej imela prvo vlogo, k — figuri, ki zavzame, čeprav tudi sedaj ni izolirana od pokrajinskega okolja, kakor priča sedanja razstava, končno prvo mesto. Nova doba Borba za slikarski izraz vodi Nandeta k zna čilnemu, z močnimi plavimi toni označenemu ko-lorizmu prehodne fajie, ki pa vodi v zagato, katera ju sili leta 1933, da se obrneta naravnost do na- - rave in z njeno pomočjo iščeta izhoda. In tudi pri sedanji razstavi zavzemajo ta dela prvo mesto. Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajte svoje prihranke, vir h g tanja, v domači največji denarni zavod, to je Pfcsfna hranilnica itsiDliansha v Liubliani 20 letnica največje pomorske bilke Dne 31. maja je minilo dvajset let, odkar sta se nedaleč od severne škotske obale srečali nemška Hochseellotte in angleška »Grand Fleet« in bojevali eno največjih pomorskih bitk v svetovni zgodovini. Potek in izid strahotnega spopada pri Skagerraku je bil vse do zadnjega časa zavit v meglo skrivnosti in šele nedavno so objektivni ameriški viri podali svetu osvetlitev te »jutland-ske zagonetke«. Poveljstvo in moč obeh pomorskih sil 2e dolgo časa so imeli Nemci namen bombardirati angleško utrdbo Punderland, toda iz raznih vzrokov so svoj namen vse do navedenega dne odlagali. Okoli dveh popoldne so angleški izvidniki javili, da se bliža sovražnik. To so bile glavne sile tedanje nemške bojne mornarice, eskadra bojnih križark, ki ji je poveljeval admiral Hipper in je bila stacionirana v Willielmshafenu. Samo te prednje sile je angleški izvidnik javil in takoj nato je bilo na angleški strani izdano povelje za odhod. 3(T ogromnih ladij je bilo usidranih v Scapa Flowu pod poveljstvom admirala .lellicoe, nekoliko bolj proti jugu pa je vodil iz Rosytha zmagovalec pri Dogger Banku admiral Beatty najhitrejšo britansko eskadro, ki je bila šele spomladi istega leta ojačena s štirimi ladjami najnovejše konstrukcije. Ta V. eksadra je združevala odporno moč drednotov s hitrostjo li- I nijskih križark. Nemški admiral Scheer je stal na čelu nasprotne mornarice, ki številčno sicer ni dosti zaostajala za angleško, toda bojni duh ^Črnega križa« se nikakor ni mogel kosati s tradicionalno slavo velikih angleških zmagovalcev in osvajevalcev. Ob dveh je angleška križarka »Galatea listkih dvajset kilometrov zapadno od Jutlandije zapazila steber dima, ki se je vil iz dimnikov norveškega prevoznega parnika »N. J. Fjorda«, katerega so Nemci zaustavili. Signal po radiu »Sovražnik na vidiku moremo imenovati začetek te velike pomorske bitke. Admiral Beatty je na svoji mogočni ladji »H. M. S. Lion« hitel prednjim stražam na pomoč in ko je za daljnim obzorjem zapazil nemške ladje, je prav tako kakor izvidniki sklepal, da je napočil pravi trenutek za uničenje tistega sovražnika, ki se mu je bilo posrečilo umakniti pri Dogger Banku. A nemški admiral Bipper je bil prepričan, da bo oklopnica >Lion«, če pride pod ogenj močne nemške mornarice, brezpogojno izgubljena. Nemški orjaki so zatorej naredili velik lok in se začeli navidezno umikati. Tedaj se je admiral Beatty na čelu šestih svojih najhitrejših križark pognal za njimi, med tem ko je eskadra V. zaradi napačne transmisije povelj ostala zadaj. Ob 3a48 se je zabliskala prva salva nemških ladij in čez (»1 minute so ji že odgovorile angleške iz daljave kakih 14 km. Lutzow, Derflinger, Seydlitz, Moltke in Von der Tann so ae s hitrostjo brzovlaka gnali naravnost proti sovražni sedmorici Lion, Princess Royal, Queac Ma-ry. Tiger, New Zealand in lndefatigable. Vsakih trideset sekund je. z vsakega navedenih velikanov zagrmela salva. Ze po treh minutah so začeli nemški topovi streljati v cilj. Če upoštevamo, da I I I v pomorski bitki od sto komaj trije zadenejo, je bil to naravnost izboren uspeh. Liitzow in Von der Tann sta streljala z nenavadno preciznostjo. Ob štirih je celotna salva zadela zadnjo linijsko križarko »lndefatigable« in ko so ji čez nekoliko trenutkov novi streli prebili oklop, se je kakor od strele zadeta preklala na dvoje in potegnila za seboj 1015 ljudi na morsko dno. Od vse njegove posadko je neka nemška podmornica samo dvema rešila življenje. Sile admiralov Beatty in Hipperja so bile na ta način izravnane. Naslednje žrtve nemških topov Dvajset minut je bila razdalja med sovražnikoma nekoliko večja, toda kmalu se je točnost nemških strelov obnovila. Granate Seydlitza in Moltkega so druga za drugo zadevale »Mary«, ki jo je že čez nekoliko minut zadela ista usoda kakor malo prej »lndefatigable«. Nad i!00 m visok steber dima in ognja se je vil iz srednjega dimnika in med strašnimi eksplozijami je velikan vso svojo posadko 1.200 ljudi potegnil v morski grob. Daleč na severozahodu se je jela prikazovati izza obzorja eksadra V. pod poveljstvom Sir Evan Thomasa, hkratu pa je na jugovzhodu ogromen oblak dima javljal, da se bliža admiral Scheer. K.o bi bili nemški brodovi samo 30 km bolj proti zapadli, ne bi bil izmed vseh 26 Beatayjevih ladij niti ena ušla poginu, kajti nemške ladje bi jih bile krasno obkolile. V tem primeru bi se bili Nemci lahko kosali z »Veliko mornarico«. Angleži pa so se še pravočasno orientirali in prvikrat v svoji zgodovini pomorskih bitk — zbežali. Od zabada se je približeval admiral Evan Thomas in ...i njim sam admiral Jellicoe. Nemci, ki so preganjali Beattyja, so tako zadeli na novega sovraga. Eskadra V. je rešila ostale linijske križarke in dasi jo je vsa nemška mornarica ljuto obsipala z ognjem, se je le srečno umaknila proti severu in zadala sovražniku hude izgube. Rešilni načrt admirala Jellicoe Admiral .lellicoe, ki ni imel o sovražniku nobenih točnih podatkov, je bil v strašni zagati. Samo pol ure je imel časa za izdelavo bojnega načrta. Ko bi bil, kakor je bil njegov namen, mogel vreči v boj vse svoje sile v eni liniji, bi bila nemška mornarica nedvomno |>oražena, toda bežeči admiral Beatty mu je deloma zagradil pot, tako da svojega manevra ni mogel izvršiti. Poleg tega pa se je moral umakniti boju tudi resno poškodovani drednot eskadre V. Warspite in slabo obite angleške križarke so slale najboljšim nemškim silam nasproti. Pred očmi razvite Velike mornarice« je zletel v zrak »Defence«, a povsem uničeni »VVarrior« se je pogreznil na begu. Ko pa so Nemci sprevideli, da stoji proti njim vsa britanska pomorska moč — kakih sto bojnih ladij — in ker so bile njihove ladje že prej precej poškodovane, so dali povelje za umik. Bitka obnovljena Bilo je že pozno zvečer in samo goreča križarka Wiesbaden in topovski ogenj je še odkrival Nemcem položaj sovražnika. Tedaj se je Nemcem sreča še enkrat nasmehljala. Tiste ladje admirala Hipperja, ki so ob umiku sovražnika izgubile kontakt z njim, so se srečale z novim sovražnikom. To so bili brodovi admirala Hooda, ki so 1. 1014. Japonska ojačuje svoje garnizije v Severni Kitajski. Vojaki korakajo skozi Tokio, da se vkrcajo na vlak za Kitajsko. pri Talklandskih otokih potopili eskadro admirala von Spee. Tukaj se je potopil Hnvincible s poveljnikom in vso svojo posadko. Podžgani po tem novem uspehu je skušal admiral Scheer še enkrat napasti dollej še nedotaknjeno linijo Jelli-coejevih oklopnic. Toda besni ogenj angleških orjakov jih je kmalu prisilil k umiku. Nastopila je noč in nemška mornarica se je umikala s hitrostjo 17 vozlov na uro proti jugu naravnost proti angleški, ki jo je s hitrostjo treh milj na uro prekašala. Ob desetih ponoči sta se mornarici toliko približali, da bi se bila morala vneti bitka, ena največjih pomorskih bitk v svetovni zgodovini. To pa se iz še danes nepojasnjenega vzroka ni zgodilo. Nekateri domnevajo, da so bile v obliki črke V razpostavljene britanske eskadre toliko vsaksebi, da se je vseh 60 nemških brodov moglo srečno prebiti skoznje ter uiti neizogibnemu porazu. Kljub temu pa je ta skrivnostna noč prinesla Angležem lepe uspehe. Najmogočnejša nemška oklopnica »Ltitzow« se je ob svitu potopila, oklopnica Ommern« je bila zadrta Švedski princ Gustav Adoli se bo udeležil olimpijade v Berlinu. Na sliki ga vidimo pri treningu. od torpeda in živa duša se ni rešila iz groznega požara, oklopnica »Spitfiere« je trčila ob oklop-nico »Nassau« in ga resno poškodovala, a »Ost-friesland« je zadel na mino. Od angleških brodov pa se je pogreznila samo oklopnica »Black Prince« od eksadre admirala Arbutdnota, izgubila je bila namreč zvezo z drugimi brodovi in prišla pod nemški ogenj. Učinek majskega spopada Bitka pri Skagerraku ali kakor jo Angleži imenujejo bitka pri Jutlandiji je v tehničnem oziru prinesla zmago Nemcem. Angleži so izgubili 14 ladij s 125.000 tonami, Nemci pa samo 11 ladij s 60.000 tonami. Angleži so imeli 5094, Nemci pa 2551 mrtvih. Glavni vzrok velikih angleških izgub so bile številne eksplozije, ki jih je povzročilo slabo zavarovanje smodnika v ladijskih trupih. »Mary«, Queen«, »Indefategable« in »Invincible« so bili žrtev eksplozije. Rydz Smizly, generalni inšpektor poljske armade, ki je v primeru vojne tudi njen vrhovni poveljnik. Ob 30 letnici simplonskega tunela Še vedno moramo biti polni občudovanja, če gledamo na delo inženjerjev prejšnjega stoletja, ; s kakšno korajžo in s kakšnim pogumom so se lotili velikih tehničnih nalog in kako spretno so iih rešili, čeprav je bila tehnična umetnost v primeri z današnjo še tako zelo majhna. Kdor se vozi danes udobno zleknjen v svojem sedežu z železnico skozi simplonski tunel, smatra vse to kot samo po sebi razumljivo, si pač ne misli, na kako velike težave so naleteli pri tem najogromnejšem delu, kar jih je poznala tedanja doba.^ Letos 1 junija je preteklo 30 let, odkar jc zdrčal skozi tunel prvi vlak, in ko je bil tunel izročen prometu. Toda popolnoma dokončano je bilo to čudežno delo tehnike šele po vojni — leta 1922. Težkoče, na katere so naleteli graditelji, so izprva izglcdale take, da iih sploh ne bo mogoče odpraviti. Prevrtati je bilo treba 2010 m visoko pogorje, dolžina pa jc znašala skoraj polnih 20 kilometrov. K temu je pa še prišlo še vse, kar ni bilo mogoče videti na zunaj: težkoče, ki jih 1 jc skrivala sama narava. Delo jc prekrižalo vse 1 proračune. Prišle^ so na pot take zapreke, na ka-! terc ni nihče računal. Pri vrtanju so naleteli na j vrelce, ki so dajali do 2000 litrov vode na sek. in bili vroči do 50 stopinj. Temperatura ria kraju samem, kjer so delali običajno, ni presegala 27 stopinj. Vkljub vsemu pa so bili i delavci i inženierji kos vsem težavam. Vsa vrtalna in gradbena dela so trajala nič manj kot 8 let, od leta 1898 do 1905. Pri gradnji tega tu/nela so tudi prvič uporabljali novo vzporedno napravo za zračenje, ki je dovajala dvajsetkrat več zraka kot pa ona, ki so jo uporabljali pri gradnji Sentgotthardskega tunela. Prvič so tedaj tudi rabili hidravlične vrtalne stroje. Gradnja tunela, ki je širok 7 metrov, jc stala 87 milijonov tedanjih švicarskih frankov. De-la .so dosegla svoj višek 2. aprila 1905, ko so trčili skupaj obe skupini delavcev, ki so delali vsak na svoji strani. Dobro leto dni kasneje pa ie bil ta največji tunel na svetu predan prometu. »Veriemi ah nc, moja punčka ima lepše ustnice kakor naša Minka,« ja zatrjevala štiriletna dcklica svoji mladi prijateljici. »Oh, to pa že ni res,« ji je ugovarjala ta. »Pa ie. Moja punčka ima ustnice vedno rdeče, Minka po samo tedaj, ko gre z doma.« Zagonetna noč tivljenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta ■esUa „ Pri tem smo v glavnem in ponavadi ravnali tako: pribiižavali smo se vasi, Druži so seveda streljali na nas iz dostojne razdalje. Razvrstili smo se v rojno vrsto. Krogle so žvižgale nad našimi glavami ali so se nam prašile pod noge. Nenadno pa je vse utihnilo. Obkolili smo vas od daleč, spahiji pa so se odpravili na poizvedovanje. Če so ugotovili, da je vas prazna, kar je ponavadi bila, so krenili v vas strelci in odgnali iz hlevov živino, ovce, potem pa so zažgali hiše. Ko so plameni objeli vse, smo krenili dalje. Naš posel je bil drugačen. Vedno so nas pošiljali naprej kot stražo ali kot bočno varstvo. Ali pa smo morali zasesti kak vrhunec, ki je obvladoval ves kraj, da bi glavni oddelek zavarovali pred neprijetnim presenečenjem. Delaporte, Gorigas, Kurlzmann in podobni junaki so se zaradi tega ogorčeno jezili in pritajeno kleli, misleč, kako bi se ob- lizovali, ce bi smeli v vas. Strelcem so to njihovo prednost, da smejo ropati, metali s strupeno zavistjo v obraz, kadar je nanesla prilika. Temu se ne smemo čudili, zlasti če pomislimo, kakšen rokovnjač je bil Dela-porte, ki je bil pravi mojster v ropanju, človek, ki se znajde v vsaki zadregi. Vsako jutro so se z letališča v ozadju dvignili avijoni. Ihteli so nad nami in se bližali koloni ter preiskavah, ali je ozemlje toliko čisto, da bi kolona mogla naprej. Ko smo jih gledali, kako črtajo po nebu velike kroge, kako naglo vzletavajo ali se pogrezajo, bi skoraj človek dejal, da se igrajo. Druži so jih pričakovali s streli i/. pušk. Zdaj pa zdaj se jim je tudi posrečilo, da so katerega zbili na tla. Letalo je ob taki priliki ! naglo pičilo« navzdol in udarilo ob tla ter se zdrobilo. Včasih je pilotu tudi uspelo, da se je spustil na tla za sovražno l>ojno črto. Tedaj je bil rešen. Če pa je padel sredi bleda«, so ga zaklali prej, kakor pa so mu na«^ mogli priteči na pomoč. Hodili smo torej v velikem polkrogu in pri tem požigali in ropali od zahoda proti vzhodu nepokorne vasi, tako da je ostala naselja prevzel rešilen strah. Naša kolona je napredovala zelo hitro, porcije hrane pa so postajale manjše in manjše. Nekega dne, ko smo bili vprav na prednji straži na neki ravnini, ki se je širila ob vznožju hriba, smo opazili sredi obronka i vas. Prišlo je povelje, naj krenemo na desno | in vas zasedemo. Krenili smo torej na desno. l)ruzi so nas seveda dočakali z ognjem. Začeli smo jim odgovarjali ter se pri tem skrivati za kamenje. Ko smo uvideli, kako brez koristi je naše pokanje, smo začeli postajati nepotrpežljivi. Naprej! Tuleči kakor Indijanci napadajo legijonarji 29. čete čez žičnato ograjo. Vodi jih poročnik Vernon. mahajoč s svojini avtomatskim revolverjem, tik za njim pa sledi narednik. Končno smo dospeli do majhne kočice in do kamenitega obzidja. Tu smo obstali. Čudovit je ta zid, sega nam do brade in nam ne bo treba kopati jarka. Hišica z zidom okrog sadovnjaka je sicer na koncu vasi,, toda izpre-menila se je kmalu v tabor, v katerem smo se ustavili. V zadnjih dnevih nam je že pohajala hrana in smo zato zelo shujšali. Topot smo imeli srečo. Ena desetina spahijev jo pripeljala iz vasi nekaj jancev. Delaporte je skočil čez zid in ko dohiti spahije, zgrabi prvo jagnje, si ga oprta na ramena in jo potegne nazaj. Spahije | so udarili za njim. Protestirali so in zahtevali nazaj svoje jagnje. Delaporte ni hotel nič sli-| šati: »Jagnje pripada prav toliko nam, kakor njim«, je izjavil popolnoma pravilno. ; Ali ni-1 smo imeli tudi mi svoj delež v bitki. Kdo ima pravico na plen, ako ne oni, ki se je boril v bitki.« Podoficirji so ga opominjali samo na videz, naj vrne jagnje, toda za stvar se niso nič več brigali. Končno so spahije odšli in nam pustili jagnje. Sijajno. Jaz sem šel na vrt in nabral tam vrtne zelenjave in vse odnesel v kuhinjo. Herschkorn pa je medtem v teku ujel še eno kokoš, nek drug pa, ki je preiskoval hišico, se vrača in kriči, da je našel polno sobo čebule. To noč smo imeli sijajno gostijo. Mar-seillec Jože je prevzel službo v kuhinji in nain obl ju bij, da nam bo spekel jagnje s čebulo. Paradižnike in kumare, ki smo jih našli na vrtu, smo pojedli kar sirove, ker se nismo hoteli potruditi, da bi naredili salato. Za de-zerl smo imeli dinje. Najedli smo se tako sijajno, da smo komaj vstali od večerje. Drugi dan smo se morali zadovoljiti z običajno košto«, kar se pravi z zelo skromnim kosilom. Pobili smo mezga in vsak vojak je dobil svoj del in ga pripravil, kakor ga je hotel. Kolona, ki je taborila pet kilometrov od nas, je bila postavljena v širokem polkrogu. Čakali smo na tren z živežem in mu-nicijo iz Mesifrea. Od daleč smo videli, kako prihaja tren, toda jasno nismo mogli spoznati, k,er se je dvigal strašen dim. Kasneje smo zvedeli, da so Druži pri tej priliki zaplenili tovorni avtomobil, ki je vozil našo plačo in še en drug avtomobil, v katerem so bile samo cigarete. Ponoči so nas Druži zagrizeno napadli, toda napad jim ni uspel. Bil sem na straži okoli desetih in me je strašno zeblo. Vedel sem, da se sovražnik giblje nekje v bližini, ker sem od časa do časa slišal, kako se kotali kamenje. >Slovenskl dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6'TIL Telefon 29«4 in 2996. Uprava. Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskaruo v Ljubljani: K. Čec Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.