KATOLIŠKI
k
LETO XLIV. - Štev. 28 (2202) - Četrtek, 9. julija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/1/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 • 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZtONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delte Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Kaj nas čaka?
Bo prihodnji novoizvoljeni deželni svet Furlanije-Julijske krajine brez svetovalca Slovenske skupnosti? Se po podtajnik Camber ukvarjal tudi s trgovsko mornarico ali pa bo samo nasprotoval priznanju pravic Slovencev v Italiji? Bomo priče kakemu novemu fizičnemu napadu na prof. Sama Pahorja? V času, ko uživajo Italijani v slovenski Istri in Madžari v Prekmurju zelo visoko stopnjo zaščite, ko tudi na Koroškem razmišljajo o zajmčenem zastopstvu Slovencev v deželnem zboru kaže, da se je italijanska politika (predvsem krajevna) odločila, da reši slovensko vprašanje tako, da našo narodnostno skupnost enostavno zbriše.
Ne gre namreč samo za svetovalca SSk v deželnem svetu. Tudi ostali slovenski svetovalci, ki bi kandidirali na italijanskih listah, so pod vprašajem. Gre torej za odločno proti slovensko ofenzivo, ki gre v bistvu proti toku, če pomislimo, da se počasi skoraj vse evropske države zavedajo važnosti in koristnosti zgledne zaščite manjšin. Če ne omenimo Slovenije je npr. v Nemčiji in na Finskem vprašanje narodnih manjšin zgledno urejeno. Tudi v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji se stvari pomikajo v pravo smer.
No, ne bomo naštevali tukaj pravic, ki nam pritičejo in zgleda drugih evropskih držav. Glavno vprašanje, ki je sedaj v ospredju, se glasi približno takole: kako reagirati, kako ukrepati? Jasno je, da to ni problem samo stranke SSk, ampak celotne manjšine. Vprašanje položaja Slovencev v Italiji je treba, kot
Podeljen zlati častni znak svobode
—	Detajl iz prezbiterija cerkve sv.
Janeza Krstnika v Štivanu
pravijo vsi, internacionalizirati. Predvsem se mora tu Slovenija zavzeti ravno tako, kot se je za nas zavzela ob priliki tristranskega sporazuma. Takrat ji je pomagalo tudi enotno stališče naše delegacije (se bo to ponovilo?). Internacionalizacija slovenskega vprašanja je tudi ena izmed programskih točk Svetovnega slovenskega kongresa. Če smo si ta forum tako vroče želeli, bi mu morali tudi dati možnost in nalogo, da to točko čim izčrpneje izpolni, še posebej, če je predsednik njegovega glavnega odbora deželni svetovalec slovenske stranke v Italiji. Predpogoj za vse to pa so seveda skupna stališča slovenskih komponent. Vprašanje je: bo prevladal čut narodne solidarnosti ali posamezni strankarski interesi?	ni
V	Ljubljani so ob dnevu samostojnosti prvič podelili najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode. Iz rok Milana Kučana sta ga prejela TO in policija, izmed posameznikov pa Bavčar, Bučar, Drnovšek, Janša, Kacin, Peterle in Rupel. Odlikovanja za zasluge pri osamosvojitvi so prejeli tudi bivši nemški zunanji minister Genscher, avstrijski zunanji minister Mock in njegov italijanski kolega De Miche-lis, ki pa se podelitve osebno ni udeležil.
Po pismu dvanajsterici, ki bi ga bilo moč šteti kot neformalno prošnjo za vstop v ES, je bila prejšnji teden na obisku v Sloveniji generalna sekretarka Sveta Evrope Lalumierova. Po končanem postopku naj bi Slovenija v začetku prihodnjega leta postala polnopravna članica te evropske institucije.
Pirnatova Narodna demokratska stranka in Liberalna stranka (obrtniki) sta predstavili svoja kandidata za predsedniške volitve: to sta Alenka Žagar-Slana, zdravnica in Vitomir Gros, znani prvak kranjskih liberalcev. Krščanski demokrati se o kandidatu še niso izrekli (krožile so govorice o dr. Andreju Capudru), so pa v zvezi z volitvami povedali, da bodo njihovi kandidati za poslance državnega zbora ob sprejemu kandidature podpisali izjavo, da v bivšem režimu niso sodelovali s tajno policijo.
Ob začetku meseca je »Delo« zopet objavilo svoj t.i. politični barometer. V terenski anketi so ljudi po
Nova vlada je dobila zaupnico
Ves pretekli teden seje v rimskem parlamentu vršila razprava o zaupnici novi vladi. S precejšnjo muko jo je sestavil socialist Giuliano Amato. Okrog sebe je zbral ministre iz vrst štirih strank, ki so že prej bile zastopane v vladi predsednika Andreottija. Gre torej za obnovo vlade štirih strank. Značilnost nove vlade je, da so v njej številni novi obrazi, posebno še iz vrst demokristjanov. Ti so se namreč odločili za moralno prenovo v svojih vrstah in začeli z novimi ministri; več demokrščanskih ministrov je namreč »izvedencev.« Iz prejšnjih časov so ostali v vladi Clau-dio Martelli (PSI), ki je ohranil pravosodje, Vincenzo Scotti (KD), ki je prevzel zunanje ministrstvo od socialista De Michelisa, Francesco De Lo-renzo, liberalec, ki je ohranil ministrstvo za zdravstvo. Ostali sta tudi dve ženski, Rosa Russo Jervoli-no, ki je prevzela šolstvo, ter Mar-gherita Boniver, minister za turizem.
V	svojem nastopnem govoru pred Parlamentom je Giuliano Amato poudaril posebno štiri točke svojega Programa: boj proti kriminalu (mafija in kamora), reforme institucij, moralizacijo političnega življenja, gospodarske in finančne pobude, saj
Italiji grozi, da pride na rep držav ES.
V	debatah, ki so sledile Amatove-mu govoru tako v poslanski zbornici kot v senatu, so vladni program podprle vse štiri omenjene stranke; med opozicijo so se izrekli za mehko taktiko republikanci ter PDS (Oc-chetto); ostale stranke, zlasti Rete, MSI ter komunistični prenovitelji so za ostro opozicijo.
Ob koncu razprav je nova vlada dobila zaupnico tako v senatu kot v poslanski zbornici. Tako je vlada od sobote, 4. julija, v polnosti svojih funkcij. Kako bo reševala težke probleme, ki jo čakajo, bomo pa videli. Vsekakor je izjavil Amato, da njegova vlada noče biti »počitniška vlada«.
Povejmo še to, da je Amato skrčil število ministrov in zlasti še število podtajnikov, zato so ostali s suhimi usti številni, ki so računali na ministrski ali vsaj podministrski stolček.
V	naši deželi so razočarani posebno socialisti, saj je v vladi kot edini zastopnik naše dežele Tržačan Camber, tajnik liste za Trst, izvoljen na listi PSI. Amato ni torej upošteval nobenega socialista ali demokristjana iz naših krajev. Tudi nam se zdi čud-
no, da se je odločil za listarja Cam-berja, ki nikakor ne more biti objektiven zastopnik interesov vse dežele, ko je tako zelo vezan na svoje nacionalistične volice.
POZIV K UPANJU IN ODGOVORNOSTI
Resnosti sedanjega položaja v Italiji se zavedajo tudi škofje. Na zadnjem zasedanju predsedstva CEI (italijanske škofovske konference) so zavzeli stališče do sedanjih problemov v Italiji in svoje razmišljanje objavili 30. junija. Vsebina njihovega apela je »Poziv k upanju in k odgovornosti«. Škofje se v svojem dokumentu ujemajo z analizo težav sedanje italijanske družbe, kot jih je navedel Giuliano Amato v parlamentu. Pri tem pa pozivajo k »upanju in zaupanju«. Italijanska družba je še vedno tako bogata na duhovnih in moralnih vrednotah, da lahko premaga vse težave. Potreben pa je čut odgovornosti. Gre za čut osebne odgovornosti in za odgovornost do skupnosti, do skupnega blagra, za moralno prenovo in za prenovo zakonitosti. Škofje namreč vidijo, kot vidimo tudi vsi, brazvladje na jugu (se nadaljuje na 2. strani)
strankah tokrat povpraševali tako, da so bile stranke ponazorjene s fotografijo njenega predsednika. Po tej poti je Drnovšek (oz. njegova LDS) dobil skoraj 46%, drugi je Peterle oz. SKD z 12%, tretji pa Zeleni. Skoraj 80% vprašanih se na volitvah ozira najprej po imenu stranke, skoraj 70% pa po predsedniku. 74% jih meni, da je skrajni čas za nove volitve.
Slovenijo je obiskal tudi predsednik hrvaške vlade Gregurič. V ospredju pogovorov so bili gospodarski odnosi. Slovenija je namreč najpomembnejši hrvaški gospodarski partner, v slovenski zunanji trgovini pa je Hrvaška na drugem mestu za Nemčijo. Odnose bremeni predvsem velik slovenski presežek, ki pa ga Hrvaška zaradi relativno visokih cen slovenskih izdelkov ne more pokriti. Še vedno je nerešeno vprašanje morske meje, avtoceste Šentilj-Zagreb, težave pa so tudi z lastnino slovenskih podjetij na Hrvaškem, kjer prav v teh dneh stopa v veljavo privatizacijski zakon. Hrvate, ki bodo avgusta zopet odšli na volišča, poleg težke gospodarske situacije v odnosih s Slovenijo teži tudi nekakšen psihološki faktor. Takšnemu prepričanju se je težko izogniti; le tri dni po Greguričevem obisku v Ljubljani je vlada v Zagrebu tudi za Slo-
Peterle in Rebula v Argentini
Od srede, 1. julija, se predsednik Slovenskih krščanskih demokratov ter bivši slovenski premier Lojze Peterle mudi med Slovenci v Argentini. Tam bo ostal do prihodnje srede, to je do 15. julija, in imel vrsto srečanj.
V	Argentini se skupaj z ženo, prof. Zoro Tavčar, mudi tudi tržaški slovenski pisatelj prof. Alojz Rebula. V petek, 10. julija bo na 4. večeru Slovenske kulturne akcije imel v Slovenski hiši v Buenos Airesu predavanje. Prof. Zora Tavčar pa bo spregovorila na 5. kulturnem večeru SKA, ki bo v ponedeljek, 13. julija, vedno v buenosaireški Slovenski hiši.
venijo uvedla enotno 23% oz. carinsko stopnijo (prej je bila le 1%).
V	Kočevskem Rogu je bila v nedeljo že tretjič zapored žalna slovesnost in maša za tam pobitimi domobranci. Mašo je daroval nadškof Šuštar, zatem pa so pripravili še kulturni spored. Isti teden je pred parlamentarno komisijo za raziskavo množičnih pobojev pričal prvič tudi Mitja Ribičič, ki pa je dejal, da je za poboje v Rogu zvedel šele mnogo kasneje.
G 7 PRITISKA NA SRBIJO
Nebo nad Sarajevom se je prejšnji teden vendarle razprlo za letala s humanitarno pomočjo. Letala iz Francije, ZDA, skandinanskih dežel in Nemčije (to so tudi prva nemška vojaška letala, ki so po drugi svetovni vojni zapustila nemški zračni prostor) ne morejo pripeljati dovolj hrane in zdravil za izmučeno mesto. Kmalu po odprtju letališča so nanj prišli kanadski pripadniki Modrih čelad, teh kakih tisoč mož pa naj bi kmalu zamenjali drugi. Pripadniki
V tej številki dobite:
Praznik sv. Mohorja in Forlunata v Ogleju
Skavtski tabori - Trst
Novice s slovenske Koroške
Monografija o Milku Bambiču
ZN se vkopavajo v okolici letališča, vendar ne morajo zagotoviti popolne varnosti, saj so brez težke oborožitve. Kot v opomin so v Jadransko morje zaplule tudi ladje iz t.i. »Task Force« sestava ameriške Šeste flote, t.j. skupine za hitre posege. Nekaj ladij z amfibijskimi vozili in 2200 marinci ter nosilko helikopterjev se je ob ameriškem državnem prazniku 4. juliju umak-(se nadaljuje na 2. strani)
Tudi Dubrovnik še vedno nima miru
»Krona« škofov somaševalcev s sv. očetom v oglejski baziliki
DUHOVNA MISEL ZA 15. NAVADNO NEDELJO
— Usmiljeni Oče z lučjo svoje resnice vodi vse, ki so zašli, nazaj na pravo pot. Pomagaj nam, ki se imenujemo kristjani, da bomo s svojim življenjem vredni tega imena ...
Človek je na zemlji, da bi se zveličal. Potrebno je, da spozna resnico, ki jo je Bog razodel.
Predvsem moramo občudovati neizmerno bogastvo božjega življenja in ljubezni - skrivnost svete Trojice. Boga spoznavamo v treh osebah in eni sami naravi. Priznati in sprejeti moramo Troedinega Boga: Očeta, Sina in Svetega Duha, Bog Oče od vekomaj ustvarja, vodi in ohranja pri življenju, Bog Sveti Duh navdihuje, razsvetljuje in posvečuje, Bog Sin odrešuje. Bog namreč »hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). To je dosegel z učlovečenjem, trpljenjem, smrtjo na križu in vstajenjem svojega Sina.
Ta resnica o Bogu je najvažnejša. Seveda so še druge resnice, ki jih je Bog razodel in jih mora kristjan sprejeti.
Poslanstvo, da nam posreduje razodeto resnico, je prejela Cerkev in ga zvesto opravlja že skoraj dvatisoč let. Kljub temu je vse preveč kristjanov, ki nimajo prave volje ali nočejo prisluhniti njenem glasu. Tako se širi versko neznanje in brezbrižnost, ki zavirata rast božjega kraljestva na zemlji in spravljata v nevarnost naše večno zveličanje.
Bog nam daj odprt razum, pripravljeno srce in odprte roke za vse, kar nas uči Cerkev, da bomo vredni imena, ki smo ga prejeli pri krstu.
MILAN NEMAC
Prvi papeški nuncij za Slovenijo
Prav na praznik sv. Janeza Krstnika, ko je bil dan slovenske državnosti, je sv. oče Janez Pavel II. imenoval papeškega nuncija za Slovenijo. Nuncij je msgr. Pier Luigi Celato, rojen leta 1937 v Toskani. Istočasno je nuncij v republiki San Marino. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da ima Slovenija svojega papeškega nuncija.
Msgr. Celato dokaj dobro pozna slovenske razmere in je že ponovno bil v Sloveniku. Nadškof A. Šuštar je imenovanje z veseljem pozdravil: »Imenovanje prvega nuncija v Sloveniji bo brez dvoma še bolj pomagalo k neposrednemu sodelovanju med Sv. sedežem in Slovenijo. Samostojna nunciatura v Sloveniji bo imela velik pomen za katoliško Cerkev, za slovensko samostojno škofovsko konferenco in za reševanje raznih cerkvenih vprašanj. »Nadškof Šuštar se je tudi zahvalil nunciju v Beogradu msgr. Montalvu za razumevanje in ljubezen, ki jih je pokazal do Slovenije.
»Sveti sedež in posebno papež Janez Pavel II.«, nadaljuje nadškof Šuštar,« je od vsega začetka odločno in jasno zagovarjal spoštovanje človekovih pravic ter zahteval njihovo priznanje tudi pri samoodločbi slovenskega naroda in si na vse načine prizadeval za mirno rešitev vseh spo-
nilo v grška in italijanska oporišča, vendar naj bi se lahko od tam vsak trenutek tudi vrnila.
Konec tedna je v nesrečno mesto, ki mu zaradi vsakovrstnega pomanjkanja zdaj menda grozi še epidemija, prispel tudi lord Carrington. Njegov obisk je bil prav tako neuspešen kot srečanje z Miloševičem, Tudjmanom in bosanskim zunanjim ministrom Silajdžičem pred tedni v Strasbourgu. Tedaj Miloševič ni hotel priznati BiH. Tokrat je Izetbego-vič zahteval enotedensko prekinitev ognja in prevzem vojaške tehnike bivše JA pod mednarodni nadzor, kot predpogoja za začetek pogajanj. Srbska stran na to priztala in zahteva., da se jih obravnava kot enakopravnega partnerja. V predavanju na Kraljevem inštitutu za mednarodne odnose v Londonu pa je Carrington dejal, da bi se morali zavzeti za federalizacijo BiH, da pa bi Srbi pristali kvečjemu na konfederacijo. Menil je, da je Zahod naredil napako, ker je predolgo vztrajal pri enotnosti Jugoslavije.
rov. Zahvaljujem se Sv. sedežu za njegovo močno podporo v prizadevanju za mednarodno priznanje •države Slovenije in za mir.«
* * *
V cerkvi na Greti bo v nedeljo, 12. julija, ob 17. uri vsakoletna sv. maša v časst Karmeliske Matere božje v slovenskem jeziku.
V	četrtek, 9. julija, se bo pričel prvi izmed štirih taborov, ki jih prireja Slovenska zamejska skavtka organizacija (SZSO) - Trst v letošnjem poletju. Najprej bodo krenili na pot roverji in popotnice. Njihov tabor se imenuje potovalni, ker je tako urejen, da opravi skupina petdnevno planinsko pot, preden postavi svoje šotore. Letos jih bo pot vodila iz Begunj in doline Drage Karavanke; prehodili bodo južno pobočje in se dvignili na Begunjščico, Stol, Golico in še na kak nižji vrh. Stalni del tabora pa bo ob Završnici blizu ži-rovniškega umetnega jezera. Tudi program stalnega dela je zanimiv, saj si bodo skavti lahko ogledali ‘Savsko elektrarno pri Žirvonici, Železarski muzej na Jeenicah ter tovarno Elan v Begunjah, en dan pa se bodo ponudili krajanom za prostovoljno delo.
Naslednji dne skupnini bosta odrinili 20. julija; izvidniki in vodnice se
V	Beogradu so se v nedeljo končale enotedenske demonstracije združenega opozicijskega gibanja Depos, češ, da naj bi oblast sedaj dobila čas, da uresniči zahteva demonstrantov. Toda za njihovo delegacijo ni imel časa niti novi premier ZRJ Panič, sicer ameriški državljan in poslovnež. Ta je v svojih prvih izjavah dejal, da je za ideje sicer plemenito umreti,ne pa zanje tudi ubijati in konferenco KEVS-a (ta se zaradi nasprotovanja Rusije ni mogla odločiti za izključitev ZRJ) zaprosil, naj mu da tri mesece časa. Novemu pre-mieru pa se ne obeta nič dobrega. Poleg katastrofe v gospodarstvu se zdaj obeta še hud spor s Črno Goro. Ustava ZRJ namreč onemogoča, da bi bila tako predsednik (Srb Čosič) in premier (Panič) iz iste republike.
Opozorila prihajajo tudi z vrha sedmerice najbogatejših (G 7) v Munchnu. Ta naj bi Srbiji zagrozila z vojaškimi ukrepi in jo popolnema izolirala.
Leon Marc
Praznik sv. Mohorja in Fortunata v Ogleju
Praznik sv. muč»Mohorja in Fortunata pade letos na nedeljo, 12. julija. Ker sta ta sveta mučenca ustanovitelja oglejske Cerkve in so-zavetnika oglejske bazilike, se tam njun praznik posebno slovesno obhaja.
Ob 19. uri bo somaševana maša, ki jo bo vodil nadškof p. A. V. Bom-marco ob soudeležbi škofov iz Trsta, Vidma in Pordenona; k somaševanju so vabljeni tudi vsi duhovniki. Med mašo bodo peli združeni zbori, ki so pod vodstvom prof. St. Jerici-ja peli ob papeževem obisku oglejske bazilike dne 1. maja letos, saj bo letošnji praznik sv. Mohorja in Fortunata še ves v spominu na papežev obisk. Istega dne zvečer bo ob 21. uri v baziliki simfonični koncert orkestra RTV Slovenija, ki ga vodi Anton Nanut. Vstop prost.
Naslednjo nedeljo, 19. julija, bo ob 21. uri koncert Chopinovih in Lizstovih skladb pod vodstvom Antona Nanuta.
V	nedeljo, 25. julija, bo koncert orkestra tržaškega konservatorija »G. Tartini«, ki bo izvajal dela skladatelja Rossinija.
pripravljajo na dvotedenski tabor v Zgornji Soški dolini; tabor A bo zaživel v Jablanci pri Čezsoči, tabor B
-	za skavte iz mesta in Brega - pa bo postavil šotore v Kalu Koritnici.
Oboji imajo na programu urjenje veščin, izlete, športni dan in s posebno skrbijo pripravljen dan obiskov, ki bo v nedeljo, 26. julija, v Bovcu. Srečanje s starši bo skupno za oba tabora in bo posvečeno 40.obletnici prvega tabora tržaških skavtov na Višarjah.
Zadnji na vrsti bo tabor za najmlajše: volčiči in veverice bodo taborili v Kalu koritnici od 3. do 12. avgusta. Zanje se pripravljajo razburljive gusarske avanture, veliko iger, petja in smeha, da bi si tako utrdili zdravje, pa tudi ubogljivost in najrazličnejše spretnosti. Vpisovanje možno še do 10. julija. Tudi tabor najmlajših vabi starše in prijatelje na obis in sicer v nedeljo, 9. avgusta.	KRESNICA
Nova vlada je dobila zaupnico
države, kjer organizirano nasilje mafije in kamore gospoduje povsod in vsem. Vidijo pa tudi, kako se je na severu nepoštenost vgnezdila v politično dejavnost, kjer išče vsak le svojo osebno ali strankarsko korist, pri tem pa vsakdo zvrača krivdo in odgovornost na druge.
Za ozdravitev potrebujemo, menijo škofje, tudi novo politično, državno in gospodarsko vodstvo, ki bo pri svojem delu kompetentno, ki ne bo iskalo svojih koristi in ki bo etično, moralno motivirano. K temu so še posebej poklicani tudi vsi verujoči, ki se ne smejo izmikati odgovornosti tudi v javnih službah, kar bi bil greh opuščanja.
Poziv škofovske konference so vsi pozdravili in z odobravanjem sprejeli.
Češki in slovaški škofje na uradnem obisku v Vatikanu
Po štiridesetletnem presledku so lahko škofje iz Češke in Slovaške prišli na uradni obisk - ad limina - v Vatikan. Vseh škofov je bilo 23. Vse škofije imajo sedaj lastnega škofa, samo v Olomoucu je trenutno samo apostolski upravitelj. Škofje so med drugim somaševali s svetim očetom. Opisali so mu verske razmere, ki zahtevajo za zboljšanje veliko dela. Sveti oče razmere precej dobro pozna, saj je bil že sam na obisku. Med govorom je rekel: »Za svojo zvestobo ste plačali visoko ceno. Sedaj vas čaka naloga nove evangelizacije!«
Letošnji slovenski novomašniki
Letos je bilo v Slovenije posvečenih trideset novomašnikov. Od teh jih je sedem, ki prihajajo izven matične domovine. Med njimi velja omeniti koroškega Slovenca Slavka Thalerja in argentinskega rojaka Andreja Pozniča. Slednji je bil tudi predsednik študentskega parlamenta v Ljubljani, znan pa je tudi pri nas v zamejstvu, kjer ima, zlasti v Trstu, veliko prijateljev.
Nova mašna knjiga
V	ponedeljek, 22. junija, je msgr. Zdravko Reven, ki je skrbel za tehnično pripravo, predstavil ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju
Šuštarju prvi izvod nove, dopolnjene izdaje slovenskega prevoda mašne knjige, ki je pri nas prvič izšla leta 1975.
Izid mašne knjige je bil pripravljen za prvo obletnico slovenske samostojnosti. Prvi izvodi bodo na voljo v juliju.
Maša v Rogu
Tudi letos je v Kočevskem Rogu potekala maša za tam pobite domobrance in druge vojake ter civiliste, ki so jih leta 1945 Angleži izročili jugoslovanskim komunističnim oblastem. Obred je vodil ljubljanski nadškof Šuštar, sledil je kulturni program.
Zanimivo, da je ob tem koprska italijanska televizija poročala, da je šlo za ljudi, ki so »ob padcu nacizma« zbežali iz Slovenije in ki so bili po vrnitvi »justificirani«.
Predsednik poslanske zbornice v odgovor SSk
Novi predsednik italijanske poslanske zbornice, zastopnik Demokratične stranke levice, posl. Giorgio Napolitano, je prijazno odgovoril na brzojavko, ki mu jo je naslovila ob izvolitvi Slovenska skupnost.
V	pismu deželnemu tajniku SSk Ivu Jevnikarju se zahvaljuje za voščila, nato pa dobesedno piše: »Bodite prepričani, da bom posvetil vso potrebno pozornost varstvu pravic slovenske manjšine, kot tudi vseh ostalih manjšin, in to na vseh področjih, torej tudi, naravno, kar zadeva volilno zakonodajo.«
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA »ANTON GREGORČIČ«
GORICA
SLOVENSKA SKUPNOST V DEŽELI FURLAN1JI-JUL1JSKI KRAJINI
Vas vabita na srečanje s slovenskim ministrom
Janezom Janšo
ob izidu knjige Premiki.
Srečanje bo v torek, 14. julija 1992 ob 20.30 v SEDEJEVEM DOMU V ŠTEVERJANU.
Toplo vabljeni!
(nadaljevanje s L str.)
Podeljen zlati častni znak svobode
Skavtski tabori - Trst
Nacionalistični Trst ne more iz svoje kože Napad na prof. Pahorja
Že prva seja novega tržaškega občinskega sveta, ki je bila 26. junija, je pokazala, da se tradicionalni nacionalistični Trst ne more in ne more sprijazniti ne s staro ne z novo stvarnostjo. Medtem ko so vseokrog padli razni zidovi in druge pregrade, Trst kar naprej vztraja pri svoji ogroženosti pred »slovensko« nevarnostjo oziroma pred tako imenovanim »bilingvizmom«. To paranoično vedenje, pa naj bo namišljeno ali zaradi miselne omejenosti iskreno, se je klasično ponovilo na omenjeni seji občinskega sveta.
Na tej seji je bila na dnevnem redu umestitev novoizvoljenih svetovalcev. Ob koncu večurne razprave, ki se je ves čas vrtela okrog primera svetovalca Sama Pahorja in njegovih »tožbenih« sporov z občino zaradi nekaterih prometnih glob, je občinski svet z večino potrdil umestitev 49 svetovalcev, glede svetovalca Pahorja pa si je pridržal zadnjo besedo do prihodnje seje, češ da mora urediti še nekatere formalnosti.
Na isti seji so načelniki svetovalskih skupin podali tudi krajše programske izjave glede upravljanja občine. Spregovoril je tudi svetovalec SSk prof. Samo Pahor, ki je začel s slovenskim »Gospod predsednik, spoštovani kolegi« in nato nadaljeval v italijanščini do predzadnjega odstavka, kjer je v go-
vor vpletel Prešernove verze » Žive naj vsi narodi...« Ko je hotel prebrati še zadnje vrstice svojega posega v slovenščini, so misovski svetovalci zagnali velik hrup, nakar je predsedujoči svetovalec Rinaldi za nekaj minut prekinil sejo. Ko se je ta nadaljevala, pa Pahor ni imel več besede.
Zaradi zgodovine navajamo dobesedno zadnji odstavek Pahorjevega govora, ki ga je želel prebrati v slovenščini: »Mi Slovenci nismo ostali tisti izpred 47 let, ostali smo tisti iz Prešernovih verzov iz leta 1844 in ob tragičnih dogodkih v naši bližini smo vedno bolj prepričani v veljavnost pesnikovih besed. Zdravica ni samo himna Republike Slovenije, temveč vseh Slovencev in upati je, da se bo čimprej po njej ravnalo tudi čimveč drugih ljudi.«
V	ostalem delu svojega govora se je svetovalec SSk odločno zavzel za dosledno spoštovanje temeljnega državnega zakona, ki je ustava. Zato je treba odpraviti miselno in drugačno zaprtost tako nasproti slovenskemu zaledju kot do tukajšnjega slovenskega prebivalstva.
Za Ciril-Metodovo praznovanje na Vejni, ki bo 12.7., so zaželjene narodne noše in skavti.
V	četrtek, 2. julija, je neznanec fizično napadel neodvisnega občinskega svetovalca Slovenske skupnosti prof. Sama Pahorja. Zgodilo se je pozno popoldne na tržaškem Velikem trgu (Piazza Unita): neznanec je udaril v tilnik prof. Pahorja, ko je slednji hodil proti občinski knjižnici. Pahor se je moral zateči v bolnišnico.
Dogodek, ki je sprožil val ogorčenja in protestov, se vključuje v kampanjo sovraštva, ki so jo sprožili tržaški italijanski nacionalistični krogi, s stranko MSI na čelu, že pred meseci, ob priliki papeževega obiska pri nas. Protislovenska gonja se je v teh mesecih zaradi volitev menehno stopnjevala, tudi ob pasivnosti (če ne ravno ob podpori) takozvanih italijanskih »demokratičnih« strank. Naj tu bralce samo spomnimo, da je celo DSL (bivša komunistična stranka) glasovala za sprejem protislovenskega statuta tržaške občine.
Primorska srečanja št. 134-135
Izšla je nova številka revije Primorska srečanja, ki je v veliki meri posvečena analizi življenja in dela dveh pisateljev in kulturnih delavcev, in sicer Vladimira Bartola ter Narte-ja Velikonje. Številka vsebuje tudi druge rubrike, pogovore in ocene.
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Minoritski samostan v Svečah
Zaradi pomanjkanja duhovnikov je škof Kapellari poklical na Koroško minorite, da bi upravljali nekaj župnij. Polagoma je postalo župnišče v Svečah zanje premajhno in potrebno obnove. Prizidali so novo samostanko poslopje. Izdelano je vse iz lesa. Stroške - 600 milijonov lir -je krila škofija.
V nedeljo, 28. junija, je škof dr. Egon Kapellari blagoslovil novo poslopje minoritskega samostana, ki so ga zaupali sv. Hemi, koroški svetnici. Sveški župnik p. Roman Tkauc je zaželel, naj bo samostan zares sol in luč sveta, da bi mala skupnost prinašala Kristusovo luč in veselo oznanilo vsej okolici. Pri slovesnosti so bili prisotni provincial p. Maks Klanjšek in tudi gostje iz Slovenije.
Nov slovenski konzulat
Slovenski konzulat v Celovcu, ki ga vodita častni konzul g. Karel Smolle in vicekonzul g. Milan Jazbec, na Bahnhofstr. 22 sicer deluje že nekaj časa, uradno pa so ga potrdili oz. odprli na predvečer obletnice slovenske osamosvojitve.
V Koroški trgovski zbornici blizu železniške postaje se je na sprejemu zbrala lepa množica častnih gostov, prijateljev Slovencev in slovenskih državljanov. Karel Smolle je lahko med drugimi pozdravil koroškega deželnega glavarja Zernatta, predsednika slov. skupščine dr. Bučarja, krškega škofa Kapellarija, mestnega župana, predsednike slov. organizacij, tudi nekdanjega deželnega glavarja Sima itd.
Vsi govorniki so se veselili prve obletnice in mladi slovenski državi zaželeli še naprej veliko uspehov. Predsednik Bučar je novi konzulat orisal kot most med Slovenijo in Avstrijo oz. Koroško. Ambasada — vodi jo dr. Katja Boh, ki se je slo-
Prizor s svečanosti ob blagoslovitvi minoritskega samostana v Svečah
vesnosti prav tako udeležila — je na Dunaju, načtrujejo pa tudi konzulat v Gradcu. Pozdravne besede je namesto zunanjega ministra dr. Mocka prinesla njegova namestnica dr. Bavtl. Deželni glavar in mestni župan, ki sta bila tudi na slovesnosti pred letom dni, sta obujala spomine in ugotovila, daje bilo to leto dobro leto za Slovenijo — in zanje.
Prireditev sta olepšala dijaka slovenske glasbene šole na Koroškem in Ljubljanski oktet, ki je pel najbolj znane in priljubljene slovenske narodne pesmi (Bodi zdrava domovina itd.). Sledilo je družabno srečanje, ki so ga kulinarično olepešala slovenska in koroška podjetja, pripravili pa sodelavci gostinske šole na Bledu.
R.B.
Alois Hotschnig - Dobitnik literarne nagrade dežele Koroške
Alois Hotschnig, doma iz Zgornje Dravske doline, je dobil na letošnjem literarnem branju »Ingeborg-Bachmann v Celovcu nagrado dežele Koroške (100.000,- šilingov). Hotschnig je bral odlomek iz novega romana »Rešitev«, ki bo jeseni izšel pri založbi Luchterhand. Juror Wilfried F. Schoeller: »Hot-
schnig je odvetnik človeške nesreče, ki je večja od jezika, ki je za to na razpolago«. Prvenec nagrajenca je izšel I. 1990 v slovenskem prevodu z naslovom »Konec« pri celovški Mohorjevi v zbirki sodobnih avstrijskih pisateljev AUSTRIACA. Knjigo je prevedla Lučka Jenčič.
Natečaj otroške portretne fotografije
Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik mora biti čimvečji, ker smera biti bodo izpostavljene na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani - najmanjši možni format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črno-bele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,- do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992.
Iz Španije
Pa poročajo, da je kokoš znesla jajce, ki tehta 160 gramov. Revi pa so morali zaviti vrat, da so ji prihranili nadaljnje trpljenje. Maxi jajce hrani kraj Murcia kot trofejo.
Bazovica
Tržaški pevski zbor »Pueri Cano-res S. Giovanni« je v soboto, 27. junija, nastopil v bazovski cerkvi z zelo zahtevnim sporedom svetovnih skladateljev vse v latinščini pod vodstvom pevovodje Edvarda Hribarja. Pevovodja se je hotel s tem zborom in nastopom pridružiti slavju zlate maše in hotel podariti slavljencu lep dar bogatega sporeda. Zbor je res lepo zapel 14 pesmi in dodal še eno v slovenščini in nemščini. Zbor šteje 18 mladih pevcev od 6. do 18. leta starosti, ki trikrat tedensko vadijo pod dobrim vodstvom. Udeležba je bila skromna. Največ prisotnih je bilo iz vrst staršev mladih pevcev. Domačinov bi za ta bogat koncert bilo lahko kaj več. Škoda, da mnogi dajejo prednost poletnim zabavam na ša-grah. Hvaležni smo pridnjm pevcem in pevovodju.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Počitniški dom Slokada v Dragi
V	petek, 3. julija, se je pripravilo za 20-dnevne počitnice v Dragi kar 45 otrok. Nekaj se jih bo še oglasilo malo kasneje. Po zdravniškem pregledu so otroke razvrstili po skupinah in spalnicah in nato so prvič skupno večerjali. Dobro požrtvovalno osebje se z vso ljubeznijo žrtvuje za naše slovenske otroke, da preživijo zdrave, vesele in duhovno koristne počitnice. V načrtu imajo trikrattedensko kopanje v Sesljanu, izlete po našem lepem Krasu, zadnji izlet pa v očarljivi Gardaland. Gojijo narodno in cerkveno petje. Nastopajo pri nedeljski maši na Pesku, pri zaključni prireditvi in tudi opasilu 22. julija, v Bazovici. Starši jih lahko obiščejo v nedeljo 12. in 19. julija v popoldanskih urah. Slovensko dobrodelno društvo vabi na zaključno prireditev v nedeljo, 19., ne samo starše in prijatelje, temveč tudi osebe, ki so od leta 1947 naprej bile deležne lepih počitnic v raznih krajih naše dežele.
M.Ž.
Padriče
Vaščani so lepo praznovali svoja zavetnika sv. Cirila in Metoda. Lepa je bila udeležba pri sv. maši, znamenje, da cenijo vrednote, ki sta jih slovanskim narodom posredovala sv. brata v 9. stoletju. Župnik je spomnil prisotne na zapis v župnijskem arhivu, ki ga tudi objavljamo v celoti, da
se naši ljudje spomnijo, kako so predniki cenili delo sv. bratov. Takole je zapisano v kroniki: »Vsled dovoljenja preč. škofa Andreja Marije Šterka je blagoslovil domači župnik Ivan Vovk kapelo v Padričah s postrežbo čč.gg. Antona Koželj iz Trebč in duhovnika pomočnika pri Starem sv. Antonu v Trstu Jožefa Kosič, ki je slavnosti primeren govor iz življenja svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda držal: Vse za vero cesarja in narodnost. Bila je nedelja, 10. julija 1898. Navzočega ljudstva je bilo nad 2000, med njim deželni poslanec Ivan vitez Nabergoj, Alojz Gorjup in Dolenec. Vsak praznik bi moral spodbuditi vernike na večjo zvestobo Bogu in Cerkvi. Sv. brata naj nam to milost izprosita.
MEDŠKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete prireja
II. Drago mladih - »Med kariero in domom«
od 2. do 4. septembra 1992 v Finžgar-jevem domu (Marijanišču) na Opčinah.
Program: sreda, 2.9.
- ob 17.00 g. Uran, dekan šentviške dekanije: uvodno predavanje, ki bo nakazalo teme srečanja »Med kariero in domom«
- ob 20.00 dramska uprizoritev amaterskega gledališča
četrtek, 3.9.
- ob 10.00 okrogla miza: »Etika in podjetništvo«; gostje bodo priznani in uspešni podjetniki, ki kljub poslovnemu uspehu verjamejo v etiko in vero.
- ob 14.00 izlet po tržaškem Primorju.
- ob 20.00 nastop zanimive osebe in družabni večer
petek, 4.9.
- ob 10.00 pričevanje »Kriza zakona«; dva para, en že poročen in drugi, ki se šele pripravlja na poroko, nam bosta povedala kaj več o svojem življenju v dvoje oziroma o svojih težavah v skupnem življenju in njihovem reševanju
- po kosilu zaključek
Cena udeležbe vseh dni bo javljena kasneje, v informacijo: znašala bo okoli 20.000 ITL v tolarski protivrednosti in se plača na kraju samem.
Prevoz po lastni izbiri - do Opčin pelje vlak.
Informacije in prijave: Medškofij-ski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 211 - 136 in 223 - 864.
Slovenska prosveta, ul. Donizetti, 3 tel. 370846
Narodne noše na procesiji v Sv. Križu pri Trstu na dan župnijskih zavetnikov sv. Petra in Pavla
_ obvestila
Sovodnje
Ob koncu junija sta KD in ŠD Sovodnje priredila enajsti občinski praznik. Na sporedu so bile nogometne tekme, mednarodni balinarski turnir, razstava vin domačih vinogradnikov, ples in še kaj.
Člani Skupine 75 so pripravili fotografsko razstavo Sovodenjska občina nekoč in danes z več kot 250 fotografijami.
Osrednja slovesnost je bila v občinski telovadnici. Nastopil je MePZ Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka ter harmonikar Valter Fer-folja. Župan se je v govoru dotaknil vseh večjih problemov v občini , ki so upepeljavalnik, slovenski jezik in občinski statut, financarska šola, javna dela, športno središče na Peči. Tudi za župnišče je vse pripravljeno. Dela se bodo začela, ko bo občini dodeljen denar. Za to posoji-
lo	pa občinska uprava uradno do tega trenutka še ni zaprosila! Sledila je podelitev občinskih priznanj. Prejela sta jih Franco Tuniz in skupina prostovoljnih gasilcev, ki jih vodi prav Tuniz.
Slovesnosti so se udeležili tudi slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj, župani sosednjih in pobratenih občin, predstavniki financarskih in orožniških državnih služb ter številni predstavniki zamejskih organizacij .
Remo Devetak
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje Natečaj za novo slovensko gledališko igro
Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra v petih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila
odkupno nagrado Lit. 8.000.000 (osem milijonov lir).
Nagrada vključuje odkup za uprizoritev v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne infoormacije dobite na upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, ali po telefonu 632-664/5.
Izšla je monografija o Milku Bambiču
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE FIOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
m/rt
Up
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
Ravnateljstvo državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da bo v šolskem letu 1992/93 eksperimentalni tečaj za delavce (150 ur). Interesenti lahko vložijo prošnjo do 15. julija 1992.
POTOVANJE NA ŠKOTSKO
Na upravi Katoliškega glasa so na razpolago potovalke in podrobni programi za potovanje na Škotsko. Tržaški prijavljenci jih lahko dvignejo pri Fortunatu.
Čestitke
Milko Bambič, Potniki na ladji, črna kreda, papir, 1946
V	torek, 30. junija, so na gradu Kromberk pri Novi Gorici predstavili monografijo o tržaškem slikarju, ilustratorju, likovnem kritiku in izumitelju Milku Bambiču. Knjigo sta izdala Goriški muzej in Svet slovenskih organizacij, zato sta na tej prireditvi uvodoma spregovorili maf. Slavica Plauhta, ravnateljica muzeja, in Marija Ferletič, predsednica SSO.
Monografijo o Milku Bambiču je predstavil dr. Peter Krečič, ravnatelj Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane, ki je tudi nekoliko širše osvetlil dobo, v kateri je ustavjal omenjeni tržaški umetnik. Nastajanje knjige in večletno raziskavo, ki je ob tem potekala, je pojasnil avtor uvodne študije, višji kustos Goriškega muzeja Marko Vuk, ki je napisal tudi življenjepis in sestavil podrobno dokumentacijo Bambičevega opusa.
Knjiga o Milku Bambiču šteje 96 strani, je bogato ilustrirana s črno-belimi in barvnimi reprodukcijami, poleg študije v slovenščini pa je v njej vredno omeniti tudi esej v italijanščini o umetniku, ki ga je napisala tržaška umetnica Valentina Verani in ima predvsem dokumentarno-pričevanjski značaj. Izid monografije je važen za slovensko kulturo na Primorskem, osvetljuje pa tudi pomemben del umetniške ustvarjalnosti na Tržaškem.
Marjeti Kranner, ki je 2. julija, doktorirala na filozofski fakulteti v Trstu na oddelku za zgodovino slovanskih dežel in branila tezo: »Razsežnost in vzgojna kulturna in politična dejavnost Janeza Nepomu-ka Hrasta, rektorja Velikega semenišča v Gorici«, iskreno čestitajo starši, brata, tete in stric.
Skupnost voditeljev SGS iskreno čestita Alešu in njegovi izvoljenki Lauri in želi obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti.
ALJAŽEV KLUB SPOROČA
Spored svetih maš v gorskih krajih
v poletnem času 1992
Kraji, kjer je redno nedeljsko bogoslužje
Tamar ob 15; Vrata ob 16; Kofce ob 11.30; Blejski otok ob 11.30; Bohinj - Sv. Janez ob 8.30; Sv. Duh ob 10; Stara Fužina ob 19; Trenta ob 8.30; Soča ob 10; Log pod Mangartom ob 10; Drežnica pod Krnom ob 10; Kamniška bistrica ob 17; Velika planina ob 14 (5.8. ob 11); Logarska dolina ob 16; Uršlja gora ob 11; Sv. Višarje ob 10., 11., 12., 15.
Kraji, kjer je bogoslužje občasno:
Kredarica 19.8. ob 11; Krvavec 16.8. začetek in konec paše - ob 15.; Nanos 7.6., 28.6., 19.7., 23.8., 6.9.,
13.9., ob 11.; Martuljek (Finžgarje-va kapela) 5.8. ob 10.; Peca (Mežica) Sv. Ciril in Metod 4.7. ob 11.; Areh na Pohorju - binkoštni ponedeljek -
13.6., 16.8. ob 11.; Pungrat na Pohorju, 26.7., 30.8., 27.9., ob 15.; Komen pod Raduho, 5.7. in 16.8. ob 12.; Loka pod Raduho - Veliki in Ma-
li	Šmaren ob 15.; Molička planina pod Ojstrico 5.7., 16.8., 14.9. ob 15.
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI
vljudno vabi na
4. srečanje treh Slovenij, zdomske, zamejske in matične
v nedeljo, 2. avgusta 1992, na Svetih Višarjah
V Domu srečanj: predavanji
ob 10.00 uri: prof. dr. Jože PIRJEVEC
Usmerjenje slovenske politike proti Evropi od leta 1945 do danes, ob 11.30 uri: prof. Lojze PETERLE Slovenija proti letu 2000.
V cerkvi:
ob 13.00 uri: slovesna sv. maša.
Rakovnik - cilj romanja treh dežel
Cilj letošnjega romanja treh dežel v soboto, 22. avgusta, bo romarska cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku pri Ljubljani. Ob 11. uri bodo nadškofje in škofje iz Furlanije, Koroške in Slovenije z verniki iz vseh treh dežel obhajali bogoslužje v več jezikih.
Redovniki se starajo
Izvedli so statistiko o stanju redovnih skupnostih v deželi Treh Bene-čij. Statistika pove: 41 % redovnih skupnosti šteje do največ pet oseb; novincev je 56, novink 100, z začasnimi obljubami je 482 redovnikov oz. redovnic. Starostna meja: 18 % je starih med 20 in 30 leti, 23 % jih ima več kot 70 let.
DAROVI
Slovenski Karitas za begunce: Hčerki Elvira in Sabina ob treetji obletnici smrti matere Angele Štok-Širca 100.000; razni dobrotniki v trgovini Fortunato
640.000 lir.
Za Slovensko Karitas: K.K., Sv. Ivan
500.000 lir.
Za Sveto Goro: K.K., Sv. Ivan 500.000 lir.
Marija Trinko po 50.000 lir za misijone in lačne po svetu.
Za misijone: Justina Felda v spomin sv. Justine 50.000 lir.
Darovi za barvna okna: Padričarji ob zlati maši 100.000; Vilma Grgič 50.000; N.N. 50.000; N.N. s Peska 20.000; ob poroki Grando-Matera 166.000; Belli Mauro 50.000; Elvira Baitz 40.000; Marija, Svetka in Ladko Marc ob zlati maši 200.000; N.N. 10.000; Marija Truskotova 30.000 lir.
Za Gropajsko cerkev: Marta Mužina 20.000; družina Stranščak ob poroki 70.000; družina Pregare ob prvem obhajilu Mateja 50.000; družina Pečar v spomin matere Antonje in tete Rozine
20.000.
Za Padriško cerkev: C. p. zbor v spomin Angela Kralj 50.000; ob srebrni poroki Muhr 25.000; ob srebrni poroki Coslan 66.000; družina Pregare v spomin Angela Kralj 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marčela Va-tovac, Ricmanje v spomin pok. Marije Žafran 20.000, v sopmin pok. Kazimira Gobbo 20.000; Cvetka in Sergio Vato-vac, Ricmanje v spomin pok. Kazimira Gobbo 20.000; Ines Grizančič z družino, Log v spomin pok. sorodnikov Izidorja in marije Berdon 20.000; Marija Hrvatič, Ricmanje ob prvi obletnici pok. moža Justa 100.000; N.N. Trst, v spomin pok. Kristine Cernigoj-Assente (Napoli)
50.000 lir.
Za Katol. glas: Angela V. 50.000 lir. Za slov. misijonarje: M.Ž. 100.000 lir. Za Katol. glas: ob 20. letnici smrti svaka Otona Muhra, Cirila Saksida
50.000 lir.
Za slov. Karitas: Z.S. Gorica v spomin na Vladka Kogoja 150.000 lir.
Za slov. misijonarje: J. Komjanc v spomin na Justino Ciglič in na Olgo Bavdaž 200.000 lir.
Za begunce iz BiH: zbor Rupa-Peč
500.000 lir.
Za Karitas: N.N. Gorica 50.000; P.D.
50.000 lir; M.Ž. 200.000 lir.
—	Š.F. daruje za Sv. Goro 20.000, za slovenske misijonarje 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored do 12. julija od 18. julija 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Otroci umetnosti: »Nicolo Paganini«. 11.45 Vera in naš čas. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«.
16.00 Z naših prireditev. 17.00 Achille Campanile: »Umetnosti umiranja«.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Dekliški zbor Vesna iz Križa vodi Bogdan Kralj. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Miro Dinamit & Comp.« 1. del.
17.10 Klasični album: teden Johanna Se-bastiana Bacha. 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba« - slike iz zakonske idilike.
Torek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Miro Dinamit & Comp.« 2.del. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastia-na Bacha. 18.00 William Shakespeare: Tri komedije - tri tragedije: »Anton in Kleopatra«.
Sreda: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Koncert v Katoliškem domu v Gorici. Instrumentalna komorna skupina iz Ljubljane. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja vodi Tomaž Faganel.
15.00 Mladinska nadaljevanka: »Miro Dinamit & Comp.« 3. in zadnji del. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastjana Bacha.
Četrtek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Koncert v Cankarjem domu v Ljubljani. Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Anton Nanut; pianistka Dubravka Tomšič. 11.40 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Rdeči lev«. 1. del. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha. 18.00 Četrtkova srečanja: Obtoženci 2. tržaškega procesa.
Petek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih. 8.40 Slovenska lahka glasba. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 14.10 S festivalov. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Rdeči lev«. 2.del. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah.
15.00 Mlaadinska nadaljevanka: »Rdeči lev«. 3. in zadnji del. 17.10 Klasični album: teden Johanna Sebastiana Bacha.
18.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA