Posamezna številka 6 vinarjev. SttV. 119. Izvcn Mubljane 8 vin. V LM9D1, V SI* 2». lllAifl 1913. Leto XLI. a Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 28 — s> en meseo „ . . „ 2'20 sa Hemfiljo oeloletno . „ 29'— sa ostalo lnosemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprel . . K 24-— sa en mese. 2- V opravi prejeman mesečno „ 1*70 == Sobotni izdaja; = sa celo leti ....... T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo lnosemstvo „ 12-— SLOVENEC Inserati: Enostolpna petltrrata (72 mm): za enkrat .... po 15 V za dvakrat za trikrat 13 10 sa večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zaM. osmrtnice lil.: enostolpna petitvrsta po 18 vin. " Poslano: 1 enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vosnl red. 02T Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se na s-a sprejemajo. — Uredniškega telefona Štet. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je i Kopitarjevi nllol St. B. — Račun poStne branilnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. St. 7563. — Upravnlškega teleiona St. 188. Današnja številka obsega 8 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. V edinosti ie moč. Spor med balkanskimi zavezniki avstrijski Slovani lahko popolnoma objektivno motfijo. Ta objektivnost obstoji v tem, da se v meritorno presojo spornega vprašanja ne spuščajo in izražajo samo željo, da sc vsi trije zavezniki v višjem interesu čimpreje pobotajo. Kar se tiče zlasti spora med Bulgari in Srbi, ki nas najbolj zanima, ima plemensko podlago, je nekako se-kularen spor in sc ima zgodovinsko motriti. Ko so Bulgari kot mongolski osvojevalci na Balkan prihrumeli, so našli v srbskih pokrajinah, katere so preplavili in si podjarmili, pred seboj starejšo kulturo, ki jc bila zelo zapad-nega značaja, oni pa so predstavljali mlajšo, naturnejšo, impulzivnejšo raso, ki se je polagoma poslovanila. Srbsko pleme sc je nato osvobodilo in ustanovilo svoje carstvo, ki je bilo na zelo visoki stopnji, nekako viteško-fcvdalna država popolnoma po zapacl-nem vzorcu. Kakor pa je bulgarska ca-revina že preje začela razpadati, tako je propadala pozneje tudi srbska, dokler ni turški naval storil vsemu konec. Srbsko - bulgarski antagonizem pa je tlel naprej in Turčija ga jc podžigala. Balkanska zveza je — s tega stališča gledana — veliko delo in pomeni silen napredek. Premosti naj se srbsko - bulgarsko nasprotstvo, ki poleg hrvatskosrbskega tvori rakrano jugo-slovanstva. Lc čc se ta antagonizem dejansko premaga, sc bodo balkanski Jugoslovani za vedno otresli tuje pro-tekcije in izigravanja od strani evropskih velesil, ki jc v korist evropskim bankirjem in velekapitalistom. Balkanska zveza seveda ni vsem všeč in zato so moči na delu, ki bi jo rade razdrle. Zato se antagonizem med zavezniki podpihuje in pretirava, kakor da bi žc sam na sebi ne bil zadosti velik. Toda pomisliti je treba, Ida imajo v Sofiji in v Belgradu končno besedo isti resni in dalekovidni politiki, ki so s tolikim trudom in požrtvovalnostjo balkansko zvezo ustanovili. Ohranitev te zveze, ki ima veliko bodočnost, je pač toliko vredna, da si vsi trije zavezniki lahko napravijo medsebojne koncesije. Srbija teži slej-koprej po gospodarski neodvisnosti, katere ji sedanja vojska, odkrito priznano, še ni prinesla, bulgarske oči sc ozirajo po Carigradu, Grki imajo še nekaj neosvobojenih bratov — vse to se bo dalo doseči lc v medsebojni zvezi. Kaj drugega zaveznikom ni svetovati. Naj sc drže že sklenjenih pogodb ali pa naj jih sporazumno revidirajo, to je njihova stvar, oziroma stvar že določenega razsodnika, ki ima toliko moči in vpliva, da se mu končno ne Bulgarija ne Srbija nc bosta odtegnili. Napredek slovanskih bratov na Balkanu je ostalim Slovanom enako ljub in drag, naj se gre za Bulgarijo ali za Srbijo. Eni kakor drugi imajo pravico clo narodnega procvita in gospodarske bodočnosti, oba naroda imata vsak svoje vrline, oba lahko enako doprine-seta h kulturni moči celokupnega slo-vanstva. Zato naj pomislita, da je njuna moč v slogi, vsaj je povest o Svato-polkovem svežnju zadosti tipična in prokletstvo Slovanov je, da spričo malenkosti pozabljajo svoje največje cilje. — Prijatelje našega lista prosimo da agitirajo za nove naročnike. Mnogo Je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajalo naši somišljeniki, a še niso naročene na ,.Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! Proračunska razpravo v milanskem občinskem svetu. L j u b 1 j a n a, 28. maj • a 1913. Ljubljanski občinski svet jc imel včeraj ob 6. uri zvečer v Mestni dvorani svojo izredno sejo. Župan otvori sejo, konštatira sklepčnost in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca Dimnika in Šcrjaka. Svojo odsotnost so opravičili občinski svetovalci: Schmidt, Štrukelj in Lilleg. — Župan preide k prvi točki dnevnega reda: k naznanilom predsedstva. Župan omenja, da je pretekli teden obhajal 501etnico svojega rojstva nadvojvoda Evgen. Župan mu jc časti-tal v imenu mostne občine in je dobil od nadvojvode zahvalo. — Zagrebškim županom je bil izvoljen g. J. Iloljac. Župan mu je častital k imenovanju. — Pretekli teden je umrl meščan ljubljanski in načelnik prostovoljnega gasilnega društva g. Ludovik Stricelj. V znak spoštovanja do spomina umrlega vstanejo občinski svetovalci raz svoje sedeže. Zupan se je udeležil njegovega pogreba. Mestni poduradniki in sluge izrekajo v zadevi svoje nove službene pragmatike mestni občini udano zahvalo. — Vodstvo deželnega in gospej-nega društva je poslalo letno poročilo o svojem delovanju za leto 1912. — Kar se tiče zatvornice v Gruberjevem prekopu in prehoda do Hradeckcga vasi, je sporočilo vodstvo del za osuševanje barja poročilo, da se zatvornica in prehod ne moreta napraviti. — Razsodba c. kr. deželne vlade da prednost deželnemu projektu pred našimi projekti. Proti tej razsodbi se bo vložil rekurz na ministrstvo. — Istotako sc naj vloži tožba glede c. kr. vlade z ozirom na dolenjske železnice. Pritožil se bo delničar, mestna občina, tozadevno na trgovinsko sodišče na Dunaju. — Župan preide na to k 111. točki dnevnega reda, k odobrenju zapisnika zadnje seje. Zapisnik sc odobri. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Župan dr. Tavčar: Zdaj pričnemo proračunsko razpravo. Vodil jo bom tako, cla sc izvede najprej splošna, potem pa podrobna razprava. Eno stvar bom pa gospode prosil, če stavi kdo kak iz-preminjevalni predlog, naj ga tudi zapiše. Poročevalec fin. odseka Milohnoja izvaja, da izključuje njegov proračun vsako novo obremenitev meščanov. To dejstvo naj vsi občinski svetniki vpo-števajo. Naravni razvoj in ureditev urad. plač stavi vedno večje zahteve na občinsko upravo. Postavka uprave v obče sc je povišala za 32.000 kron več, kar jc povzročila pragmatika, ki je letos povišala proračun za 1800 kron. Skrbljeno je tudi za mestne delavce in se ta postavka poviša za 10.000 kron letno, letos sem vstavil 5000 kron. Uspeh podržavljenja mestne policije je, cla so se izdatki za policijo letos za 3600 kron povišali, splošno so se stroški za mestne uslužbence za 27 odstotkov povišali. To povišanje povzroča to, ker je po mojem mnenju pri mestnem magistratu več uslužbencev nastavljenih, kakor je potreba. Naloga bo, da sc nc nastavi več uslužbencev, kolikor jih taktično potrebujejo. Za zdravstvo so se izdatki za 8 odstotkov, za redne potrebščine šolstva so se pa za 17 odstotkov povišali. Izredne potrebščine so se povišale za 13 odstotkov, od 409 na 466 tisoč. Primanjkljaj je v občinski upravi, ker se višajo potrebščine, vedno večji, za 6 7 odstotka proračunanih izdatkov ni pokritja, drugo leto se bo primanjkljaj povišal za 10 odstotkov. Mislim, kako naj bi se dobili novi viri dohodkov. Povišanje doklad se mi ne zdi simpatično, ker se lahko prevale na šibkejše plasti. V eni prihodnjih sej nameravam predlagati, da sc gostašči- na izpremeni, da bo bolj diferencirana. Mali ne bodo nič bolj obdavčeni, srednji nekoliko več, bogatejši pa šc več. Predlaga prehod v specialno debato. Govor načelnika kluba občinskih svetnikov S. L. S. Ivana Kregarja. Slavni občinski svet! Najprvo moram v imenu svojega kluba razglasiti stališče, ki ga zavzema napram načinu obravnavanja mestnega proračuna. Ta načijn je v polnem protislovju z občinskim redom deželnega stolnega mesta Ljubljane. § 37. tega občinskega reda veli: Občinski svet mora vsako leto na podlagi inventarjev in računov sestavljene proračune o dohodkih in potroškili občine, kakor tucli vseli zakladov in zavodov, katere občina oskrbuje posebej, pregledati po vseh dohodnih in potrošnili postavkih ter jih ustanoviti za naslednje leto. Ti proračuni se morajo najmanj dva meseca pred začetkom občinskega upravnega leta, ki se vjema z državnim upravnim letom, z dotično utemeljitvijo predložiti občinskemu svetu (§ 71.) Predno te proračune pretresa občinski svet, razgrniti jih je štirnajst dni javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar jc o pravem času razglasiti v občini. Iz tega besedila nikakor ni dopustno mnenje, kar sledi tudi iz dejstva, cla more občina pobirati 35% doklade, šele ko je odobril deželni odbor in finančnemu ravnateljstvu naročil pobiranje teh doklad. To se pa ni zgodilo. 35% doklade se pobirajo od novega leta naprej protizakonito, ker občina ni zato iskala nobene pritrditve od strani deželnega odbora, vsled česar tudi nobe-tne pritrditve dobiti ni mogla. Proti takemu načinu obravnavanja mostnega proračuna vlagamo ugovor, in sicer to tem bolj, ker postavlja tako postopanje v nevarnost avtonomijo občine. Gosp. župan kot varuh občinskega reda in čuvar občinske avtonomije naj razmišlja, kako je mogoče tako postopanje opravičiti napram nadzorovalnim oblastem in kako se tako postopanje more spraviti v soglasje z redno in pravilno občinsko upravo. Ako postopa v tako veliki stvari v kričečem protislovju z obstoječo postavo, kaj 'naj mislijo davkoplačevalci o tem, kako sc gospodari v brezštevilnih majhnih občinskih zadevah. Gospoda! Opetovano se. čujejo besede, zlasti od narodnonapreclne stranke, ki nameravajo vzbuditi v občinstvu prepričanje, da je sedanji občinski svet nekaj drugega, kakor jc bil prejšnji občinski svet. Zlasti g. župan se opetovano postavlja na stališče proti prejšnjemu občinskemu svetu. Toda mi izrecno poudarjamo, da je imela prej občinsko upravo narodv.ona precl-na stranka, da ima občinsko upravo tucli sedaj v rokah narodno-napredna stranka z večino enega glasu sicer, a le z večino ter je tedaj odgovorna za vso občinsko mizerijo, ki izhaja iz časov županovanja Hribarjevega in ki izhaja tudi odslej iz uprave pod župa-novanjem narodno-na pred nega župana g. dr. Tavčarja. Spremenilo se v bistvu ni prav ničesar, načela, duh in smer občinske uprave so ostala narodno-napredna, vso odgovornost nosi in zdi se nam, da z veseljem nosi narodno-napredna stranka sama. Bajka tedaj, o prejinjeni in sedanjem občinskem svetu, mora pasti, ker proti njej govore brezštevilna dejstva. Nikakor nam ne morete o<;jtati, da se ocl naše strani ni opetovano poskušalo, da sodelujemo v prospeh in procvit našega stolnega mesta., da sodelujemo za koristi ljubljanskega prebivalstva vseh slojev, da smo celo sodelovali, in sicer odlično sodelovali, ko se je šlo za to, da spravimo občinsko upravo na zdravo podlago, da ustvarimo zdravo finančno podlago. Opozarjamo samo na naše sodelovanje pri zakonu za uvedbo kanalskih pristojbin, opozarjamo dalje na davek na žganje; vložil sc jc ocl naše strani pred- log, ki pa najbrže spi v kakih skritih predalih, da sc uvede veseliški davek. Pa tudi sicer ste nas našli vselej in vedno pri resnem delu, kadarkoli je šlo za važne občinske zadeve. Tako zlasti jc bila potrebna naša sopomoč pri zgradbi kanalov - zbiralnikov, zlasti pa poudarjam naše sodelovanje pri regulaciji Ljubljanice. Iz vrst S. L. S. je izšel predlog za okrašenje obrežnih zidov; kako potreben je bil ta predlog in kako lepa misel sc je sprožila s tem predlogom, dokazuje dejstvo, da je bil ta predlog pozdravljen od celega mesta in cla se je celo izrekala zahvala v eni zadnjih sej cenjemu občinskemu svetovalcu Pammerju in g. županu samemu. Opozarjal bi še lahko na nebroj drugih stvari, ki zadostno dokazujejo naš resen namen sodelovati pri občinski upravi, čc prav se nam greni ta želja od narodno-napredne stranke na vse mogoče načine. Smelo trdim, da bi brez našega intenzivnega sodelovanja mestni uradjniki in mestni uslužbenci nc imeli sedanje izbornc, naravnost idealne službene pragmatike in cla bi tudi uradništvo mestne hranilnice ne imelo take službene pragmatike kakor jo ima sedaj. Naše sodelovanje, in sicer koristno sodelovanje pri občinski upravi je ne-ovrgljivo dokazano s temi malimi primerami, ki sem jih ravnokar navedel; in lahko trdim, da boste vi, gospoda od narodno-napredne stranke, v prvi vrsti imeli škodo, ko nas tirate s svojim postopanjem v najstrožjo opozicijo. Saj vendar lahko trdimo, da se občina ljubljanska ne nahaja baš v sijajnem položaju in cla je treba veliko marljivih in spretnih rok, da se jo dvigne iz te neprijetne situacije, v kakoršno je padla ta nesrečna občina po krivdi inarodno - napredne uprave zadnjih 20 let. Gospoldarilo se jc1 in upravljalo, kakor da na božjem svetu ni nobenih postav, kupovalo in prodajalo občinsko premoženje, kakor dela kak zasebnik. Pa tucli rastla so, kakor gobe iz tal, razna mestna podjetja, ki so požirala kakor žejna goba po tisoče občinskega premoženja. In milijoni javnega denarja so se zabili v podjetja, ld ne le, da niso produktivna, marveč v najob-čutnejši meri pasivna, ne cla bi javrii interes imel najmanjših koristi. Hotel Tivolska gospodarska politika jc merilo narodno-napredne občinske uprave zadnjih 20 let. Samo Podturnska graj-ščina s hotelom »Tivoli« izkazuje primanjkljaja ogromno svoto 20.000 K. Z ogromno svoto četrt milijona kron ste namesto lične »Švicarije« postavili nesnago, takozvani hotel »Tivoli«. Presrečni davkoplačevalec ima samo en radosten občutek, občutek namreč, olajšanja svojih žepov, ko plačuje to zgradbo in nje ogromen primanjkljaj. Mika me, da bi navedel še daljne vzroke mizerije občinskih financ. Opozarjam le na dragi Jubilejski most, ka-tega lepota nikakor nc more odvagati ogromne svote četrt milijona kron. Opozarjam, da je občina morala šteti lc 21.000 K za zgradbo Poljanskega, mostu čez Gruberjev kanal in vendar ne more nihče trditi, cla nc bi bil most dovolj ličen in praktičen. Ta ogromna razlika govori ineovrgljivo, da občinski denar ni imel nikolli nobelne peljave liri narodno-napredni občinski upravi. Prehajam k velevažnemu vprašanju, ki je v stanu, cla odloči usodo nc le mestnih financ, marveč tudi usodo trgovine, obrti in industrije Ljubljane, to je elektriško vprašanje. Prepozno'je sedaj, da dvignem rckriminacije, da tucli temu VelcVažncmu vprašanju narodno-napredna občinska uprava ni bila kos. Dasi jc bilo svoj čas lahko izrabiti vodne sile za proizvajanje elektrike, zgradila se je kljub temu draga parna centrala skoro v središču mesta. In če pravite, gospoda, in poudarjate naravnost nenadomestljiv pomen tc elektrarne za občinsko blagajno, temu nasproti trdim, da je to poudarjanje neumestno in neutemeljeno. To hočem tudi z naslednjimi izvajanji in tehtnimi razlogi podpreti. Najprvo pa moram na žalost izreči nejevoljo, da hočete elektriško vprašanje v isti napačni smeri nadaljevati, kakor je bil napačen tudi začetek. Namesto, da se je zgradila vodna centrala na Savi s proračunanimi stroški 1,600.000 kron, zgradili ste parno elektrarno proraču-nauo z 800.000 K, ki pa danes z novimi investicijami skoro dosega prvo svoto. A posledica temu je ta, da zbok velikanske režije, ki je zvezana s proizvajanjem parne elektrike, so cene električnega toka nedosegljive in najdražje v celi Avstriji; konkurira s temi cenami morda le še Trst. Vendar pa mislim, da bi razžalil celo napredno stranko, ako bi hotel primerjati njeno upravo z laško napredno občinsko upravo. Namesto, da se lotite, kako rešiti mučno in težavno elektriško vprašanje tako, da bi odgovarjalo interesom konzumentov, da bi se vsled nizke cene dvignil konzum elektrike, da bi najširši krogi ljubljanskega prebivalstva se mogli poslužiti električnega toka in električne luči, ste zopet na poti polovičarstva in hočete po svoji glavi kljub zatrdilom in svetom strokovnjakov zgraditi vodno centralo ob Ljubljanici, ki ne bo mogla zadostovati zahtevam konzumentov, glede nizkih cen prvič, in drugič, glede rastočega konzuma. To pa sledi iz sledečega, kar sem posnel iz poročil strokovnjakov in iz poročil električnih centralah drugod: V hidroelektrični centrali ob Ljubljanici bi se dobilo pri normalni vodi okroglo 1300 konjskih sil. V slučaju, da bi občina elektrarno zidala, bi morala v tej centi*ali proizvajati vrtilni tok in ga nekje, menda v današnji parni centrali, pretvoriti v sedanji sistem z isto-mernim tokom. Vštevši izgube pri tem prenosu bi se dobilo v elektrarni ob Ljubljanici približno toliko sile, kot znaša danes največja obtežba mestne centrale v zimskih mesccih. Jasno je tedaj, da občina parne centrale ne bi mogla ustaviti, temveč bi morala še vnaprej svoje kotle kuriti (pri nižji, kot srednji vodi, pri visokem vodnem stanju) in to vsako leto več, ker je naravno, da konsum vsako leto narašča. Ljubljanskemu mestu torej ne bi bilo dosti pomagano, po sebno ne, ker kuri ljubljanska elektrarna vpo-števši kvaliteto premoga izmed vseh parnih central Avstr o-Ogrske monarhije z najdražjim premogom. Ureditev parne centrale se lahko presoja po množini premoga, vpoštevši njegovo kvaliteto, ki se vporabi za proizvajanje 1 kilovatne ure. Več rabijo elektrarne v: Bielitz - Biala. To je naravno, ker rabi ta elektrarna prašni premog, ki se ne da tako intenzivno izrabiti (premog je tam trikrat cenejši kot v Ljubljani) Karlovih in Marijinih varih. To je razumljivo, ker je v teh mestih, kot zdraviliščih, obtežba jako neugodna (cena premoga je tam približno polovična.) Mestih Trautenau in Trst. Prvo mesto opusti lastno centralo in se priklopi na podeželno elektrarno, ki se zida na vzhodnem Češkem. (Obe centrali imata polovično ceno premoga.) V vseh drugih parnih centralah Avstro-Ogrske serabi manj premoga na proizvaja-no kilovatno uro. Sistem proizvajane elektrike. Za istomerni tok. ki ga ljubljanska elektrarna proizvaja, je mesto Ljubljana preveliko. Na večje daljave se da s tem sistemom le količkaj večja sila le z veliki stroški preneteti. Od centrale do rotovža ležijo kabeljni s skupnim prerezom po 1000 mms, če se nc motim celo 1500 mm'. Pri vrtilnem toku, ki ga bodo deželne centrale proizvajale, bi se pri istih izgubah s pomočjo večje napetosti in transformatorjev s kabelj-nom 10 mm' isti sila približno lOkrat dalj prenesla. Priklopitev obrtne šole je stala okroglo 50.000 K. Iz tega kabelj-na dobiva mftnda le še nemško gledališče Čez dan tok Količkaj večjih motorjev elektrarni radi teh velikih stroškov za kabelj ne more priklopiti. Posledica tega jc, da proizvaja ljubljanska elektrar-naizmed vseh elektraren Avstro - O g r s k c monarhije na glavo prebivalstva skoraj najmanj k i 1 o: v a t n i h ur na leto. Enako število kilovatnih ur, kot ljubljanska elektrarna, proizvaja elektrarna v: Budjevicah. Ta pa je šele od 1. 1909. v obratu in nc preskrbuje javne razsvetljave. Manj proizvajajo elektrarne v Kra-kovu, ki tudi ne preskrbuje javne razsvetljave in nc oddaja toka cestni železnici. Plznu, kjer tudi ni javne električne razsvetljave in kjer imajo tamošnje velike industrije svoje lastne centrale. Vzrok temu, da se elektrika v Ljubljani malo rabi, je gotovo tudi cena električnega toka. Povprečni dohodki ljubljanske e 1 ek t r a r - ne na kilovatno uro, ki se proda v svrho razsvetljave in v gonilne s v r h e, so največji izmed vseh elektraren Avstro - Ogrske monarhije, iz-vzemši Karlove in Marijine vare. Iz tega sledi, da jc mogoče elektriško vprašanje mogoče rešiti le na ta način, da se mesto priklopi velikim električnim centralam. Vstraženo bi bilo na ta način konzumentom, vstreženo občini, ki hi bila na ta način rešena moreče skrbi glede elektrike. Ko poudarjamo to, naj nihče ne misli, da hočemo zagovarjati morda deželni oclbor Kranjski. Le neovrgljivi dokazi, ki nam jih nudijo strokovnjaki in izkušnje po drugih deželah, nas z vso silo silijo, da neomahljivo vztrajamo na svojem stališču glede električnih central. Vstvariti hočemo možnost, da se razvija trgovina, da raste obrt, da procvita industrija in da vsled tega raste tucli premožnost prebivalstva in s premožnostjo davčna sila. Vsako drugo postopanje bi bilo kvarno celemu mestu in vsem prebivalcem. Ker sem ravno pri luči in govorim o razsvetljavi, naj mi bo dovoljeno, da pojasnim naše stališče glede Ljubljanske plinarne, katere glavni del je mesto Ljubljana. Občina ljubljanska je leta 1907. nakupila večino delnic Ljubljanske plinarne. S tem je postala ljubljanska plinarna delniška družba, v kateri ima prvo in glavno besedo mestna občina po svojih izvoljenih upravnih odbornikih. Občinski svet sme tedaj in tudi dolžnost mu je, da po svojih zastopnikih v upravnem odboru kontrolira poslovanje družbe, da odločuje o plačah nastavljenim uradnikom in uslužbencem, kratko rečeno, občinskemu svetu bi morala biti dana prilika, da izraža svoje mnenje in želje, da daje svojim zastopnikom navodila % a vse poslovanje družbe in da dobiva jasen pregled o vsem steguj u družbenega prometa in imetja. Občinski svet pa se tako omalovažuje, da se mu ne da nikdar prilika zavzeti svoje stališče o poslovanju in delovanju družbe, dasi je investiranega občin, denarja 371.804 K. Sploh pa tiči v plinarni veliko skrivnosti, kako so se namreč nakupovale delnice in kakšna je njih sedanja vso-da, zatto prijavim sledečo resolucijo: Gosp. županu se naroča, da v teku dveh mesecev poda zgodovino nakupa delnic Ljubljanske plinarne in da nam pojasni, ali se je nakup izvršil zakonitim potom, kje sc je dobil denar in kakšna je sedanja usoda mestnih delnic. Prehajam sedaj k točki, katera je dala nekaterim g. od narodno-napred-ne stranke gradiva, da so po shodih udrihali po meni in mojem prijatelju g. Štefetu. To je točka, vojaško preskr-bovališče. Res je, da sva se jaz in gosp. Štcfe pritožila na deželni odbor, ker nama je zdela kupna cena za tako lep kraj prenizka. Vendar se po zakonu deželni odbor ni čutil kompetentnega. Še več, deželni odbor je celo sklenil, priporočati deželnemu zboru, da odobri kupno pogodbo za prodajo sveta, koder je stalo vojaško preskrbovališče. To sem hotel povedati radi tega, ker se še dobi kak gospod, ki o stvari govori, pripoveduje o bajki, za koliko da sta Kregar in Štefe mestno občino oškodovala, akoravno je že dotični svet par let last kreditne banke. Iz tega se vidi, da je bila naša pritožba brezpomembna in čc bi bili gospodje v upravnem svetu kreditne banke za to, da se naj prostor na vojaškem preskrbovališču zazida, bi bil že tudi lahko do danes prostor zazidan. Omeniti pa moram k tej točki: stavbeni prostor vojaškega pre'-skrbovališča je mestna občina dobila potom zamenjave, da je erarju zgradila novo vojaško preskrbovališče, kar je stalo okroglo 360.000 K in jc zato najela posojilo pri mestni hranilnici. V računskem zaključku leta 1909 je bil naveden ta prostor v velikosti 27.192 nv v vrednosti polmilijonakron. V računskem zaključku leta. 1909 je navedeno, da je dobila mestna občina za ta prodani svet 46.935 K 90 vin., a vendair je ostala, velikost ista, to je 27.192 m5, a. vrednost samo 320.000 K. Računski zaključek za leto 1911 pa izkazuje prodajo za 282.8B.3 K 48 vin., a velikost je ostala vedno ista, to je 27.192 m" in vrednost tudi tudi ista 320 tisoč kron. Dolg je pa pri mestni občini vedno še znašal leta 1911 352.944 K 69 vin. Deželni zbor je sklenil dne 31. ja-nudrja 1910, da sme mestna občina vojaško preskrbovališče, pridobljeno potom menjave, odprodati, a mora občina predložiti kupno pogodbo deželnemu odboru, čc presega kupnino 20.000 K. Ako skupaj zračvenamo, dobila je mestna občina za stavbeni prostor prejšnjega vojaškega preskrbovališča čez 300.000 K. Človek bi mislil, da se bo iz tega pridobljenega denarja v prvi vrsti poravnal dolg pri mestni hranilnici, ki se je napravil v ta namen in tako pasiva občine zmanjšala. Za kaj so je ta denar porabil, nam ni znano; zato pa stavim k tej točki sledečo resolucijo: Gosp. županu se naroča, cla v teku dveh mesecev pojasni očitno neprave številke glede tega stavbenega prostora in kam se je porabil denar, ki se je dobil kot skupilo za prodani svet. V mestnem proračunu so na strani 66 zabeležene amortizacije in obresto-vanje posojil. Pri nekaterih točkah je označen znesek pa tudi stvar, za katero se je posojilo najelo in za katero posojilo se morajo plačati anuitete in pa obresti. Pri večih točkah, katere presegajo velikansko svoto denarja, pa to ni navedeno, marveč je navedeno edino iz leta toliko in toliko za razne občinske investicije. Mi želimo, da, ako se cla tako obsežni mestni proračun v tisk, cla se navede tako kakor je n. pr. pri prvi točki navedeno, za kaj se je označena svota najela. Deželni odbor je 9. aprila 1892 dovolil posojilo en milijon kron. Na račun tega posojila je izplačala mestna posojilnica ljubljanska 6. junija 1896. 400.000 K, 20. julija 1908 360.000 K in 1. septembra 1908 240.000 K. Posojilo je bilo dovoljeno: 1. prispevek mestne občine za Dolenjsko železnico 110.000 K, 2. za zgradbo deželne bolnice 72.000 K, 3. za osuševanje barja 280.000 K, 4. za zgradbo Jubilejnega mostu 200.000 K, 5. za nakup vojaškega preskrbovališča in vojaške bolnice 360.000 K. Deželni zbor pa je zopet v svoji seji 15. januarja 1909 dovolil posojilo 2,450.000 K, in sicer za: 1. osuševanje barja 130.000 K, 2. za višjo dekliško šolo 120.000 K, 3. zgradba druge mestne in tretje deške šole 700.000 K, 4. za mestno tržnico 800 tisoč kron, 5. za dobrodelnee namene v proslavo 60 letnega cesarjevega jubileja 280.000 K, 6. za nakup delnic ljubljanske plinarne 420.000 K. Na račun tega posojila se je dvignilo pri mestni hranilnici ljubljanski 13. avgusta 1909 en milijon kron. Avgusta 1910 700.000 kron, maja 1911 750.000 K. Porabilo se je od prvih dveh zneskov za zgradbo Dekliškega liceja 220.991 K, za zgradbo novega vojaškega preskrbovališča 253 tisoč 85 K. za osuševalna dela na ljubljanskem barju 209.200 K, za zgradbo c. kr. obrtne šole 514.603 K, za različne prireditve povodom cesarjevega jubileja 63.012 K, za zgradbo ljudske'šole na Prulah 83.424 K, za načrte 6829 K. za zgradbo Poljanskega mostu 21.905 kron. V poročilu dne 24. novembra 1910 naznanja mestni magistrat, da se bode porabil ostanek tega posojila za začeto a ne še dovršeno delo pri c. kr. obrtni šoli, obeh ljudskih šolah, za zgradbo delavskih hiš povodom ces. jubileja in za dekliški licej. Iz tega se razvidi, da je bilo dovoljeno posojilo, a ne vse porabljeno v isto svrho, za kar je bilo dovoljeno. Med drugimi navedem, da je bilo 800.000 K dovoljenih za tržnico, ki se pa ni zgradila, vendar pa je bil denar porabljen za druge namene, za katere nasprotno je bilo dovoljeno zopet posebno posojilo. Iz tega sledi vsa zmešnjava, v kateri se živ krst ne spozna, in v tej zmešnjavi hočete naprej tiščati, ker od nobene strani se ne pojavi volja, vse to spraviti v popolen red. Dalje se pa mora tudi posebno poudarjati, da je treba sklepa občinskega sveta in potrdila deželnega odbora, ako se hoče porabiti v določen namen najeto posojilo v popolnoma druge svrhe. V bistvu občinske avtonomije in njenem interesu je, da se zamujeno popravi in zato stavim sledečo resolucijo: G. županu se naroča, da čim preje poroča, ali so bili v to svrho potrebni sklepi občinskega sveta storjeni in potrjeni ocl deželnega odbora. Ako temu ni tako, kako opravičuje to g. župan in za kake namene sc jc porabila vsota 800.000 kron, dovoljena za tržnico. Iz vsega tega pa sledi tudi, da ni čuda, cla prihajate s proračunom, ki izkazuje primanjkljaja okroglo 200.000 kron. Saj poberejo mestni dolgovi sami skoro vso mestne doklade, ki so prora-čufiane na 480.000 K. Pokriti hočete ta primanjkljaj z najetjem posojila pri vodovodu in elektrarni. Mi sicer ne vemo, kolika je denarna rezerva pri elektrarni in kje se ta nahaja, ker to skrivate, kakor neko skrivnost, katere ne sme zvedeti nihče. Ali tudi sicer jc veliko vprašanje, tudi če bi smeli storiti tako posojilo, če bo mogla elektrarna in pa vodovod pogrešati za daljšo dobo te svote. V Ljubljani se izvršuje velikansko delo, t. j. poglobitev Ljubljanice. Projekti so se delali čez 30 let. Ob sebi je umevno, da je ravno ljubljanska občina pri tem delu najbolj zainteresirana. Projekte za to delo je napravil in-žener Podhajski. Pokazal/) pa se je, da se merodajni faktorji pri mastni občini niso pravočasno pobrigali in pregledali načrte z dejanskim položajem in na kakšnih tleli stoje bregovi Ljubljanice. Posledice tega so ogromni višji stroški. Najbolj interesantno jc to, da, ko so se dela začela nadaljevati od Ju-bilejskega do šentpeterskega mostu, je prišlo na dan, cla so profili projekta ne strinjajo z dejanskimi razmerami. Časa je bilo dovolj na razpolago, vendar si pri mestni občini merodajni faktorji niso vzeli toliko časa, da bi na licu mesta kontrolirali, kaj je sploh inženir Podhajski narisal. Dejanski profil Ljubljanice je veliko ožji, nego ga je narisal omenjeni inženir, in ako bi so po tem načrtu naredilo, bi sc moral odrezati ves Poljanski nasip in spodre-zati na njem stoječe liiše. Zdaj so tehniki v največji zadregi, kaj storiti. Treba bo popolnoma nove betonske konstrukcije in bo samo pri tem delu čez pol milijona več stroškov. Gospodje, omenil sem c. kr. obrtno Šolo, povdarjam samo še, da se še danes ni izvršila kolavdacija. (Obč. svetnik Ložar: Šolsko poslopje pri sv. Jakobu tucli še ni kolavdirano!) Tudi tam so se prekoračenja napravila. Vzrok temu je, ker sc je oddalo enemu podjetniku. Ako bi bila. občina oddala posameznim podjetnikom oziroma obrtnikom, bi bila gotovo marsikaj prihranila. Navajam, da je podjetnik, kateri je prevzel gradnjo šole, oddal funda-mentiranje drugi tvrdki in pri tem zaslužil 45.000 kron. Ako bi bila občina oddala naravnost temu obrtniku, bi bila sama zaslužila ta denar. Gospoda, iz vsega, tega sledi, da jo mogoče le s skupnimi silami in s skupnim intenzivnim delom doseči za ljubljansko mesto velike stvari, da je mogoče le s skupnim trudom ustvariti redne razmere in spraviti komunalno politiko v moderno socialno politično smer. Ali dokler ostanejo vodilne misli te politike, v veljavi, kakršne opazujemo zadnjih dvajset let. toliko časa —< strah me je povedati — bo ljubijmsko mesto, bo ljubljanska občina globoko tičala v zmedah občinskih financ in žalibog tucli prebivalstvo, ki koprni po napredku, po življenju, a ne bo deležno onih gospodarskih in socialnopoli-tičnih reform, ki jih pričakuje. Za proračun pa pri najboljši volji ne moremo glasovati. Zastopnik Nemcev brani liberaloe. Govornik nemške stranke občinski svetnik Pammer izvaja med drugim, da je računski provizorij le »Form-sachc«. Pravi, da si za svojo stranko noče delati »flajscetelna« in da tudi noče rekriminirati na to, kar je bilo, dasi je za to, da se dajo potrebna pojasnila o plinarni. Upira se gostaščini in pove, da bodo Nemci glasovali tako za prehod v podrobno razpravo, kakor tudi za proračun, ker občini nočejo odreči pripomočkov za občinsko upravo. Končno pravi, da bi bilo pa vendar želeti, da se dajo pojasnila, kakor je zahteval g. Kregar. Etbin Kristan izvaja, da čuti, da jc popolnoma osamljen, ker če enega občinskega svetnika njegove stranke ni v občinskem zasto-pu, pa stranka ni zastopana. Zastopati mora opozicionalno stališče, dokler se ne uvede v občinskem svetu enaka in splošna volilna pravica. Graja, ker občina ne izvaja socialnih preosnov, dasi je v to poklicana. Bili so skromni poizkusi, a ostalo je pri poizkusih. Graja, ker se prodajajo občinska zemljišča, ker je občina poklicana, da uredi stanovanjsko vprašanje. V velikih mestih jokajo in tarnajo, ker nimajo stavbišč, mi jih pa razprodajamo, da se bo dvignila zasebna špekulacija. Dr. Triller. Občinski svetnik dr. Triller je zelo vesel, ker bodo Nemci za proračun glasovali. O Kristanovih izvajanjih pravi, cla so bila teoretična in da kar tiče stanovanjske politike, se ne strinja z njim. Glede na izvajanja občinskega svetnika Kregarja se pa tolaži, ker ni šc več očital večini enega glasu. Jezi se, ker S. L. S. odklanja odgovornost, da bi za proračun glasovala. Trdi, da je večina nasproti Š. L. S. zelo lojalna, saj deželni oclbor prepisuje celo knjigo ubožcev, ki jo boste pri volitvah rabili. Investicije je elektrarna iz svojega pokrila. Hotela Tivoli ne bom in ne morem braniti, pravi dr. Triller, češ v 20. letih se lc vse ne posreči. ManiSina se lahko o vsem informira. (Klic: Kaj pa županov ferrnan? Kaj pa tisti odseki, v katerih nam nc daste nobenega zastopstva?) Dr. Ivan Zajec odgovarja raznim govornikom sledeče: Slavni zbor! Temeljita izvajanja /aznih gospodov predgovornikov so položaj tako zelo pojasnila, da mi bo mogoče svoja izvajanja na kratko omejiti. Najprvo ostanem pri g. Pam-merju. G. Pammer je glede načina obravnave mestnega proračuna zavzel stališče, katero moramo odločno odklanjati. Že moj tovariš Kregar jc na podlagi občinskega reda dokazal, da mestni proračun nc pozna nobenega provi-zorija, zlasti nc provizorija, kakor ga razume g. Pammer in častita narodno-napredna večina. In prav nič ne spremeni na dejstvu cele stvari dr. Triller, ko pravi: »Saj ste tudi vi glasovali za provizorij, provizorij je bil sprejet soglasno.« Da, gospoda, glasovali smo za provizorij, ali opozarjam na to, da' mi tolmačimo ta provizorij povsem drugače. Mi stojimo na stališču, da po smislu jasnega besedila občinskega reda treba zaprositi pritrditve za pobiranje 35 odstotne doklade deželni odbor, kateri edini je kompetenten dati tako pritrdilo. Ker se to ni zgodilo, se pobirajo te doklade od novega leta naprej protizakonito. In to je, kar moramo grajati, to je, v čemur se ločimo od g. Pammerja. Ko smo mi svoj čas glasovali za provizorij, smo imeli tehtne razloge. Zlasti smo pričakovali, da nam deželni zbor odpre nove vire dohodkov za občinsko blagajno. To so bili stvarni razlogi, ali nikomur ni prišlo na misel, da je s tem dana občini pravica pobiranja 35% doklad. Tako obravnavanje mestnega proračuna je nevarno za avtonomijo mestne občine. Gospod Pammer je prostodušno dejal: Mi bomo glasovali za proračun, veliko so ne da več izpremeniti, jc »Formsache«, katero imamo opraviti. Ne, g. Pammer, temu ni tako. Sklepanje mestnega preračuna ni »Formsache«, mestni proračun je eno najvažnejših del, ki so v kompe tenci občinskega sveta, jc najvažnejša in ena bistvenih nalog občinskega sveta. Pustoslemšek: Kaj pa provizorij v deželni upravi? Dr. Zaje: Tam čuva cesar, da gre vse prav. Deželni zbor sklicuje cesar. Žtefe: Občinski svet pa župan lahko sam skliče vsak teden, če hoče. Mimogrede omenim, da je g. Pam tner v svojem govoru kolikor toliko hvalil narodno-napredno stranko, da ji je hotel kolikor toliko pomagati iz njenih prejšnjih in scdanjili grehov, nasprotno jc pa grajal našo stranko. Pa to mimogrede. Prehajam k elektriškem vprašanju. Gospod Pammer zavzema glede elektrike stališče narodno-na-predne stranke. Dejal je: Nekaj le mora biti na tem projektu ob Ljubljanici, da se dežela tako silno puli zanj. No, gospod Pammer vendar nc bo mislil, da so v temeljih bodoče elektrarne zakopani žc iz francoskih časov sem žaklji cekinov, katere hočete izkopati in z njimi poplačati mestne dolgove. (Veselost.) Ne, gosp. Pammer? Dežela se prav nič ne puli, marveč dežela ni drugega storila, kakor da je vložila projekt, kakor je to storila mestna občina in kakor bi to lahko storil kot zasebnik g. Pammer sam. In čc jc deželna vlada prisodila prednost deželnemu projektu, je to lahko storila, ker je to tudi dobro utemeljila. Naše stališče glede elektrike je povsem drugačno, gospoda. Nam ne gre, da Sc oropa ljubljansko mesto za elektriko, narobe, dati hočemo Ljubljančanom cenen električni tok. Raslo Pustoslcmšck: To je teorija! Gospod Pustoslcmšck, če hočete go-toriti, Vam odstopim nekaj svojega časa na razpolago. Mi zavzemamo glede elektrike stvarno stališče, Vi gospoda od narodno-napredne stranke, zastopate politično stališče glede elok-triškega vprašanja. Ali gospoda, čuvajte se, ker ravno elektrika lahko zavije vrat narodno-napredni stranki. Splošna veselost tudi v prezidiju, samo Rasto skoči kvišku in se krega nad dr. Zajcem. Štefe mu zakliče: Pu-stoslemšek jc električen! Električni Pustoslemšek po nemški: »Der elektri-sche Pustoslemšek!« (Veselost.) Pusto-slemška še hujše zjezi naprej, dokler mu župan dr. Tavčar, katerega je spravila Štefetova opazka, da je Pustoslemšek električen, v najboljšo voljo, smehljaje nc reče: Rasto Pustoslemšek, bodite vendar mirni! Dr. Zajec: Tudi v krogih, ki jih Pammer zastopa, ni vseeno, če bo stula elektrika 5 ali pa 20 krajcarjev. S tako majhno elektrarno ne boste prišli daleč naprej. Dr. Triller: Saj imamo parno elektrarno. Dr. Zajec: No, vi pravite, 'da hočete .Vi sami to storiti. Ali žc moj tovariš Kregar je jasno dokazal, da s to majhno napravo ni mogoče, ker boste morali kuriti neprestano s premogom, in potem naj bo tok cenejši. Dr. Zajec: Sedaj pride na vrsto gospod clr. Triller. Gospod dr. Triller jc omalovaževal izvajanja Kregarjeva. Alii gospoda, meni se pa zdi, vsaj to mi dokazuje razburjenje in nervoznost, s katero je on govoril, da so Kregarjeva izvajanja zadela narodno-napredno stranko globoko v živo. Dr. Triller je dejal: Pričakovali smo, da boste nam očitali, Bog v6 kake stvari in sedaj nismo čuli prav ničesar. Ja, gospod dr. Triller, kaj ste pa pričakovali. Ali ste mar pričakovali, da Vam bomo očitali osebne nepoštenosti? Vsaj tak je bil zmisel Trillerjevega govora, jaz vsaj sem imel utis, da se je globoko oddahnil. Ali opozarjam gospoda Trillerja: Kregar pravi, zapravili ste milijone občinskih denarjev, Triller pa pravi: Hvala Bogu, da nam ne morete ničesar očitati. (Velika veselost.) Dr. Triller dalje pravi, da je neutemeljeno očitanje napram narodno-napredni stranki, da postopa z nami kruto. Na to odgovarjam samo tole: Na ljubljanskem trgu sc gode dan za dnem krivice našim ljudem. Dokler se bo to godilo, bomo stali v najhujšem odporu proti Vam, in če Bog hoče, bo naš boj proti nečuvenim tržnim razmeram tudi uspešno končan. Dr. Tavčar: Glede na očitanje, da si nismo izposlovali dovoljenja za 35f/o doklado, je bilo moje pravno mnenje, cla prejšnji proračun velja toliko časa, dokler se novi ne odobri. Hvaležen bi pa bil, če bi člani občinskega sveta, ki ste tudi člani visokega deželnega odbora, na to opozorili župana. Dr. Triller poparjen štrli v papirje pred njim, dr. Zajec se smehlja, češ, naj bi pa bil to županu dr. Triller povedal. Z nemškimi in liberalnimi glasovi se nato sklene prestop v podrobno razpravo. O podrobni debati poročamo jutri. Balkanski zaMaji. zavezniki se bodo mirno poravnali. Ruski nasveti v Sofiji in Belgradu. Sofija, 27. maja. Ruski poslanik Nehljudov je ministrskemu predsedniku Gešovu prijazno, toda nujno sve toval, naj Bulgarija v konfliktu s Srbijo pokaže tisto mero odjenljivosti, ki omogoča mirno konverzacijo med Belgradom in Sofijo. Z ozirom na stališče Srbije želi ruski kabinet, naj obe državi ne zapustita poti direktnih pogajanj, ker bi se v slučaju, da Srbija razsodbe Rusije ne sprejme, pojavile nove težkoče. Rusija pa je tudi v Belgradu svetovala k zmernosti. Rusija sprejme posredovanje med Bolgarijo, Srbijo in Grčijo. Berolin, 27. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Pcterburga: Bulgarska vlada je oficielno zaprosila za posredovanje Rusije pri reševanju spora med zavezniki. Ruska vlada je posredovanje sprejela pod gotovimi pogoji. Glavni pogoj je, da Bulgarija demobilizira, ako tudi Srbija in Grčija istodobno demobilizirate in da se med zavezniki, to je med Bulgarijo in Srbijo na eni in Bulgarijo in Grčijo na drugi strani začno resna, na definitivno rešitev mereča pogajanja glede razdelitve spornega ozemlja, pri čemer se prijateljsko posredovanje velesil, ako bi se izkazalo za potrebno, ne sme izključevati. Rusija izraža nasproti Bulgariji obenem željo, naj bi se Srbiji kljub obstoječi pogodbi priznale primerne kompenzacije v interesu balkanske zveze, katero ohraniti bodi najvišji cilj zaveznikov. Glasom podobnih poročil iz Sofije je ruska vlada stavila tudi za pogoj, da se Bulgarija zaveže, da ostane v balkanski zvezi in se ne pridruži trozvezi Bulgarija je te pogoje sprejela. London, 27. maja. »Daily Telegr;« poroča iz Bukarešta (isto poroča »Acle-vcrul«), da je car z ozirom na to, da sc zavezniki nočejo ujegovi razsodbi brezpogojno podvreči, za enkrat odločno odklonil o sporu razsoditi, pač pa jc ruska vlada sprejela posredovanj c. Grčija se z Bulgarijo direktno pogaja. — Pašič se najbrže snide z Gešovom. Sofija, 27. maja. Grčija je sprejela predlog Bulgarije, naj bi se pogajanja glede razdelitve ozemlja med Bulgarijo in Grčijo vršila neposredno brez srbskih delegatov, kakor je Grčija prvotno zahtevala. V to svrho je včeraj odpotoval v Atene Sarafov. Na drugI strani se govori, da pride Pašič osebno v Sofijo se r. Gešovom pogajat. Mero-dajni krogi so slejkoprej odločno za mirno poravnavo. Atene, 27. maja. Sklicanje zbornice se je vsled zapletka situacije v zadnjih dneh na nedoločen čas odgodilo. Ministrski predsednik Venizelos je odpotoval v Solun. Časopisje sicer Bulgarijo obsoja, upa pa, da napetost med obema državama nikakor ne bo privedla do pravega spora. Grška vlada je v Sofiji Izjavila, da hoče z bulgarskimi delegati o meji takoj razpravljati. V to svrho odpolT+b danes v Atene bulgarski delegat Sarafov. Miroljubna izjava bulgarskega finančnega ministra. Pariš:, 27. maja. Bulgarski finančni minister Toclorov izjavlja v »Tempsu«, da Bulgarija nujno želi miru in demo-bilizacije. Jaz osebno — pravi minister — sem za to, da se tako spor med Bul-garijo in Srbijo, kakor med Bulgarijo in Grčijo potom razsodišča reši. Ni res, da namerava Bulgarija svoji zaveznici napasti. Naše čete stoje še vse pri Čataldži, in nismo proti svojim zaveznikom nič vojaških priprav ukrenili. Mi smo pristaši balkanske zveza, upamo, da se bo spor rešil, ne da bi zveza trpela in nričakujemo, da se zveza le še okrepi. Naša alianca mora za Balkan in za Evropo le še pridobiti na pomenu. Srbski vladni kropi položaj mirno presojajo. Belgrad, 27. maja. (I z v i r n o.) Politični in diplomatični krogi sedaj napeto pričakujejo, kakšno stališče bo zavzela bulgarska vlada. Širijo se glasovi, da pride Spalajkovič bojda že jutri iz Sofije, da poda vladi svoja obvestila in impresije o vtisu srbske note v Sofiji. Toda to še ni gotovo. Vsekakor se pričakuje, da bo Tošev, ki se vrača iz Sofije, naznanil srbski vladi bulgarski odgovor. Zdi se, da vlada v Sofiji veliko razburjenje, kajti glasom tamkajšnjih vesti sc je začela pravcata vojna agita cija. Včeraj došli sofijski listi poročajo o organizaciji prostovoljnih čet nedoraslih mladeničev in starčkov za vojno s Srbijo. Včeraj so se po Belgradu širile alarmandne vesti, da je prišlo do spopada na Ovčjem polju in da je bil kralj Ferdinand ubit; toda te vesti so se takoj demontirale in konfiscirali listi, ki so jih zabeležili. Potniki iz Car-jega broda soglasno pripovedujejo, da je predvčerajšnjim nastala ondi neka pajiika ter je prebivalstvo začelo bežati v Sofijo, pa tudi bulgarske čete so sc umaknile v neznani smeri. Verjetno je, da je ta odhod čet povzročil paniko. Nekate) 'i listi so dobili iz Sofije vesti, da vlada ondi kakor tudi v notranjosti Bulgarije pravcato mrzlično razburjenje, ker se širijo vesti, da jc vlada sklenila Srbiji negativno odgovoriti in zahtevati brezpogojno umaknitev iz cele Makedonije. Tc vesti imajo svoj izvor v velikih vojnih pripravah, ki se vrše v bulgarski armadi. Vse te alarmantne vesti se v tukajšnjih treznejših političnih krogih dokaj hladno presojajo, ker se sofijskih alarmov ne smatra vedno za tako, da bi vsled njih verjelo v neizogibnost spopada. Tudi sedaj še ne manjka celo glasov, da se bo bulgarska vlada odločila za mirno diskusijo o reviziji pogodbe in da jc srbska vlada o tem že obveščena. Merodajni krogi pa še ne dajo nobenih pojasnil in so vse pozitivne vesti prezgodnje. Pašič poda danes svoj ekspoze o zunanjem položaju. Belgrad, 28. maja. (1 z v i r n o.) Danes, v sredo, ob 9. uri dopoldne se otvo-ri seja narodne skupščine, v kateri bo Pašič takoj v začetku podal tako napeto pričakovani ekspoze o položaju. Zanimanje občinstva jc nenavadno, naval v skupščino velik. Poslancem je vsebina ekspozeja žc znana, ker jim jc bil ekspoze razdeljen žc v noči od ponedeljka na torek. Včeraj so vsi klubi imeli soje, v katerih so določili govornike. Debata ne bo raztegnjena, ker se je med strankami sklonil sporazum, da podajo izjave samo določeni zastopniki strank in skupščina pokaže popolno onodušnost. Debata sc dovrši v eni seji. Od slaroradikalcev bosta govorila Marko Trifkovič in Nastas Petrovič, od sa-mostalcev menda samo Draškovič, od naprednjakov Paja Mavinkovic, od narodnjakov Ribarac in Velkovič. Izjava srbske vlade, ki navaja razloge za revizijo, ima ta smisel, da naj sc celokupno osvojeno ozemlje smatra kot skupna zavezniška celota in sedaj po uspešni vojni nn pravični podlagi zazdeli ter tako postavi temelj stabilnosti balkanske zveze. Srbija ponovno opravičuje svoje stališče, Belgrad, 27. maja. (I z v i r n o.) Nocojšnja »Samouprava« piše povodom osodnega preobrata, da jo napetost med zavezniki začela rosno vznemirjati iskrene prijatelje balkanske zveze na Francoskcm in Ruskem; toda Srbi morajo v svoje opravičenje reči to-le: Srbi so zvezi doprinesli vse mogoče žrtve; poslušali so doslej vse nasvete velesil in v korist miru storili vse, kar so mogli. Srbija je postavila na bojišče nad 350.000 borcev, torej je doprinesla za interese zveze več nego dvakrat tolike denarno in krvne žrtve, nego so se od nje pričakovalo, dočim so Bulgari svoje glavne operacije prenesli v Tra-kijo, kar v pogodbi ni bilo predvidjeno. Namesto da bi od Bulgarije zahtevala v pogodbi določenih 100.000 vojakov za makedonsko bojišče, jc Srbija sama brez bulgarske pomoči dovršila svojo nalogo, vrhu tega pa na zahtevo Bulgarov poslala pred Odrin šc dve diviziji in močno oblegovalno artiljcrijo, dasi v pogodbi to ni bilo določeno. Srbi so podaljšali vojno in si s tem naložili veliko politične, denarne in človeške žrtve skozi več mesecev, — vse to edi-nole radi splošnih koristi zveze in spe-cielnih koristi Bulgarov v Trakiji. Srbija jc pomagala tudi Črnigori,in sploh 7. dejanji vsestransko dokazala, da sc zna žrtvovati za zvezo. Pri vsem tem pa Srbiji nimalo ni žal, da bo Bulgarija po vojni imela 150.000 km, Srbija pa samo 85.000 km; raynotako ji ni žal, da se tudi Grčija poveča. Za vs,e to ima pač pravico zahtevati vsaj nekoliko ozira tudi na svoje neobhodne potrebe, da si zagotovi državni obstanek; bila je iztisnjena iz Albanijo in od morja, zato upa, da bodo zavezniki upoštevali njene nujne potrebe. Krivično je, ako se Bulgari sklicujejo na pogodbo, ko so se njene določbe glede vojnih operacij ravno na bulgarsko zahtevo izpremc-nile in je morala Srbija ravno tako na bulgarsko zahtevo proti določbam pogodbe podvojili svoje žrtve. Srbije ne vodi megalomanija, ko od zaveznikov zahteva minimum onega, kar nujno potrebuje in kar ji po vsej pravici gre. Na temelju svojih žrtev apelujc Srbija na njihovo vest in poštenje, ko zahteva priznanja za svoje žrtve. V Srbiji je veliko zavesti in prepričanja o važnosti zveze in tudi volje, da z največjo vpetostjo dela dalje in se žrtvuje zanjo; toda nihče nima pravice zahtevati — tudi v imenu še tako velikih zveznih ciljev ne — da naj se Srbija samo zaradi neuvidnosti drugih odreče pogojem svoje popolne državne samostojnosti in varnosti svojih drago doseženih posesti. Najmanj pa more Srbijo k takemu samouničenju prisiliti pogodba, ki je bila (sklenjena na podlagi, katero je druga pogodbena stranka pa svoji želji izpremenila in sc osvobodila svojih obvez, Srbiji pa naložila dvakrat večje obveze in žrtve. Taki krivici se Srbija brez velike škode nc more pokoriti. Brošura »Balcanicusa«. Belgrad, 27. maja. (Izvirno.) V brošuri »Balcanicusa«, ki jc včeraj izšla in ki se pripisuje nekemu- srbskemu aktivne m u m i n i s t r u , se nahajajo li-le podatki o srbsko-bulgarski pogodbi: Vojna konvencija med Srbijo in Bulgarijo, ki je sestavni del pogodbe in katero sta podpisala vladarja, zunanja ministra in šefa generalnih šlabo\. — ničesar ne govori o kooperaciji v Trakiji in navaja makedonsko bojišče kot glavno, šele 23. avgusta 1912, torej mesec dni pred mobilizacijo,- prihaja bulgarsko poveljstvo z idejo,, .da bodi t-rakijsko bojišče glavno,- (Tu manjka v brzojavki več vrstic. Op. ur.) Z zapisnikom od 19. julija jc Srbija samo zato, da ugodi Bulgarom, odstopila od zahteve; preje določenega kontingenta bulgarske vojske /.a Makedonijo, t. j. 100.000 mož in se zadovoljila z eno samo divizijo bulgarske pomoči, prevzemši vso skrb za makedonsko bojišče na svoje rame. Šc pred kumanpvsko bitko so Bulgari nanovo zahtevali od Srbije dve diviziji za Odrin, dasi v konvenciji ni nobene besedice o sodelovanju v Trakiji. Srbi so te dve diviziji seveda poslali šele po kumanovski bitki. Te nove zahtevo Bulgarov so posledica tega, da so Bulgari, neobvestivši Srbijo, izpre-menili vojni načrt; kajti dočim bi bili imeli Bulgari po prvotnem načrtu voditi v Trakiji samo defenzivo, je general Ivanov, ko je postal generalissimus, načrt izpremenil in začel v Trakiji z ofenzivo. Takrat sc Srbiji ni ničesar povedalo o tem, da želi Ivanov delati po popolnoma novem načrtu; ravno-tako ni bilo nobenega govora o sodelovanju srbske artiljorije pri Odrinu. VARNOSTNE VOJAŠKE PRIPRAVE ZA VSAK SLUČAJ. Belgrad, 27. maja. Včeraj so se že na dopust poslani rezervisti II. poziva pozvali, naj se takoj pri poveljstvu javijo. Celo noč so se prepeljavale čete proti bulgarski meji. Na tisoče vpokli-cancev se gnjete po kolodvorih. Veliko tovornega blaga, ki jo bilo že na potu v Srbijo, se je poslalo nazaj v Zemun. Dasi se Srbija diplomutično trudi do- seči mimo poravnavo spora z Bulgarijo, se vojaško obširno pripravlja. Velik del častnikov je baje poslal kralju in vladi spomenico, v kateri zahteva, naj sc zlasti Bitolj ne zapusti. Solun, 27. maja. Bulgarski glavni stan v Serresu je polkovniku Čilin-girovu v Solunu ukazalo, naj se s svojim štabom pripravi za odhod v Serres. V Solunu ima ostati samo šo en bulgarski bataljon. Solun, 27. maja. Mesto je polno vojaštva. Neprestano dohajajo grške transportne ladje z vojaštvom in muni-cijo. Odpošiljajo jih proti Selmanliju. Grške oblasti tukajšnje Bulgare strogo nadzorujejo. Rim, 27. maja. »Giornale d' Italia« poroča, da so Grki v zadnjih bojih z Bulgari imeli 800 ranjencev in izgubili vso artiljerijo. MIROVNO VPRAŠANJE. London, 27. maja. Grey je danes sprejel mirovne delegate balkanske zveze in jim sporočil sklep včerajšnje konference poslanikov, ki so izrekli načelo, da se besedilo mirovnih prelimi-narijev ne more izpremeniti. Dr. Danev je odgovoril, da je pripravljen mir takoj podpisati, srbski in grški delegat sta pa Greyu odgovorila, da morata sklep velesil svojima vladama sporočiti in čakati njunih instrukcij. V konferenci poslanikov sami sta se, kakor se govori, Rusija in Francija izrekli proti temu, da bi se sklenil zgolj separatni mir med Turčijo in Bulgarijo. SOLUN — SVOBODNA LUKA. Belgrad, 27. maja. (Izvirno.) Sklep grške vlade, da proglasi Solun s široko oono naokoli za svobodno lako, Odgovarja glasom tukajšnjih obvestil prejšnji želji grške vlade, s katero je tudi Srbija soglašala in se v tem oziru sporazumela z Grčijo. Zato se je ta sklep v Belgradu sprejel kot velevažen in za Srbijo ugoden. Razglašenje tega sklepa je pa na drugi strani pospešilo prodiranje Bulgarov proti Solunu. Vest, da je Solun določen za svobodno luko, se potrjuje tudi z Dunaja. DVA GRŠKA DEMENTIJA. Atene, 27. maja. Vest o pogajanjih med Grčijo ln Italijo glede meje v južni Albaniji in o defenzivni zvezi med Gr-21]o ln Srbijo se dementuje. ALBANSKE ZADEVE. Dnnaj, 27. maja. »Alb. Korrcspon-denz« poroča, da veje albanska zastava z Valone, Berata, Drača, Lušnije, Elbas-sana, Kroje in Lješa. V vseh toh krajih posluje albansko orožništvo s turškimi uniformami, toda z albanskimi znaki. V vseh teh krajih poslujejo guvernerji, ki pa medseboj niso v zvezi. V veljavi so večinoma še turške postave. — Z Valone se poroča, da obstoja med Essatl pašo in provizorično vlado spor, ker Essad paša izdaja odredbe na svojo roko. — Ista korespondenca poroča, da so vsi Malisori sklenili medseboj »beso« (krvno zvezo) proti aneksiji albanskega ozemlja od strani Črnegore. — V Albaniji se nahaja še kakih 20.000 turških vojakov, od katerih je pa komaj polovica oborožena. Transport teh vojakov se je preložil do sklepa miru. NEZMERNO PISANJE ŠOVINISTIČ-NEGA LISTA. Belgrad, 27. maja. »Tribuna« si dovoljuje imenovati monarhijo zaradi aneksijc Ada-Kaleh »tatico«, ki da se mora kaznovati. Ogrska, ki je aneksijo izvršila, v evropskem koncertu ne obstoja. Ada-Kaleh se bo v mirovni pogodbi prepustil Srbiji, ki bo proti aneksiji v Londonu baje protestirala. Dnevne novice. -f Stranka Prava. Dr. Milo S t a r-č e v i č je vrhovno upravo Stranke Prava sklical za 1. in 2. junij v Trst. Edina točka dnevnega reda je odločitev o razporu v stranki. Prva seja se vrši ob 10. uri dopoldne v »Palace-llo-telu«. Frankovci pa stoje baje na stališču, da vrhovna uprava stranke ni kompetentna, ker so mandati članov baje ugasli. + Sirova neumnost liberalcev jih Je udarila s popolno slepoto. Neki ma-gistratovič v »Slov. Narodu« psuje c. kr. deželno vlado radi njene razsodbe v zadevi elektrarne na Ljubljanici na tak način, da treba res velike potrpežljivosti na merodnjnem mestu, da sc to prenese. Magistratovič »z zobmi škriplje«, »etični Čut se mu ustavlja«, o razsodbi deželne vlade pravi, »da naprav- lja vtisk šolske naloge kakega nadebudnega dijaka« itd. Seveda — uspeh bo pokazal, ali se na ta način ljubljanskemu mestu pomaga! -f Ljubljansko c. kr. realko bodo torej, kakor se grozi, dne 1. avgusta t.l. vrgli na cesto. Kranjska hranilnica, ki jo svoj čas postavila poslopje, med tem, ko sta dežela in mesto prevzeli pokritje za stvarne potrebščine, se je svojega patriotičiiega dejanja skesala in jc odpovedala realki stanovanje. Do 1. avgusta t. 1. naj mesto ali dežela ali kdorkoli hoče, postavi novo poslopje, kajti Kranjska hranilnica hoče sedaj naenkrat s poslopjem drugače razpolagati. Presenečenje je splošno, kajti kar čez noč ni Kranjska hranilnica tako obubožala, da bi morala ravno iz poslopja, ki je bilo že od nekdaj namenjeno v šolske namene, dobiti denar. Tu je nekaj drugega sedaj. Kranjska hranilnica hoče izsiliti, da se Slovenci izženo iz njenega poslopja. Učna uprava pritiska na to, da se druga gimnazija v Ljubljani izpremeni v realno gimnazijo. Čc se to zgodi, potem bodo rekli: Slovencem je za tehnični pouk že preskrbljeno, torej bodi realka samonemška in se proglasi za nemški »Besitzstand«, koder morejo dobiti kruh le importirani pro-težiranci nemškega »Volksrata«. Take realke potem Kranjska hranilnica ne bi metala na cesto. Ako pa tega ne dosežejo, tedaj hoče prisiliti Kranjska hranilnica deželo in mesto, cla zgradita za sedanjo realko poslopje, to poslopje bi pa Kranjska hranilnica porabila za čisto nemškonacionalne namene. To je namen nenadne odpovedi od strani Kranjske hranilnice. Deželni odbor jc že jasno povedal svojo besedo, pričakovati je, da tudi mestna občina ljubljanska ne zaostane. Sedaj smo res radovedni, kaj se zgodi. Ako mora realka res vun dne 1. avgusta, potem se bo v jeseni otvoril prihodnji letnik na prostem pod Tivolijem ali pa v Zvezdi. To bo evropska znamenitost. Kranjska hranilnica bo svoj patriotizem potem lahko slavila v »Domačinu«. + Uradniško vprašanje. Sekčni šef Galecki je v seji odseka za državne uslužbence izjavil, da vlada slejkopi'ej vztraja na junktimu med finančno predlogo in službeno pragmatiko, vsled česar bi se slednja morala odložiti, ako bi se finančne predloge ne rešile. Vlada je nadalje slejkoprej nasprotna zakoniti ureditvi vprašanja pisarniških oficiantov in bo v tem oziru, ko se uveljavi pragmatika, izdala novo naredbo, v kateri bo storila za oficiante, kolikor je mogoče. Končno je izjavil, da vlada uradnikom takozvane enkratne naklo-nitve (draginjska, doklada) ne namerava še enkrat izplačati. -f Osebna dohodnina. Z Dunaja se poroča, da se bo z ozirom na to, da ima drugo branje finančne predloge priti v parlamentu na vrsto prihodnji teden, rok za napoved osebne dohodnino zopet podaljšal, in sicer do konca prihodnjega meseca. + Daleč smo prišli. Znanstvena revija Leonove družbe »Čas« piše v 3. zvezku o glasilu liberalnega učiteljstva tole: »»Listek v »Učitelj. Tovarišu«, 1913, št. 14 proslavlja Giordana Bruna, »živega svetnika, svobodne misli hrabrega muče-nika . . .« Pravi, da ni mogoče pozabiti tega imena, kadar se štejejo največji misleci tega sveta. Kaj pa je »Učiteljskemu Tovarišu« na Brunu tako všeč? Da je bil »živ svetnik«? Umazan cinik in razuzdan liber-tinec — živ svetnik? Že mogoče, da »Tovarišu« posebno prija t^ka »živa svetost«! Vendar mu je pač najbolj pogodi Brunovo brezverstvo, »Ker mu je bila narava vse«, tako pravi, »je iskal tudi Boga v njej, in kako krasna in vzvišena je bila njegova ideja o svetu, dokazuje sledeči stavek: Bog ni nič drugega kakor edinstvo neskončne vesoljnosti, ki je potrjena v vsakem naravnem zakonu, vesoljstvo pa zopet ni nič drugega kakor en neskončno razdeljeni Bog. Prav tako krasen je njegov nauk o duši: njeno neumrjočnost je izvajal iz ne-ustvarjenosti in nerazrušljivosti vsake individualne energije.« Zares krasno, še krasneje, da so oboževalci take krasote vzgojevalci našega ljudstva! Ateisti! Kako umeva »Učiteljski Tovariš« besede, ki jih je zapisal: »Jezus, sin mizarja Josipa,« je po tem tudi čisto jasno . . .«« Iskreno smo hvaležni uredništvu »Časa« za to odločno obsodbo lista, ki si včasih še celo drzne nadeti krinko krščanstva, tu pa, kakor vidimo, s tako odločnostjo proslavlja ateista in njegove blodnje. Čitatelji naj zdaj sami napravijo sodbo o učiteljskih nasprotnikih naše krščanske organizacije, ki mislijo, da kljub tako očividnemu proslavljanju brez-božneža lahko še zmerom z mirno vestjo naročajo in berejo take listi in publikacije. Izgovarjajo se, da protiverskih člankov ne odobrujejo; toda tak izgovor je jalov, zakaj naročniki so tista moč, ki vzdržuje list in zato prevzemajo pred Bogom soodgovornost za vse, kar se tiska in razpečava v njem, To je resnica, ki je ne more nihče izpodbiti in se — žal — le premalo podčrtava. Ako bi n. pr. neka družba zložila denar ter ga dala lopovu, ki si kupi strupa, da otruje vodnjake, kčga bodo najprej prijeli in kaznovali? Primera je dovolj jasna. Omahljivi in v političnih vprašanjih premalo razsodni člani kranjskega učiteljstva naj spričo zgorajšnjega dokaza pomislijo, kaj in koga podpirajo, ako pri volitvah glasujejo proti kandidatom krščanskih organizacij, Slepcu sicer zastonj pripoveduješ o barvah, a toliko povedati smo si šteli v dolžnost, da ne bodo imeli nekoč izgovora. — Za uradniško pragmatiko. Dodatno k včerajšnji notici se nam poroča, da se je na zborovanju davčnih uradnikov in centralne zveze vseh uradniških zvez, ki se je vršilo 23., 24. in 25. t. m., sklenilo danes izposlovati avdijcnco pri Nj. Veličanstvu. Vlada je uradniški deputaciji s poudarkom izjavila, da komaj čaka uzakonjenja davčne predloge, da bi mogla ustreči želji uradništva. V koliko bosta vlada in parlament držala besedo, pokazali bodo bodoči nastopni dnevi. — Orožnik usmrtil orožnika. Iz Ljuboškega na Hrvaškem javljajo: Orožnika Fran Zilinski in Pavel Rai-singer sta šla skupno v službo. Ker sta živela v veliki medsebojni mržnji, sta se na potu pričela prepirati. V prepiru je Zilinski svojemu tovarišu zasadil v prsa bajonet. Raisinger, dasi težko ranjen, je pričel bežati, nakar je Zilinski oddal za njim par strelov. Nato se je Raisinger obrnil in tudi ustrelil na Zilinskega, katerega je tako dobro pogodil, da se je Zilinski mrtev zgrudil. — Vlom so izvršili doslej še neznani vlomilci v noči od ponedeljka na torek v Gorenji Zadobrovi, občina Devica Marija Polje, v trgovini Marije Avšič. Vzdignili so omrežje pri oknu in odnesli precej špecerijskega blaga, denarja so pa dobili samo okolu 15 K. ZBORNICA. Dunaj, 28. maja. Včeraj je socialni demokrat L e u t h n e r govoril o zunanjem položaju dve celi uri, baje spretno in zelo sarkastično. Posebno je zdelo val Kani j o. Nato je govoril P ant z. Naša zunanja politika se mu zdi neodločna. S Srbijo naj se najde modus vivendi. Zdi se mu, da jc ustavno vprašanje v Avstriji resno izpvo-ženo in da je treba vprašanje narodnega sporazuma na jugu postaviti enkrat na dnevni red. Za njim govori svobodomislec Ze n k e r, ki napada zlasti nemško nacionalno zvezo, ker paktira s krščanskimi socialci in vsled tega pozablja na »kulturne cilje« svobodoljubnega nemštva. Nato govori K ur and a. Za njim odgovarja minister za notranje zadeve H e i n o 1 d na interpelacije glede na napad na »Ca-rolino«. Poudarja enakopravnost vseh dijaških korporacij, zagovarja intervencijo vojaštva, obljublja kazen za krivce, napad na katoliške dijake in njih goste iz rajha najostreje obsoja in pravi, da se pogajanja glede podržav-ljenja graške policije ie vrše. RUSINI GROZIJO. Dunaj, 27. maja. Rusinski poslanci izjavljajo, da se njihovo stališče nasproti vladi ni nič izpremenilo In da zato finančne predloge ne bodo dopustili, ako se rusinsko vseučiliško vprašanje in gališka volivna reforma ugodno ne rešita. HRVAŠKO VPRAŠANJE. — ČUVAJ JE RES DEMISIONIRAL. Budimpešta, 27. rpaja. Minister za Hrvaško Josipovich je izjavil, da Je Čuvaj res šel. Tukaj se glede na hrvaško vprašanje povdarja, cla je mogočo, da komisar Čuvaj poda demisijo, ne da bi se hrvaška kriza morala že takoj zdaj definitivno rešiti. Na vsak način ogrska vlada ne bo paktirala s hrvaškimi opozicicnalnimi strankami. Ako se podajo garancije, da se izvoli v sabor unionistična večina, le potem sc morebiti že zdaj ali v kratkem lahko imenuje unionistična vlada, kateri bi stal na čelu grof P e j a c e v i c h. koroške novice. k Kaj se pravi v miru živeti s Slovenci. Koroški nemškonarodni listi nc znajo ničesar pametnega povedati kakor to, da koroška dežela vedno bolj »napreduje«. Če hočeftno biti pošteni, pa moramo reči, da propada to pleme dušno in telesno. Res je, da dobimo tudi v nekaterih koroških nemških občinah lepo in mirno krščansko kulturno življenje. Ros je pa tudi, da so tisti nemškonacionalni krogi, ki nosijo zvonec na Koroškem, že tako duševno pro-pali, da se jim že pojmi mešajo. Napredek koroške kulture zamenjavajo s po-nemčevanjom. Kultura in ponemčeva-nje jim je eno in isto. In predpogoj te »kulture« je seveda krivičnost proti koroškim Slovencem. Posledice toga kulturnega napredka, ki ga širijo te zmešane glave po Koroškem, so kajpada nedogledne. Šnopsarska kuga gospodari tako na Koroškem, da je celo sam vojaški komandant v Celovcu smatral lani za potrebno, cla je izpre-govoril resno besedo na adreso teh kul-turonoscev. Sicer pa stopite sami enkrat tako kako nedeljo gori na Koroško, pa fl> prepričajte na lastna ušesa, v čem obstoji ta »napredek« na Koroškem. še nikdar nismo slišali takega dafanja in ciničnega govorjenja po že-ezničnih vagonih, kakor ga slišite po koroškem. Človeka je kar groza te pro-palosti in človek je naravnost vesel, da pride iz tog« smradu zopet na sveli zrak. Take cvetke rastejo v tem ozračju. To je ena stran koroške kulture in napredka. Druga stran tega »kulturnega« nomškonacionalnega dela je pa poni emče vanje koroških Slovencev ali