F. ].:                     1
Mala kovačeva hčerka         ;
(Legenda po Šk. N.)
V sosedstvu betlehemskega hlevčka je stala kovačnica. Njen gospodar je bil pravi hrust in robavs. Iz kovačnice je dan na dan odmevalo udarjanje kladiva po nakovalu, vmes pa se je slišala tudi prenekatera. grpba beseda ali celo kletvica iz kovačerih.. ust, ki se je tikala krhkega žefeza ali ognja.
Ob zori po rojstvu Odrešenikovem je prišla v kovaenieo kovaČeva žena in dejala svojemu možu: »Prosim te, ae udrihaj danes tako močno, kajti tu v sosednjem hlevcu je nocoj to noč Gospod Bog podaril neki siromašni ženi majhno detece. Sirota-mati je zelo trudna in ne bi mogla poslušati tvojega udrihanja in bevskanja.«
Kovač je dobrovoljpb pokimal z glavo in zadrževal svojo silno moč. In glej! Čudo prečudno! Tega dne ni dalo kovanje niti najmapjšega glasu, pa čeprav je včasih kovaž še tako močno udaril. Železo, dasa" zelo trdo, se mu je upogibalo kot tanka šibica.
Materino prošnjo je iz kovačnice slišala tudi njena majhna hčerkica. Zelo radovedna je zato šla k hlevčku. Pri vratih je bojazljivo postala. Ni bila namreč navajena hoditi med tuje ljudi, ket je bila pohabljena: ni imela rok.
Ko je Marija zagledala sirotico, se ji je v srce zasmilila in poklicala jo je noter. Sirotica se je ohrabrila, stopila v hlevček in stekla k jaslicam, ki je v njih ležal na slamici mali Jezuiček.
»Prinesi mi setnkaj mojega malega!« ji ukaže smeb.ljajoč se Marija.
Tedaj pokaže kovačeva hčerka, kako je pohaMjena, \z'-m^ pa so ji tekle grenke solze.                                             .."                         "V
>Pa vendar poskusi!« ji reče Mati božja. /                                S
Mala deklica zares poskusi. Svoje nastavke rok vtakne pod slamo. In čudo! V istem trenutku so ji zrasle roke in deklica je vzdignila Detece božje in ga položila Mariji v naročje.
¦¦¦¦¦..                 \                   .        y
4. 62