J^L glasilo TOZD ISKRA leto IV., št.4 julij ŽELEZNIKI 1983 4.JULIJ-MU BORCA Praznik 4. Julij nas spominja na lato 1941, ko je za nas še živeči tovariš Tito popeljal komuniste, mjadino, vse narodq in.narodnosti Jugoslavije v boj proti okupatorju, za osvoboditev domovine. Že tretje leto pa bomo praznovali brez njega, toda prepričana sem, da je v naši domovini še mnogo poštenih in delovnih ljudi, ki bodo znali vse težave, s katerimi se srečujemo, premagati in sicer na gospodarskem in političnem polju. ISKRA, kot eden od največjih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, ki zaposluje preko 30 tisoč delavcev, si je izbrala za svoj delovni praznik DAN BORCA". Pristojni organi ISKRE, ki so to pred desetletji sklenili, so se pošteno zavedali, da je moč združiti na podoben način delavstvo v eno sodobno, napredno delavno organizacijo, ki naj bi s skupnim delom, tehnološkim in organizacijskim naored-kom omogočila boljše živeljenje. Kolona na pohodu - Joto* Polajnar Število tistih, ki so na ta pra-znik življensko vezani, predvsem mislim na še živeče aktivne borce in člane borčevskih organizacij, se iz leta v leto zmanjšuje. Čas prinese svoje, vendar dejstvo je, da je v naših mladih vrstah zadosti takih, ki na tradicijo - spomin NOV ne bodo pozabili, da bodo ta praznik praznovali in varovali. Tako naj bi se enotnost ISKRE izražala vnaprej y dobro vseh zaposlenihl Rezka Porenta Pred odhodom v akcijo - Koto: Polajnar 1 22JUU) ~ LAU Ob zgodovinskih jubilejih se za trenutek ustavimo, da bi pregledali prehojeno pot in ei zastavili nove cilje. Dvainštirideset let od strela iz prve partizanske puške na Okupatorja Je prineslo Slovencem marsikaj novega, drugačnega. Vojna Je z vso silovitostjo divjala tudi na Slovenskem. Iz naših vrst Je iztrgala mnogo bojevnikov, nedolžnega prebivalstva in otrok. Padli so mnogi organizatorji upora proti sovražniku. Kljub temu se je slovenski narod ob mnogih žrtvah pretolkel skozi ognjene zublje vojne in zakoračil v novo pri-. hodnost. Prva povojna leta obnove domovine so ponovno terjala nadčloveške napore in mnoga odpovedovanja. Treba je bilo postaviti nove temelje industrije, kmetijstva , šolstva itd. V obubožani in porušeni domovini to ni bila lahka naloga. Najprej je bilo treba poskrbeti za osnovno preskrbo prebivalstva s hrano in obleko, da bi bilo sploh zmožno izvesti velike udarniške in obnovitvene gradnje. Voditelji iz NOB s tovarišem Titom nageiu so uspešno organizirali in vodili tudi to obnovitveno borbo - borbo za obstanek; za začetek novega življenja narodov in narodnosti Jugoslavije. Komaj se Je gospodarstvo nove Jugoslavije malo opomoglo, že ga je doletela nova katastrofa. Informbiro1. Napafl SZ in držav vzhodnega bloka je bil tako silovit, da Je za neko obdobje zrušil vse osnove nadaljnje graditve industrije in obnove države. Dolgo je trajalo, da smo se preusmerili na zahod in si ob ob-držani neodvisnosti in neuxrš--čenosti izborili gospodarsko sodelovanje in pomoč. Titova od- VSTAJE 5L0VEM5KC$A UAROAA ločna politika neuvrščenosti in popolne neodvisnosti, je bila velik trn v peti vzhodu pa tudi zahodu, vendar jo Je ob veliki pripravljenosti in borbenosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavija uspel obdržati in u-veljavljati vse do svoje smrti. Objubljamo pa seveda, da se bomo za tako politiko borili tudi v prihodnje. To so bile resnično velike težave na prelomnicah med starimi in novimi odnosi v politiki, gospodarstvu in med narodi. Današnje gospodarske težave niso niti senca takratnih, pa tako tarnamo, obupujemo in kritiziramo. Danes vendar imumo neko osnovo, družbeni kapital, ki se odraža akozi ogromno infrastrukturo-v industriji, kmetijstvu, grad-benitšvu, družbenih dejavnostih itd. Največjo vrednoto pa imamo v medsebojni povezanosti, bratstvu ih enakopravnem sodelovanju med narodi. To Je velika pridobitev narodnoosvobodilne borbe, povojne izgradnje sistema in Titove politike enotnosti v Jugoslaviji. Vsega tega nam danes ne more nihče več vzeti dasi ravno so poskusi skrajnežev doma in v tujini, da bi dosegli ponovno razparceliranje Jugoslavije. To so tako bedni ostanki, preteklosti , da nanjo e):drnj ni vredno polagati pozornosti. Važnejše Je, da naš samoupravni socialistični sistem gVHciimo naprej na temelju demokratičnega centralizma, krepitve vlegn delavca in občana kot subjekte določanja. 8 tem bomo najzanesljiveje odrinili vse poizkuse sovražnega delovanja znotraj in zunaj naših meja. Težav, v katerih eno. seveda ne gre podcenjevati. Lahko Jih prebrodimo, če bomo rosno zagrabili za delo in počistili, okrog sebe vse, kar ne sodi v te sistem, kar ni pošteno, kar je zloraba zaupanja družbe. Takih odnosov je še vse preveč v naši družbi in so glavni razlog za nastajanje še večjih ežav in brezizhodnosti. Na odgovornih položajih gospodarstva in politike ni dovolj energičnih, sposobnih in poštenih voditeljev, ki bi znali in zmogli ob podpori samouprav-1jalske baze obvladati stihijo nezdravih odnosov. Pod krinko samoupravljanja se često skrivajo povsem neodgovorne, družbeno nesprejemljive odločitve posameznikov, da bi uveljavili svoj' "jaz" za vsako ceno, neo-ziraje se na cilje družbe kot celote. Samoupravljalci, delovni ljudje in občani prevečkrat slepo vejramejo vizijam neodgovornih ali nesposobnih voditeljev. Namesto, da bi Jih pravočasno onemogočili, Jim pojemo slavo do takrat, ko se na konkretnem primeru opazi kako so nas speljali na stransko pot. Odgovornost na take procese in postopke pa ne gre pripisati zgolj samoupravni bazi, temveč in predvsem subjektivnim dejavnikom t.j. DPO, DPS, SIS, saj so v prvi vrsti odgovorni za razmere v naši družbi. Rezultat neomajne voleje in en-tuzijazma v povojni graditvi je tudi naša tovarna. Iz kovinske zadruge so se razvile kar tri tovarne: NIKO, ISKRA in TEHTNICA. Sama eksistenca teh treh kompleksov je zadosten dokaz, da ljudje Selške doline niso stali križem rok. Kmetje, mladina, delavci vsi so na svoj način pripomogli k nastanku industrije v Železnikih. V udarniških akcijah je izgorevala energija mnogih aktivistov in delavcev, ki so poleg rednega osemurnega dela gradili krajevno infrastrukturo. Tako udarnikom v kanalih, delavcem za stroji kot kmetom za plftgi je bila ista misel: "Zgraditi pogoje za lažje delti, za boljše živlejnje." 2 Naga tovarna je dosegla zavidljiv tehnološki razVoj. Tudi na področju aairoupravnih in medsebojnih odnosov je dosežen velik nopredek. Celoten prihodek ee iz let,a v leto povečuje po stopnji cca 25 i"; produktivnost pa je neprimerljivo narastln saj danes proizvajamo dnevno toliko Izdelkov kot nekoč vee leto in podobno. Ob vsakodnevnem delu nas spremljajo tudi mnoge težave, objektivne in subjektivne narave. Zadnje čase nas močno tare pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar je nekakšna jugoslovanska bolezen. Razlogi za to so v splošnem usmerjeni v izvoz. To je po eni strani potreba, po drugi pa spet neumno, saj na ta račun stoji naša domača predelovalna industrija. Jugoslovanska prezadolženost v tujini je dosegla tako stopnjo, da postaja j zvoz naša skupna in temeljna naloga. Če ne bomo uspeli izvažati finalnih proizvodov, bomo pač morali surovine. Kaj to pomeni, že vidimo in občutimo. Tudi naša tovarna na področju izvoza ne dosega kakih posebno lepih rezultatov, zato se ne čudimo, če imamo težave s pomanjkanjem deviz. Dobavitelji surovin, ki so tudi vezani na uvoz, seveda od nas zahtevajo devizno participacijo, katere pa jim ne moremo dati, če ne dosegamo izvoza. Torej brezizhodni labirint, ki ga lahko razrešimo le sami z večjim izvozom. Tega pa lahko dosežemo z boljšim delom, doslednejšim izpolnjevanjem rokov in konkurenčnimi proizvodi Marjan Šmid,ing. OBKAHBUI MU Krajevne skupnosti Selca, Bukovica in Lenart so 22.5. t.l. imele obrambni dan. Udeležba je bila zelo številna, pohod je bil organiziran peš iz ®elc v Zg. Lajše, kjer je bila ob spomeniku padlim domačinom iz okoliških vasi v NOV salepna proslava. Lep program so izvedli učenci osnovnih šol: Selca, Bukovica in Lenart, ter mladina, poudarek pa je dal s svojim izvajanjem Mešani pevski zbor TOZD ISKRA Železniki, ki se je proslave udeležil brezplačno. Zato se pevskemu društvu TOZD "ISKRA" v imenu vseh treh KS zahvaljujem, vodstvu tovarne po, ker je omogočilo prevoz. Hvalal Rezka Porenta <*EOK$A V UA-$1 TOVARUI Cb predlogu, da bi napisal nekaj o GEORGI v naši tovarni, se si je najprej utrnila misel, kakšne vsebine - članke ima naš ELEKTROMOTOR. Po večini opisuje delo posameznih oddelkov ali sektorjev, DPO itd. GEORGA pa je način dela, ki se ne tiče samo OPP, ampak vseh oddelkov v naši organizaciji. Zato je to toliko težje napisati,če se zraven moraš dotakniti še dela drugih, posebne/, ko je potrebno o nekaterih stvareh podati kritično oceno. Predvsem moramo vedeti naslednje: - kaj je GEORGA in kaj lahko pričakujemo od takega načina dela? - kaj ta način dela zahteva od nas, da nam bo dal pričako- vane rezultate? Zelo na kratko bi napisal, da je GEORGA "Organizacijski predpis", ki nam predpisuje, kako moramo delati, da bomo najhitreje in z najmanjšimi stroški prišli do željenih rezultatov. Sam način dela pa točno določa, kaj in kdaj ter kdo mora napraviti, da bo delo potekalo nemoteno, Ne dopušča pa, da bi posameznik ali posamezna služba ne glede na prejete na-1oge to obravnavala in napravila po svoje, ker s tem poruši celoten način dela. Ravno tako GEORGA zahteva takoimenovane "povratne informacije", še posebej med OPP na eni strani in nabavo in proizvodnjo na drugi strani. Osnovna prednost GEORGE je v tem, da nas ob u-poštevanju vseh pravil oziroma žalitev, ki jih predvideva ta način dela, že predčasno opozori na kritične trenutke pri krmiljenju proizvodnje. S tem pa da možnost za pravočasno ukrepanje. To pa Je tudi osnovni cilj tega načina dela, da zastoj v proizvodnji že preje odpravimo, kot do njega sploh pride. Pogoj za tako delo je u-sklajenost med sektorji, kakor tudi med oddelki znotraj sektorjev. Predvsem zahteva dosledno in brezpogojno usklajenost med gospodarskim in razvojnim sektorjem na eni strani in tehničnim sektorjem na drugi strani. Posebej bi rad poudaril to sodelovanje in koordinacijo predvsem iz sledečega razloga oziroma opažanja: Kako lahko potrdimo dobavni rok nekega novega izdelka, če ne vemo točno, kakšen bo? To pa drugače pomeni, da oddelki, ki pripravljajo proizvodnjo ne morejo pravočasno določiti oziroma izdelati in nabaviti: - dokumentacijo, ki je potrebna za normalen potek dela, - dobava potrebnega materiala, - izdelava potrebnih orodij in opreme. V kolikor niso ti osnovni po- 3 Urejanj« kartoteke - fotoi Tolar goji izpolnjeni, Je kasneje ls-redno tetko to popravljati o-elroma dopolnjevati brez časovnih Izgub, ker eo takrat navadno zahteve po Izredno kratkih izdelamlh rokih (trenutni pri-■er: UI-1 ln 527.3.247). Zelo velik pomen daje temu načinu dela Informiranje. Predvsem zahteva točne povratne informacije, d a dosledno ln sproti tečejo med oddelki, ki pripravljajo proizvodnjo kakor tudi same proizvodnje. Tako naprl-mer zahteva od nabave, da sproti obvešča OFP o dobavah materiala. Ha osnovi teh sporočil nora OPP te podatke obdelati skupaj z ostalimi, ki eo potrebni za krmiljenje proizvodnje in i- edati nove zadolžitve. To mora sporočiti najprej vsem oddelkom, ki eo zadolženi za izdelavo določenega izdelka, kakor tudi nazaj prodaji, kdaj lahko ob novih pogojih ta izdelek pričakuje. V kolikor Je to pravilno izpeljano,ne sme priti do tako-lmenovanih nepokritih nalogov z materialom, kar sami proizvodnji izredno otežuje delo. Seveda Je tukaj potrebno upoštevati Se celo vrsto drugih čini-teljev od porabe materiala po tehnoloških normativih, izdelava količin, kot Jih predvidevajo delovni nalogi, vrstni red izdelave, pričakovane zaloge v skladiščih, razne direktive brez materialne osnove in podobno. Prav zaradi teh na- štetih vzrokov mora tudi sama proizvodnja sproti obveščati predvsem OPP in OTPP o izvajanju prejetih nalog in odstopanjih od predvidenih ciljev. Oddelek TFPJezaradi tega, da sproti ureja tehnološke postopke po katerih je proizvodnji omogočeno normalno delo. Ti so tudi osnova Of>P za planiranje in krmiljenje proizvodnje, zato morajo biti e strani OTPP stalno dopolnjevani, predvsem kar se tiče materialnih in časovnih normativov, kakor tudi, kje se posamezna operacija mora izdelati. Podobne zahteve ima GEORGA tudi pri terminskem delu. V prvi •vrsti zahteva dosledno časovno spoštovanje vseh služb pri izvajanju prejetih nalog. V okviru same proizvodnje pa Je eden izmed pogojev tudi sprotno in redno zaključevanje delovnih nalogov. S tem da možnost terminski službi za pravočasno in pravilno ukrepanje v trenutni situaciji, kar Je danes glede na potrebe prodajnega trga, kakor tudi nabave še kako pomembno. Ob koncu pa bi zapisal še to,da je organizacijski oddelek v dogovoru z vsemi službami že pred več leti pripravil podobne organizacijske predpise, kot jih predpisuje GEORGA. Toda sčasoma se Je pokazalo, da določeni dogovori niso bili realizirani kljub večkratnim opozorilom. Zato je bil podan predlog, da nam to organizacijsko reši nek zunanji svetovalec. Tako Je prišlo do dogovora med našo tovarni in SMELT-on, ki nam je ponudil sistem GEORGA. Toda že pri uvajanju tega sistena, kakor tudi kasneje,Je spet prišlo do odstopanj na istih točkah, ki eo bile kritične že po starih organizacijskih predpisih. Zgledai,da nekaterih starih navad ne moremo odpraviti niti za ceno večje proizvodnje. ŠkodaI? Matevž Pogačnik,oec. bRU<3A ICHCUA v ORObJARUI V zadnjem času pogosto govorimo o boljšem izkoristku delovnega časa, o boljšem izkoristku delovnih sredstev, da bi le te čimbolj smotrno izrabili. Gotovo bi bila delovna sredstva v orodjarni s popolno drugo iz meno boljše izkoriščena, ^elno je to že urejeno, saj brusilni-ca in erozijski stroji delajo v izmenah. Tako so stroji, ki so najbolj produktivni in istočasno tudi najdražji, maksimalno izkoriščeni. Vendar bi poudaril probleme, ki nastopijo z drugo izmeno. 1. Vzdrževanost stroja je slabša in s tem je tudi njegova živijenska doba krajša. 2. Kvaliteta dela je velikokrat slabša 5. Težje je dokazovanje napak delavcu 4. Delavci ne želijo delati v drugi izmeni 5. Ob menjavi izmene je potrebno prenesti vse informacije o začetem delu na delavca, ki delo nadaljuje 6. Potrebno bo vpeljati bolj stimulativno nagrajevanje po delu in planiranje proizvod- nje, vendar le v primeru,če bo delo za neko prihodnje obdobje bolj definirano. Pri sistemu nagrajevanja bi morali upoštevati skupinske norme (norme strojnih grup). 3 tem se dobre in slabe norme izenačijo in dobimo povprečje norme za skupino strojev v nekem časovnem obdobju. Ker so v skupini vsi zainteresirani, da čim bolj presežejo skupno normo, se s tem poveča učinkovitost cele skupine. V sami skupini pa se osebni dohodek uravnava z osebno oceno. Glede druge izmene bi dodal še to, da smo verjetno edina orodjarna v Sloveniji, ki ima vsaj delno vpeljano drugo izmeno.Vse orodjarne so organizirane v TOZD in delajo le v eni izmeni. Vsi zagovarjajo merilo orodjarne -en delavec - en stroj. Ker pa je trenutni ekonomski položaj naše dežele slabši, bo verjetno zmeraj več primerov vpeljavanja drugih izmen v orodjarnah. Matija Jelenc,dipl.ing. UOVA LAKIRNICA V tem času se izvajajo zaključna dela na novi lakirnici, tako de bo do kolektivnega dopusta lahko izvedena preselitev ter pričetek obratovanja v novih prostorih. Ker se je izvajanje del na objektu glede na predvidene roke precej zavleklo, podajamo kratek pregled dogajanj v času projektiranja in gradnje. Že pri projektiranju proizvodne hale se je poskušalo zaradi zahteve inšpektorja za delo vključiti v objekt tudi lakirnico. To pa zaradi tehničnih predpisov ni bilo možno, zato smo iskali novo lokacijo. Ko so bila v začetku leta 1980 zagotovljena tudi sredstva za gradnjo, smo pristopili k izdelavi lokacijske dokumentacije, ki je bila izdelana v maju 1980. V juniju je bila podpisana pogodba za izdelavo projektov z LIZ-INŽENIRING Ljubljana. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano v septembru 1980. Projekti so bili izdelani v marcu 1981 in takoj v aprilu je bila oddana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ter vsa potrebna soglasja. Največ težav je nastalo pri pridobivanju soglasij sanitarne in požarne inšpekcije, tako da so bila vsa potrebna soglasja pridobljena šele v aprilu 1982. Pogodba s SGP Tehnik je bila podpisana v aprilu 1982 in ko je bilo v juniju 1982 pridobljeno še gradbeno dovoljenje, so se šele lahko pričela gradbena dela. Operativni nlan jo predvideval Del orodjarne - Koto: Markelj 5 ICROŽLKI CA IC-GOLJSAUJI: fROICVObUJE V UAŠI TOVARNI Pri nas dejavnost krožkov glede na japosnki vzorec razširjamo, tako da krožki ne obravnavajo le predlogov za izboljšanje kvalitete, ampak vse predloge, ki pomenijo prispevek za izboljšanje proizvodnje. Po načelu naj bi bili sklepi na nestanih krožkov taki, da bi obravnavane probleme rešili v glavnem člani krožka sami in sklepi Bot* lakirnic* - Potoi Markelj dokončanjeobjekta do konca leta 198?. Gradbena dela so bila izvajana v skladu z operativnim planom, ko pa bi se morala začeti izvajati strojne instalacije, so se dela ustavila zaradi, po mnenju izvajalca IMP Ljubljana, pomanj' kljivih projektov. Zaradi popravkov projektov so nastale tudi precejšnje spremembe pri gradbenih delih ter strojnih instalacijah, tako da V svetu iščejo najrazličnejše poti k večanju produktivnosti ter zbnlj Sevanju kvalitete proizvodov in en način, kako priti do boljših rezultatov dela, je pot, ki so si jo zamislili na Japonskem in jo imenovali krožki kakovosti. Motiv ustanavljanja teh krožkov je bil aktiviranje miselnega potenciala delavcev v proizvodnji ter izkoriščanje njihovih bogatih delovnih izkušenj za izboljšanje kvalitete proizvodov. Krožki so se v japonskih podjetjih pokazali koristni in kmalu so se začeli širiti tudi po drugih državah. Danes so razširjeni skoraj no vnem zahodnem in tretnjem svetu. Iskra se je seznanila s krožki pred nekaj leti, ko je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala v večih delovnih organizacijah poskusno delo krožkov. Naša tovarna je k organizaciji krožkov pristopila v letošnjem letu, ko jo na seminar pospeševalcev za uvajanje krožkov ter na seminar za vodje krožkov poslala tri svoje delavce. Za vodje krožkov sta se usposobila tov. Gačnik, urejevalec v oddelku avtomatskih stiskalnic, ter tov. Demšar, brusilec na liniji gredi, za pospeševalca pa ing. Bergant, vodja tehnološke priprave. so se dela zavlekla in ni bilo možno položiti stitšne kritine, s tem pa se je preprečilo delo v celem zimskem obdobju. Takoj, ko so vremenske razmere dopuščale, so se dela nadaljevala in so v zaključni fazi. Tako se bo po kolektivnem dopustu lahko začelo delo v novih prostorih, ki bodo omogočili boljše delovne pogoje tudi na teh zahtevnih delih. Megušar Lojze,dipl.ing. Peči za sušenje - Foto: Pintar 6 ne bi bili nekak seznam nalog za druge službo, vendar pa Je krožek lahko tudi mesto, kjer se delavci med sabo pomenijo o nepravilnostih, ki jih pri delu motijo, sami pa jih ne morejo rešiti in zadolžijo službe za rešitev problemov. Da bi bili rezultati krožkov čim boljši, je zanje predpisana metoda dela. Krožek je sestavljen iz vodje, zapisnikarja ter 10 do 15 članov. V loga vodje krožka je za delovanje krožka najpomembnejša. Vodi sestanke krožkov, določa kraj in čas sestankov, se prizadeva za aktivno sodelovanje vseh članov, preprečuje razprtije, opozarja na dogovorjena pravila o delovanju krožkov, skrbi za poročilo s sestankov, predstavlja povezavo med krožkom ter med svojimi nadrejenimi oz. s pos-peševalcem. člani krožka so med seboj povsem enakopravni. Njihova naloga je čim aktivnejše sodelovanje na sestanku v skladu s svojim znanjem in izkušnjami. Disciplini- rano ne morajo ravnati po pravilih delovanja krožkov, saj je to osnovni pogoj za uspešno delo. H krožkom štejemo tudi pospeševalce. Njihova naloga je pomembna pri ustanavljanju krožkov ter pri organiziranju prvih sestankov. Kasneje pospeševalec skrbi , da delo krožkov ne zamre, pazi, da krožek deluje po predpisanih metodah, sklepe sestankov, ki jih krožek ne more sam rešiti, posreduje ostalim službam, sodeluje pri pripravi konkretnih predlogov. Za uspešno delo krožkov je pomemben tudi odbor za pospeševanje krožkov. Sestavljen naj bi bil iz vodilnih delavcev tovarne, njegova naloga pa je, da pospešuje delo krožkov ter skrbi za realizacijo sklepov, ki jih člani krožka ne morejo uresničiti sami. Kot je bilo že omenjeno, mora krožek uporabljati določeno metodo dela. Znanih je več vrst tehnik za analizo problemov. Najvažnejše so sledeče tehnike: zbiranje zamisli, seznam, Pare to diogrart, analiza vzrokov in posledic, histrogram. Dosedanja praksa iz drugih delovnih organizacij kaže, da je te tehnike treba uporabljati, če hočemo, da bo delo krožka uspešno. V tovarni smo doslej organizirali dva krožka za izboljšanje proizvodnje. Krožek avtomatskih stiskalnic je bil organiziran v začetku aprila in je imel v dveh menečih štiri sestanke, krožek linije gredi po Je imel zaradi bolniške odsotnosti vodje krožka šele en sestanek in to v začetku junija. Kot je bilo pričakovati, so člani krožkov na prvih sestankih obravnavali predvsem izboljšanje delovnih pogojev, saj jih pri delu neurejeno okolje najbolj moti. Na pobudo krožkov so člani sami ali preko oddelka vzdrževanja izčrpali odpadno milnico iz kanala za transportni trak, ure- , dili so osvetlitev delovnih mest, popravili so vrata na strojih ter mrežo nad transportnim trakom, se oskrbeli z drobnimi orodji. V delu pa je stena za prevračanje kolobarjev pločevine, strgalo za čiščenje poda, odsevan je dima na brusilnem stroju, popravljeni bodo ventilatorji ter zamenjana razbita stekla. 7 Delavka pri delu- Fotoi Pintar KAbROVSKA KRONIKA Kontrol* gredi po brušenju -fotoi Pintar Dosedanji sentanki ao že začeli reševati tudi probleme kvalitete ter Izmeta. Podani ao bili konkretni predlogi, kako zmanjšati izmet na rotorsklh in atatora-kih listih ter na gredeh. Za v bodoče pričakujemo člmvečjo podporo pri organiziranju krožkov tudi po drugih proizvodnih oddelkih, od obstoječih krožkov pa poudarek na obravnavanju problemov, katerega posledica bo zboljšanje kvalitete proizvodov in to z doslednejšo uporabo tehnik dela. Krožki z.a izboljšanje proizvodnje bodo lahko doprinesli svoj delež zlasti v Času, ko moramo zaradi slabe materialne oskrbe iz manj kvalitetnih materialov izdelovati kvalitetne izdelke. Brane Bergant,dipl.ing. ( od 1.1.1985 do 51.5.1985) Z gospodarskim planom za led;o 1985 smo predvideli potrebno število delavcev in njihov izobrazbeni sestav: VII/1 - vč 25 VI/l - ViŠ 19 v - sš 120 IV - KV 220 III,II- PK 560 I - NK 16 Skupaj 960 Konec maja letos pa nas Je bilo 559 in sicer: VII/1 - VŠ 25 VI/1 - ViŠ 25 V - SŠ 117 IV - KV 217 III,II- PK 558 I - NK 19 Skupaj 51.5.1985 : 959 V prvih petih mesecih letošnje- ga leta Je sklenilo delovno raz- merje 28 delavcev - prekinilo pa je delovno razmerje (ali pa Jim miruje) 21 delavcev, kar kaže sledeča tabela: prišli odšli tehnični sektor : -obdelovalnica 11 7 -montaža 7 5 -vzdrževanje 1 2 -orodjarna 4- 1 -TPP.OPP 1 1 razvojni sektor - I sektor za kako- vost - 1 gospodarski sek- tor 2 2 splošni sektor 1 - Štabne službe 1 1 Skupaj 28 21 Od 21 delavcev, ki so prekinili delovne razmerje jih je: - dalo izjave 5 (dva šla V drugo DO, 1 ostala doma) - upokojilo ee Jih Je 8 (5 starostno, 5 invalid.) - v JLA je odšlo 8 - disc.ukrep 1 - umrl 1 Prav tako smo imeli v petih mesecih letošnjega leta na proizvodnem delu ali na obvezni delovni praksi 58 učencev usmerjenega izobraževanja ali pa iz šole s prilagojenim programom: - v montaži Jih Je bilo 17 učencev usmerjenega izobraževanja na obveznem proizvodnem delu, - v obdelovalnicl 9 - v planskem oddelku 5 - v servisno reklam, delavnici 5 Iz šole s prilagojenim programom iz Škofje Loke so bili na obvezni praksi 5 učenci v obdelovalnicl. Na obvezni praksi pa Je v orodjarni 1 naš štipendist. Janez Skok 8 IC MLA SAMOUPRAVNIM OR$AUOV Dne 1.6.118) je bila 14. redna o e,la Poslovnega odbora, na ka- 3. terl Je bila obravnavana problematika nedoseganja plana prodaje na domačem trgu, zaradi če-nar Je naša tovarna prišla v likvidnostne težave. Da bi proizvodnja vsaj v Juniju stekla kolikor to_!J.ko normalno, morajo strokovne službe posvetiti temu problemu posebno pozornost. Da bi se v bodoče izognili takim izpadom proizvodnje, naj ne pri izdelavi mesečnega plana upošteva naslednje: 1. Čeških sesalnikov naj ne ne daje v plan, če sesalnih enot nismo poslali v EPH v zahtevanem roku. Tako se ve že vnaprej, da sesalnikov iz Češke no ho v planiranem roku. 2. v plan naj ne no daje izdelkov, kateri materialno niso pokriti, ali pa, da nabava nima izgledov, da bi materiale do začetka izdelave tudi dobavila. Primer dušilk za sesalno enoto 49).).42). Poznano Je, kakšnega pomena Je proizvodnja za italijansko firmo PEKARI, sesalne enote pa ne bodo v celoti izdelane, ravno zaradi pomanjkanja dušilk. Nabava naj te dušilke takoj nabavi in naj zaradi izredne varnosti takoj pismeno odgovori, kako Je o tem. Doseči bi morali tudi to, da bi planirali samo tiste proizvode, ki so materialno 100 % pokriti. Gamo na ta način bo proizvodnja lahko normalno potekala. Zaživel bo pa lahko tudi GKORGA sistem, ki je ostal na začetku poti. ). V plan naj se ne daje izdelkov, ki se takoj ne prodajo. Zagotovo sedaj ni čas, da bi delali za skladišča, ko pa če zahtevam prodaje komaj sledimo. 4. Gospodarski sektor naj poišče možnost nabave stikal še od kakšnega drugega proizvajalca, razvojni sektor pa naj skuša najti rešitev za vgradnjo stikal Kant-Bux. Razvojni in tehnični sektor 4. naj skušata najti rešitev za poenotenje sesalnih enot za domači in AEG-J ev sesalnik. 6. Da bi bil plan za moaec Junij v celoti realiziran, naj vodstvi tehničnega in gospodarskega sektorja takoj preglodata možnost in smiselnost organizacije proizvodnje z režijskimi delavci. Na 7. izredni seji Komisije za delovna razmerja in kadrovske zadeve, ki Je bila 9.6.198) so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Na skupnosti za zaposlovanje se objavijo naslednja prosta dela in naloge: - tajnica samoupravnih organov - lanser v montaži-2 izvajalca - skladiščni delavec-1 izvajalec 2. Na oglasni deski TOZD se objavijo prosta dela in naloge: - urejevalec v montaži-1 izvajalec ). Delovno razme-jo smo sklenili z naslednjimi delavci: - Rakovec 8onjo-v montažo - Ceferin Romanom-v obdeloval. - Tomaševič Nikom-v orodjarno Delovno razmerje so prekinili: - Kavčič Mici - upokojitev - Markelj Jožica - upokojitev -■ Markelj Miro - izjava - Šturm Frančiška - izjava - Prevc Jure - izjava - Valentinčič Zoran - izjava % Izda se objava za počitniško delo od 8.8.1985 do ji.H.198'.. Komisija za delovna razmerja in kadrovske zadeve je imela 25.9.198) svojo 13. redno sejo. 1. Delovno razmerje smo oklenili z naslednjimi delavci: - Potočnik Nevenko-v ohdelo-valnlci - Benedičič Jolando - v oh-delovlanlci - Pegam Andrejo - v obdelo-valnici - Šturm Olgo - v montaži - Cvek Jano - v montaži - Justin Cvetko - v montaži - Primožič Valerijo - v montaži Komi sija opozarja tehnični sektor in sektor kontrole kakovosti, da se s tem, ko so bile v montažo sprejete 9 Na seji Delavskega sveta - Foto: Pintar 4 nove delavke, čim prej reši problem kontrolork v montaži. 2. Delavno razmerje so prekinili: - Dolenc Franc - upokojitev - Šturm Marija - upokojitev 3. Komisija Je obravnavala vlo-po tov. Bljakčori Patoira, s katero se prijavlja na objavljena prosta dela in naloge referenta I. stalne inventure. Ugotovljeno Je bilo, da je bila vloga oddana prepozno, zato Jo Je v skladu s 17. členom Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD, zavrnila. 4. Na oglas za študij ob delu so se javili! - Špacapan Karmen - za elek-tromehanika - Šturm Andreja - za elektro-mehanika - Gartner Kristina - za elek-tromehanika Delavski svet ISKRA TOZD Elektromotorji Železniki je imel 30.5.1983 svojo 12. redno sejo, na kateri je sprejel sledeče pomembnejše sklepe: 1. Sprejme se samoupravni sporazum o sovlaganju sredstev za izgradnjo tovarne TV barvnih katodnih cevi z Ei Niš- 2. Sprejme se samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in DSSS DO široka potrošnja. 3. Sprejme se aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za ureditev strojno kovinskih delavnic pri Šolskem centru za kovinarsko in avtomehaniško stroko v Škofji Loki. 4. Bprejme se pravilnik o ugotavljanju uspešnosti dela TOZD ISKRA Železniki, z naslednjimi dodatnimi sklepi: a) Do konca septembra je treba izdelati ponovno vrednotenje vseh delokrogov v tovarni. b) Do ugotovitve rezultatov ponovnega vrednotenja zahtevnosti posameznih del in nalog, se ocena zahtevnosti dela ne spreminja. , c) V smislu sklepa DS z dne 51.3.198) se delavkam v končni kontroli in kontroli procesa prizna povprečna učinkovitost 1,25. Sklep velja od sklepa DS z dne 31.3.198) do ponovnega vrednotenja zahtevnosti dela (do konca septembra). d) Ugotavljanje uspešnosti dela na ravni skupine se v skladu z novim pravilnikom uporablja od takrat naprej, ko bodo znani rezultati gospodarjenja v prvem polletju. e) Do takrat, ko bomo začeli uporabljati tudi merila za ugotavljanje uspešnosti dela na ravni skupine, v skladu s tem pravilnikom, se uporablja doseganje plana proizvodnje. Kot edini kriterij za ugotavljanje uspešnosti dela na ravni skupine. Velja za celotno tovarno v višini, ki je bila določena s starim pravilnikom. 5. Soglasno je bila sprejeta ponovna obrazložitev inventurnega stanja za leto 1982, ki sta jo za člane DS pripravila tov. Dolinar Igor, oec., in Pfajfar Matija. 6. Sprejet je bil finančni načrt družbenopolitičnih organizacij DO Široka potrošnja za obdoblje april 198) - april 1984. 7. Na predlog osnovne organizacije sindikata, je bil soglasno sprejet sklep o izplačilu regresa za letni dopust in sicer: - delavci z otroškimi dodatki 5.500.- din - delavci z OD do 12.000.-din - 5-900.- din - delavci z OD od 12.000.-do 16.000.- din - 5.000.-din - delavci z OD nad 16.000.-din - 4.700.- din Do regresa so upravičeni tudi štipendisti v 3. letniku poklicnih šol v višini 5.000.-din in delavci, ki so odšli v JLA ali so se iz JLA vrnili, pa po že sprejetih kriterijih. 8. Tov. Nastranova je člane Delavskega sveta seznanila o finančni nelikvidnosti naše tovarne, ki izhaja iz nedosežene realizacije prodaje na domačem trgu. Jana Bertoncelj 0 bZUi blSClFLIUSKE KOMISIJE V naši temeljni organizaciji smo dne 18.in 19.1.198) sprejeli na zborih delavcev Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev. Pred tem smo problematiko kršitve delovne obveznosti in disciplinskega ukrepanja urejali v okviru Pravilnika o delovnih razmerjih, vendar se je pokazala potreba po sprejetju posebnega akta, ki bi celovito urejal dolžnosti in obveznosti delavcev na delo in v zvezi z delom, kršitve delovnih obveznosti, disciplinski postopek, disciplinske ukrepe ter odgovornost za povzročeno škodo. Novi pravilnik torej podrobno ureja delo disciplinske komisije. V tem članku pa bi želel posebej poudariti nekaj bistvenih stvari, ki jih moramo za olajšanje dela imeti pred očmi vsi delavci disciplinske komisije. Pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsak delavec, ki izve za kršitev delovne obveznosti,zahtevo ' za uvedbo disciplinskega postopka pa lahko vložijo organi, našteti v 25.61enu Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev. To so poleg že v zakonu naštetih organov 10 ( delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole itd.) tudi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TOZD I6KRA Železniki (vodje sektorjev). Ti organi torej lahko zahtevajo, da začne disciplinska komisija postopek zoper določenega delavca, medtem ko pa v primeru pobude za uvedbo disciplinskega postopka disciplinske komisije najprej preuči težo prijave in se nato odloči, ali b6,oziroma ne bo začela z disciplinskim postopkom. Glede uvedbe disciplinskega postopka je treba posebej poudariti, da naj bodo pobude, oziroma zahteve čimbolj natančne, točne in hitre, saj le take omogočajo učinkovito izvedbo disciplinskega postopka. Prijave naj bodo posledica kršitve delovnih obveznosti, ne pa plod trenutne slabe volje in jeze, ki se kmalu ohladi, nato pa se menjajo navedbe v prijavi. Manjše konflikte je treba reševati v okviru oddelkov in sektorjev, kjer naj skrbijo za dobro in tovariško vzdušje, ki vodi tudi k boljšim poslovnim rezultatom. Disciplinska komisija je v letu 198? izrekla 18 disciplinskih ukrepov, od tega 10 opominov, ' iavne opomine, 4 pogojna prenehanja delovnega razmerja in eno prenehanje delovnega razmerja. najbolj pogosto se pojavljajo kršitve delovnih obveznosti v zvezi z neopravičenimi izostanki iz dela, alkoholizmom in protipravno prissvojitvijo družbene lastnine. ^*ri reševanju teh primerov ima disciplinska komisija zelo težko in odgovorno delo, večkrat pa se srečuje tudi z nerazumevanjem določenih sredin, ki "niso zadovoljne" z izrečenimi ukrepi. Poudaril bi, da komisija odloča na podlagi zbranih dejstev in dokazov, pri odmeri ukrepov pa upošteva vse olajševalne in obteževalne okoliščine primera. Posebej odgovorno nalogo imq komisija ob izrekanju najstrožjega disciplin- skega ukrepa - prenehanja delovnega razmerja, saj se zaveda daljnosežnosti posledic tega ukrepa. Prizadeti delavec izgubi status delavca v združenem delu, obenem pa ima ta ukrep tudi težke posledice na področju socialne varnosti prizadetega delavca. Delavec, kateremu je izrečen ukrep prenehanja delovanega razmerja, namreč nima položaja "brezposelne osebe" na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ker Je po svoji krivdi brez dela, to pa pomeni, da tudi tie more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.Zaradi takih posledic je torej razumljivo, da disciplinska komisija izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja samo v primerih najhujših kršitev delovnih obveznosti. Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za neopravičen izostanek z dela 5 zaporednih delovnih dni, oziroma S delovnih dni v razdobju 6 mesecev. Za druge hujše kršitve delovnih obveznosti pa se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja pod pogojem, da je kršitev tako huda, da se z njo povzročajo motnje pri opravljanju del oziroma nalog, torej onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces. Marjan Thaler,dipj..iur. SINDIKAT IM UStlERjfUO ICOBRAČEVAUJE Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na eni zadnjih sej obravnavalo tudi nekatera pereča vprašanja usmerjenega izobraževanja. Informacija, ki jo je pripravil svet za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture, dopolnjena z razpravo na predsedstvu, bo služila kot podlaga za razpravo v sindikalnih organizacijah. Republiški svet bo na eni jesenskih sej celoviteje obravnaval usmerjeno izobraževanje in naloge zveze sindikatov. Sindikalne organizacije se pri svojem delu srečujejo predvsem z naslednjimi vprašanji usmerjenega izobraževanja: prdzvodno delo in delovna praksa učencev, usposabljanje za samostojno opravljanje dela v ozdih po končanem usmerjenem izobraževanju, kadrovsko štipendiranje in izobraževanje ob delu ter iz dela. Kar zadeva proizvodno delo in usmerjeno izobraževanje, je nerešen problem nagrajevanje. Zakon o usmerjenem izobraževanju govori o nagradi v skladu z delovnim prispevkom, praksa v ozdih pa je dokaj različna. Tudi tam, kjer so učencem dali denarno nagrado, nimajo meril, tako da nagrada ni vedno ustrezala delovnemu prispevku učencev. Predlog enotnih meril že obstaja. Izobraževalna skupnost Slovenije skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi pa se o njem še ni izrekla. Neurejeno je tudi nagrajevanje delavcev, ki imajo določene obveznosti v zvezi z usposabljanjem mladine. Obveznosti največkrat niso sestavni del njihovih opisov del in nalog, tako da niso upoštevane pri oblikovanju njihovih osebnih dohodkov. 11 Poseben problem pa je delovna praksa v družbeni dejavnostih, ker ni povsod del planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. In ne nazadnje - tudi sodelovanje šol in ozdov pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse ni ravno blesteče. Od tega da ni dobrega sodelovanja pri izdelavi učnih načrtov za proizvodno delo, do tega, da šole menijo, da učence v ozdih premalo usposabljajo za delo, preveč pa Jih navajajo delati. Torej kopica še neurejenih razmerij, kjer naj tudi sindikat kot politična organizacija prispeva k bolj ustreznemu proizvodnemu usposabljanju učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Novost v usmerjenem izobraževanju je usposabljanje za samostojno opravljanje dela v ozdu po končanem izobraževanju. V ozdih morajo pripraviti ustrezne programe usposabljanja za tiste u-čence, ki bodo letos zaključili dvoletno usmerjeno izobraževanje, usposobiti mentorje in zagotoviti materialna sredstva. Učenci po zaključenem usmerjenem izobraževanju niso usposobljeni za samostojno opravljanje dela. Progra- mi in mentorska pomoč naj bi o-mogočili, da bodo mladi delavci dobili ustrezna praktična znanja in druge vednosti ter znanja, potrebna za uspešno opravljanje dela in samoupravljanje. Po izkušnjah sodeč pristojni strokovni delavci v ozdih ne poznajo dovolj natančno vzgojno-izobra-ževalnih programov in zato tudi ne vedo, kaj učenci po končanem šolanju morajo pridobiti med usposabljanjem. Delavske univerze bodo zato pripravile informativno1 izobraževalne seminarje za organizatorje pripravništva v ozdih. Po opaznem upadanju kadrovskih štipendij v preteklih dveh letih je za šolsko leto 83/84 razpisanih nekoliko več kadrovskih štipendij. Tako družbena opredelitev, da so štipendije iz združenih sredstev samo prehodna oblika in da je treba postopno povečati število kadrovskih štipendij, spet praktično dobiva na veljavi. Ponekod se še pojavljajo neskladja, tako da je za nekatere usmeritve razpisanih več kadrovskih štipendij, kot pa je obseg vpisa, za nekatere druge usmeritve pa štipendij skorajda ni. Vprašanje obsega vpisa in kadrovskih štipendij bi gotovo mo- rali obravnavati povezano, tako pa je videti, kot da o eni stvari odločajo eni, o drugi pa drugi. Problem Je tudi kadrovsko štipendiranje v družbenih dejavnostih. Pregled razpisanih štipendij kale, da v teh dejavnostih ne skrbijo niti za enostavno kadrovsko reprodukcijo. Zaskrbljujoč Je tudi vpis ob delu v vzgojno-izobraževalne programe za šolsko leto 83/84. Ta že nekaj let ne narašča, ampak celo upada. Ozdi so sicer za izobraževanje svojih delavcev načelno zainteresirani, praktičnih spodbud pa kot da ni. Res pa je tudi, da se delavci za izobraževanje ob delu in iz dela premalo odločajo zaradi izpopolnjevanja v osnovnem poklicu, večkrat gre za tako imenovani beg iz proizvodnih poklicev v neproizvodne. Le v redkih ozdih vsako leto objavljajo razpise za izobrrževanje. Sedaj je čas za te razpise. Sindikat naj zahteva ugotavljanje kadrovsko-izobraževalnih potreb in na njihovi podlagi razpis za izobraževanje ob delu in iz dela. Posebna pozornost naj velja delavcem, ki nimajo končane osnovne šole. M.K. Bodoči strokovnjaki - Foto: Pintar TKLUEJSA SOCIALUA VARU05T LE MA TObLAGI BOLJŠEGA (JOSPObARJEMJA Že ob obravnavi zaključnih računov za leto 1982, potem pa tudi na 4. seji republiškega sveta Zveze sindikatov glovenije se je jasno pokazalo, da za večino delavcev ni nobenega dvoma o tem, da sta od boljšega dela in smotrnejšega gospodarjenja z družbe-nimiaredstvi odvisna tudi njihov osebni standard in socialna varnost. Prav zaradi tega so se tako ob obravnavi zaključnih računov in na seji republiškega sveta ZSS, ki je obravnavala družbenoekonomski položaj delavcev in zagotavljanje njihove socialne varnosti, zelo določno izkristalizirale vse tiste slabosti, nedoslednosti in napake, ki boljšega dela in gospodarjenja ne spodbujajo. Naštejmo samo glavne: administrativni posegi, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja, njihovo stalno spreminjanje -vse to ne samo da ne zagotavlja dolgoročnejših ekonomskih spodbud, ampak tudi objektivno potiska samoupravno odločanje delavcev v ozadje oz. omejuje njihove pristojnosti. Skokovito naraščanje cen in inflacija pa odločujoče vplivata na zmanjševanje realnih osebnih dohodkov, prav tako pa ne spodbujata dobrega gospodarjenja in poslovnosti in sta večkrat tudi objektivni razlog za izgube. Razprave o osebnih dohodkih, ki so v sindikatu v zadnjem času večkrat v ospredju, so pokazale, podobno pa tudi večina protestnih prekinitev dela, da so osebni dohodki tista kategorija, kjer se najbolj neposredno in v končni posledici kažejo vse slabosti in nepravilnosti. Ob opozorilu o večjem padcu realnih osebnih dohodkov od resolucijsko načrtovanega pa so vse bolj glasne zahteve, da je treba čim hitreje in dosledno dodeliti in izpelja- ti nagrajevanje po delu in rezultatih dela. V sindikatu ne moremo biti gluhi za kritike, češ da veljavna družbena merila (letne usmeritve) za rast sredstev za OD niso spodbujevalna, saj linearne rešitve prizadenejo predvsem delavce tistih ozdov, ki so v preteklosti ravnali gospodarno. Prav tako ni sprejemljivo, da delavci v nekaterih ozdih, ki v okviru normalnih delovnih obveznosti svoje delo uspešno opravljajo, dobijo za to delo nižji OD od zajamčenega. Na 4. seji republiškega sveta ZSS so opozorili na slabosti In težave ter sprejeli usmeritve ZSS za gospodarjenje in zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Stališča, priporočila in predlogi v teh usmeritvah so deloma namenjeni pristojnim republiškim in zveznim organom, ki predlagajo in sprejemajo ekonomske ukrepe, s katerimi moramo zagotoviti bolj usklajene in trdnejše pogoje gospodarjenje Denar, denar ... — Foto: Pintar 13 ter boljši družbenoekonomski položaj delavcev. Gre tako za spoštovanje in uresničevanje resolucije za letošnje leto na vseh ravneh in področjih in za program stabilizacije cen v letošnjem letu, ki je pogoj, da bo republiški svet ZSS dal soglasje k posameznim upravičenim predlogom za podražitev. Zmanjševanje porabe, tako v občini, republiki in zvezi, je mijno. Zato tudi davčna politika ne more biti zgolj v funkciji zbiranja sredstev za financiranje proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Republiški svet ZSS je odboru udeležencev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 predlagal, naj na podlagi podatkov za prvo trimesečje prouči določila dogovora ter predlaga spremembe in dopolnitve, ki bodo spodbujale večjo proizvodnjo, produktivnost in izvoz. Republiški svet je ugotovil, da sedanji način ugotavljanja višine z zakonom zajamčenega osebnega dohodka ne ostreza gibanjem življenjskih stroškov med letom, zato je predlagal spremembo zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Večji del stališč, opozoril, priporočil pa bo mogoče uveljaviti, če Jih bodo tnvent.no zagovarjali na jamoupravnih organih ln ae tanje borili vaaj aindlkalnl aktivisti. Se vedno bo aktualna stališča lt lanskoletnega plama republiškega aveta ZSS osnovnim organi taci Jam ZS. Kar redova zvišanje cen proizvodov .n storitev, naj v sindikalnih organitaciJah atalno spremljajo pobude ta podražitve v svojih otdlh. Vsako povišanje - naj vstrajajo sindikalne organi racije - morajo obravnavati samoupravni organi na podlagi razčlembe produktivnosti ln stroškov ter predloga za zmanjševanje stroškov. Osnovne organizacije najpjdprejo le take podražitve, ki bodo dejansko prispevale k odpravi cenovnih nesorazmerij. V organizacijah združenega dela, kjer veliko delavcev prejema nizke ali celo zajamčene OD, naj oanovne organizacije sindikata skupaj s samoupravnimi organi o-cenljo pogoje za pridobivanje dohodka v celotnem ozdu. Prav tako velja, naj ocenijo razmere v tistih ozdih, a katerimi združujejo delo in sredstva. V ozdu, ki dosega normalne delovne rezultate, ne bi amel nihče prejemati nižjega OD od zajamčenega, zato morajo oanovne organizacije sproti spremljati uresničevanje določil zakona v svojih ozdih. Kar pa zadeva naložbe, morajo cenovne organizacije od poalo-vodnih organov zahtevati, da predložijo analize o upravičenosti ln smotrnosti naložb, tako preteklih kot sedanjih, in na tej podlagi oceniti odgovornost predlagateljev. Naložbe so seveda samo del rezultatov gospodarjenja. Sprotno spremljanje vseh rezultatov po trimesečjih, posebej pa po devetih mesecih -saj so ti podlaga za pripravo plana za prihodnje leto, Je nadaljnja naloga osnovnih organizacij ZS in njihovih konferenc ter koordinacijskih odborov. Zaradi naraščajočih izgub je pomembno, da bodo sindikalne or- ganizacije in organi delavce spodbujali k pravočasnemu ugotavljanju in odpravljanju motenj v gospodarjenju ter k dohodkovnemu povezovanju proizvodno in tehnološko odvisnih ozdov, če pa do izgube pride, pa bodo sindikati ob obravnavi sanacijskih programov zlasti pozorni na celovitost in kakovost programov ter ali zagotavljajo materialno ln socialno varnost delavcsv. Sindikalne organizacije naj ae v ozdih, ki so poslovali z izgubo zavzamejo, da bodo proučili dohodkovne odnoee, odnose vzajemnosti in solidarnosti ter odnose skupnega rizika v poslovanju in pokrivanju izgub. Za to pa naj zahtevajo »(Strežna spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Oeebni dohodki v ozdih z izgubo pa naj bodo kolikor mogoče odvisni od uspešnosti uresničevanja sanacijskega programa. Hkrati s spodbujanjem za boljše delo pa čaka pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev sindikat še nekaj nalog. Ustrezna organizacija ln uapoeohljenost kadrovsko-soclalnlh služb v ozdih Je nujen pogoj, da bi lahko redno spremljali aoolalno ln materialno atanje delavcev ln njihovih družin. Tudi sklad skupne porabe bo treba (čeprav ga ponekod niti oblikovstl ne morejo) dellt.1 kar najbolj diferencirano. Ohčaane oblike solidarnostne pomoči lz tega sklada pa naj bodo bolj izjema kot pravilo. V interesnih skupnostih pa bi veljalo preveriti merila in cenzuse - zaradi poenotenja vaeh vrst družbenih pomoči. Poenotenje meril Je namreč pogoj za uveljavitev skupne e-notne evidence prejemnikov so-cialno-raretvenih pomoči. M.K. KAKO SE VOD-MO UA t>ELO Večina naših delavcev Je vezena na vsakodnevni prevoz na delo. Vozne relacijo so raztresene na celotnem področju Selške doline, od Škofje Loke do Sorice. Z organizacijo prevozov smo približali tovorno tudi najbolj oddaljenioi vasem ln tako našim delavcem, ki živijo t.nm, prihranili nekajurno vnakodnavnn pešačenje v dolino. Tako razvejana mreža prevozov pa zahteva dobro organi-zocljo le teh. Poglejmo, kaj delavci pričakujemo od vnskodnevnega prevoza. Ninmo zahtevni, aaj vemo, da ne v času atabi11 tactjakih prizadevanj verjetno ne bomo vozili z luksuznimi ovtobual ali kombiji. Selimo kulturen odnoa voznika do potnikov, odpravo prenatrpanosti, čiste avtobune ln tako vzdrževane, dn Zaradi okvar no prida do zastojev ali celo nesreč ns Cesti. Zahtevamo pa tudi takšen vozni red, da bodo odgovarjali večini. Ta večina pa amo mi delavci in našo zahteve bi se morale bolj upoštevati. Pripoved si malo popestrimo z nekaj primeri, ki so se pripetili na relaciji delavskega prevoza Škofja Loka - Čaleznlki. Poseben odstavek zasluži žs sam čas odhoda iz Škofjo Loke ob 610. Verjetno ni vseeno, da zaradi tako postavljenega časa odhoda vstajamo 15 minut prej, kot bi bilo notrebno, saj amo v tovarni že ob 6^ ’. Večkrat amo prevozniku poaredovnli pripombo glede odhoda avtobusa, toda do sedaj Je bilo vse zaman. Ne vem, zakaj lahko ta isti avtobus pozneje čaka na Zalom logu pol ure, da ae vrne v Škofjo Loko, aaj bi lahko odpeljal iz škofje 25 Loke ob 6 . V tem primeru gre verjetno zn trmasto vztrajanja nekaterih posameznikov na obstoječem stanju, saj ti niso sposobni narediti koraka naprej in ustreči želji večine. Drug problem predstavlja prenatrpanost avtobusov. Ta Je v zadnjem času vse pogostejša. Znano Je, da se Je v preteklih letih precej delavcev vozilo na delo s svojimi avtomobili. Po podražitvi bencina in uvedbi bencinskih bonov, Je večina le teh prešla na Javna prevozna sredstva. Toda to še zdaleč ni izgovor za gneče na avtobusih.Dovolj je bilo časa za ustrezno reorganizacijo prevoznikov, saj ima naša družba z manjšo porabo goriva samo korist. Pri tem Je zanimiva tudi ekonomska plat prenatrpanosti avtobusov. Tovarna plača za svoje delavce kompleten avtobus. Na račun tega pa se vozijo z njimi tudi gradbeni in gozdni delavci, pa še nekateri. saJ ne bi nihče rekel, če bi lahko vsakdo kultuno sedel. Tako se pa dogaja, da že delavci, ki vstopajo v Podlubniku, morajo stati. Pri tem se človek vprašuje, ali dogovori in pogodbe veljajo samo enostransko, druga stran pa jih lahko hladno ignorira iz dneva v dan. V takšnih gnečah tudi šoferjem ni lahko, saj lahko hipoma popustijo živci na obeh straneh. Šofer avtobusa pa bi moral, kljub včasih neznosnim razmeram pomisliti, da ima v avtobusu ljudi in ne živino. To Je bilo nekaj besed o naših vsakodnevnih prevozih na delo. Na drugih relacijah so pripetljaji verjetno drugačni. Vse to naj zaključim z mislijo, da je potrebno delavcu - vozaču omogočiti kulturnejši prevoz. Ne sme se dogajati, da so delavci utrujeni na delovnih mestih že od same vožnje. Janez Hostnik,ing. LIKOVNE KALSTAVE Likovni kritik - Andrej Pavlovec otvarja razstavo - Potot Polajnar Število ljubiteljskih likovnikov se Je do danes povzpelo že nad 900. To so likovniki, ki organizirano delujejo v okoli tridesetih likovnih društvih ali skupinah v okrilju ZKOS ali v delovnih organizacijah. To naravnost presenetljivo visoko število pa lahko mirno primerjamo s prav tako visokim številom likovnikov amaterjev v občini Škofja Loka, kjer deluje več kot trideset slikarjev in kiparjev. Delujejo v treh središčih: v Škof- ji Loki, v žireh in v Železnikih. Prav v Železnikih je k dvigu kvalitetne rasti pripeljala predvsem profesionalna raven voditelja likovne skupine. Akademsko izobražen slikar ima v šoli pridobljeno znanje, ki ga kot mentor lahko posreduje amaterju, ki ga potrebuje in dokler ga potrebuje. Iz tega zornega kota Je tudi opazno, da znanje sicer prispeva k dvigu likovne kvalitete, vendar pa ni dovolj samo znanje. Za kvalitetno 11- kovno delovanje je potrebna še bolj naravna nadarjenost In predvsem potreba po likovnem izražanju. K vsemu je treba dodati še naravno željo postaviti svoj likovni izdelek na ogled. Vsakdo si namreč želi, da bi v delu, v katerem je sam užival, uživali tudi drugi. Zatorej ni nič čudnega, če likovna skupina ISKRE prireja po več razstav na leto. Vprašljivo je samo, ali je možno pri pogostnejšem razstavljanju vedno nastaviti kvaliteto na najvišjo raven in biti vedno sveže prodoren. Prav zato moramo ob večkratnem gledanju razstav, na katerih se pojavljajo vedno ista imena, biti še posebno pozorni na vsak še tako majhen premik v snovanjih članov likovne skupine ISKRA Železniki. Dela članov te likovne skupine smo opazovali Jeseni leta 1982 na razstavi v Železnikih, nato letos pred nekaj meseci na razstavi v Škofji Loki (ta razstava je bila pre-nešena tudi na Jesenice). In kaj lahko rečemo o spremembah in kvalitetnih nihanjih tokrat ob tej majski razstavi? Razstavljale! skrbijo za svežino: le nekaj del Je z rastave v Škofji Loki a vsa so nova v primerjavi Z jesensko razstavo v Železnikih, kar Je treba poliva liti. Zaradi raznih vzrokov se razstave nisr udeležili Snežna Taler, Rafko Primožič in Štefan Bertoncelj. Razveseljivo Ja, da se na pričujoči razstavi srečujemo tudi z novimi imeni - nova člana sta Janko Bešter in Jože Gostinčar. Seveda sodelujejo tudi stari znanci: Matevž Jenštrle, Mirko Polajnar, Franc Rant, Jožica Rejec, Lojze Tarfila in Stane Zgaga. Nato nam razstava ponuja zanimovo dejstvo, da je krajinarstvo še vedno na prvem mestu zanimanja, ki Je manjše za tihožitje in najmanjše za portret. Takšne ugotovitve veljajo za vse tovrstne razstave širom Slovenije, kar pomeni, da se v tem pogledu člani likovne skupine ISKRA ne ločijo dosti od ostale ljubiteljske likovne tvornosti. Toda pozoren motri lec bo le opazil nekaj novega: če je še pred kratkim uporabljal pastele eden, se je te tehnike lotilo tokrat že več slikarjev. Slikanje v olju in akvarelu je ostalo vedno značilno za večino. In kvaliteta? Ob tem vprašanju moramo le ugotoviti določene premike, da pa se v tako kratkem času ne more povsem izkristalizirati, oz. da bi bila očitneje izkazana. Vsekakor pa je kvaliteta razstave na ravni, ki smo Je bili vajeni doslej. Zato slikarjem zaželimo, da bi s trdim delom in poglobljeni v študij likovne problemetlke prišli do uspeha. Andrej Pevloveo KAKO El SVETU TTEhSTAVILA SVOJ bOMACI KRAJ? Kako bi svetu predstavila evoj domači kraj? Doma sem v Železnikih. Stari del Železnikov sestavljajo tri gruče hiš: Racovnik, na desnem bregu Sore in na začetku nekdanjega trga, Trnje, na levem bregu z jedrom pri cerkvi in Na Plavžu, kjer še danes stoji plavž. Stari del Železnikov je ena sama Ile-basta dolina, ki Jo iz vseh strani zapirajo strmi hribi. Stari plavž, sledovi nekdanjih vodnih atrug in pomanjkanje polja pa dajejo kraju še poseben značaj, ki nam poleg imena kraja razodeva, da je tod stoletja gospodovalo železarstvo. V 17. stoletju ata bila v Železnikih dva plavža, dve večji in pet manjših fužin s kladivi na vodni pogon in cela vrsta vige-njcev. Takrat so se skoraj val ukvarjali z železarstvom in og-larstvom. V teh skromnih delavnicah so ljudje delali noč in dan ne glede na spol. Ženeke eo nosile na delo otroke in Jih tam tudi hranile. Hrano so kuhale kar ob ognju v vigenjeih. Vel so imeli ogromno dela, zaslužek pa Je bil boren. Rudo bobovec so kopali po Kovaškem vrhu, v Smolevi in v okolici Dražgoš. Oglje pa so kmetje kuhali po okoliških gozdovih. Pri mehovih so možje poganjali meh, drugi so tolkli železo, spet 16 tretji so vozili a konjsko vprego. Rudo ao talili v plavžih. Tam ao možje izmenično metali oglje v gorečo peč. Fužinarji ao prodajali žeblje v Italijo. V prejšnjem stoletju je začelo železarstvo v Železnikih naglo propadati. V začetku tega stoletja pa je popolnoma propadlo in Železniki ao životarili, dokler jih ni iz tega prebudila žaga na parni pogon v Dašnjici in hiter razmak kovinske industrije. V kraju ao zrasla nova naaeljai Log, Otoki, Kres. V zadnjih dvajsetih letih pa so se Železniki razvili v lepo, moderno mesto. Zrasle so nove tovarne, bloki, stolpnice, bazen, pošta .... Obnovili ao tudi več starih hiš, žal, marsikje na škodo imenitne zgodovinske podobe kraja. Vendar je nekdanja veljava in imenitnost še vidna marsikje v lepi starinski arhitekturi, oknih z rožanci, mrežami in polknicaml. nadomešča tovarna pohištva Al-plea. O vsem tem govore zgodovinski podatki, najboljši dokgz temu pa je kar lepa zbirka predmetov, orodij, izdelkov, maket, in slikovnega materiala, zbranega v našem :uzeju. V Železnikih smo ponosni, da imamo tako pestro in zanimivo zgodovinsko preteklost. Rihtaršič Damjana,8.r. Fužin in vigenjcev že davno ni več v Železnikih, a plavž še vedno, to pa je le nem plavž, v katerem je že davno ugasnil mogočni ogenj. Staro žago pa sedaj Avtor članka - RlhtarSič Damjana - Foto: Pintar SLOVO Odšla si, kot izgine sončni žarek, ki spusti se za goro. Odšla si kot oblak, ki.spreminja se v temo. Odšla si kot dobra misel, ki se v srcu izgubi. Odšla si kot dober človek, ki zdaj je in ga več ni. Odšla si ... A jaz ostal sem sam kot žarek, oblak, dobra misel in dober človek ... Ah vrni se, zakaj te več ni?... T.L. 17 Slovo - Foto: Tolar TRETJE DELAVSKE ŠTORI UE K*KE V ŠKOFJI čeprav so nastopi na občinskih cJolavRkih Športnih ivrah že kar malo pozabljeni, bom vseeno poizkusi 1 po prejetju uradnih rezultatov analizirati dosežene uspehe nače tovarne na tem zanimivem in izredno dobro organiziranem tekmovanju. Glede na število sodelujočih delovnih organizacij in ekip, smo z doseženim tretjim mestom pri moških in petim mestom pri ženskah lahko zelo zadovoljeni. Da je bila letos konkurenca dosti večja, pove podatek. Lansko leto se je tekmovanja udeležilo 166 ekip, letos pa kar 222 ekip. Alples je lansko leto nastopal samo v treh disciplinah, letos v vseh. Vendar smo se v dosti hujši konkurenci pri ženskah povzpeli z devetega na peto mesto, pri moških na smo zdrsnili za eno mesto nazaj. Prehitel nas je Alples, ker je imel popolno zastopstvo, nam pa ,1e manjkal zaradi nešportnega odnosa nekaterih, nastop v plavanju. Najboljše se je v posameznih disciplinah odrezala ekipa moških v LOKI keglanju, ki jo zasedla 1. mesto med 35 nastopajočimi ekipami in ekipa odbojke pri ženskah, ki je tudi zasedla 1. mesto med osmimi nastopajočimi ekipami. Moško ekipo v keglanju so zastopali 1 Gaser Franc Gaeer Mirko Košmelj Jože Prezelj Franc Ekipo odbojke so sestavljalo: Tsrfila Marica Mohorič Minka Fajfar Majda Tolar Nada Eržen Ivanka Gartner Nuša Leben Mira Benedičič Dragica Ostale uvrstitve v posameznih disciplinah so sledeče: Moški: odbojka-2. mesto med 16.ekipami, nam.tenis-7. mesto med 18.ekipami streljanje-15. mesto med 19.ekipami šah-9. mesto med 14. ekipami, vlečenje vrvi-3. mesto med 13. ekipami , ekipni tek-4. mesto med 12. ekipami. Ženske: namizni tenis:3. mesto med 9. ekipami, ekipni tek:6. mesto med 9. ekipami, streljanje:?, mesto med 14. ekipami, kegljanje:24. mesto med 29. ekipami, plavanje: 8. mesto med 10. ekipami, vlečenje vrvi: 3. mesto med 9. ekiparni . Kerbo naslednje leto na delavskih igrah še večja udeležba in konkurenca še hujša, bomo morali, če bomo hoteli napredovati ali vsaj obdržati letošnje uvrstitve, poskrbeti, da bomo v slabše uvrščenih disciplinah izboljšali kvaliteto tekmovalcev. To bomo dosegli s tem: 1. da organiziramo vsaj enkrat na teden rekreacijski trening, 2. da že kvalitetne igralce, kateri so v tovarni, pa se Jim ne zdi vredno zastopati tovarno, pritegnemo v tekmovanje, 3. da z organizacijo prvenstva tovarne v posameznih disciplinah ugotovimo, kateri nas bodo najboljše zastopali na tekmovanjih. Da so prvenstva tovarne v posameznih disciplinah potrebna, pove podatek, da hi z rezultati prvih treh uvrščenih na strelskem tekmovanju zasedli na delavskih igrah šesto mesto, namesto petnajstega mesta. Razpredelnica uvrstitev delovnih organizacij na delavskih igrah z doseženimi točkami 1 18 EKIPNI VRSTNI RED -MOŠKI DOSEŽENO MESTO DELOVNA ORGANIZACIJA Odboj- ka Namizni tenis Kegla- nje Strelja- Vlečenje nje vrvi Ekipni tek Šah Pla~ vanje SEŠTEVEK TOČK 1. LTH 100 100 90,1 60,0 80,8 100 100 76,0 706,9 2. ALPLES 17,5 21,6 81,1 71,2 100 79,8 10,7 100 481,9 3. ISKRA ŽELEZNIKI 82,4 56,1 100 9,5 65,2 50,8 19,7 x 565,5 4. JELOVICA 21,5 84,4 59,5 25,7 18,1 10,4 66,6 25,5 5ii;i 5. CENTER SLEPIH 56,0 42,7 8.1 100 24,5 15,1 16,1 x 270 j 5 6. CUI BORIS ZIHERL 46,1 25,7 20,8 56,1 42,5 25,8 x 57,7 254^7 7. SGP TEHNIK X 18,5 55,4 50,4 52,-7 65,6 x 14,6 255'0 8. EGP 67,9 71,2 28,5 15,0 22,4 X 8,8 x 211,8 9. GORENJSKA PREDILNICA 11.9 60,0 51,7 42,7 14,6 20,6 20,6 11,1 205,7 10. SKUPŠČINA OBČINE 51,5 15,4 5,4 84,4 9,5 8,5 x 19,2 168 j 5 11. TERMIKA 9,8 50,4 75,1 7,8 X X x 56,2 157,5 12. ABC LOKA 6,7 11,0 59,0 15,4 7,7 16,4 X X 96,2 15. ALPETOUR ERC 58,0 X 45,5 11,0 X X X X 92, 5 14. GRADIS X 9,5 2,9 50,7 27,7 X X X 90 \e> 15. ALPETOUR DSSS X 7,8 X X X X 81,6 x 89,4 16. TEHTNICA X X 65,8 X X X X X f.5,8 17. POSTAJA MILICE 14,5 15,0 4,A 18,5 11,8 X X X 61,9 18. DELAVCI PRIVAT.SEK. X X 48,1 X X X X X 48'l 19. ZDRAVSTVENI DOM 8,1 X 5,9 X X X X 55,5 45^5 20. OBRTNIK X X 25,7 X X X X X 25,7 21. ALPINA X X X X X X 24,1 X 24,1 22. TERMO POL X X 5,2 5,6 X X 7,1 X 15,9 25. RUŽV X X 15,7 X X X X X 15,7 24. KLADIVAR X 6,6 4,8 X X X X X 11 '4 25. VARNOST X X 10,0 X X X X X 10 jo 26. KŽK MESOIZDELKI X X 9,0 X X X X X 9,0 27. POLIKS X X 5,5 X X X X X 5,5 EKIPNI VRSTNI RED -ŽENSKE Doseženo mesto DELOVNA ORGANIZACIJA Odbojka Namizni tenis Keglja- nje Strelja- nje Ekipni tek Plava- nje Vlečenje vrvi SEŠTEVEK TOČK 1. LTH 55,2 11,1 58,5 52,7 100,0 100,0 45,9 421,4 2. JELOVICA 74,5 55,5 76,5 42,5 55,2 46,4 55,5 561,5 5. ZDRAVSTVENI DOM 41,0 100,0 20,0 18,1 74,5 59,9 14,6 527,9 4. CENTER SLEPIH 50,5 14,6 44,7 80,8 41,0 X 100,0 511,6 5- ISKRA ŽELEZNIKI 100,0 57,7 4,6 27,7 22,6 16,7 57,7 287,0 6. GORENJSKA PREDILNICA X 76,0 100,0 X 12,5 21,5 X 210,0 7. SO ŠKOFJA LOKA 22,6 45,9 11,7 7,7 16,8 55,9 19,2 157,8 8. VZGOJNO VARSTV. ORG. 12.5 X 22,9 11,8 X 77,4 11.1 155,7 9. KROJ X X 51,1 X X X 76,0 127,1 10. ALPETOUR ERC X X 87,4 X X X 25,5 112,7 11. GRADIS X X X 100,0 X X X 100,0 12. ALPLES X 25,5 54,2 56,2 X X X 95,7 15. ABC LOKA 16,8 19,2 6,0 9,5^ 50,5 X X 82,0 14. ALPINA X X X 65,2 X 10,0 X 75,2 15. SGP TEHNIK X X 15,4 X X X X 15,4 16. EGP X X 10,2 X X X X 10,2 17. RUZV X X 4,0 X X X X 4,2 PRVENSTVA TOVARNE V okviru tovarne sta bila organizirana prvenstva OOS v kegla-nju in streljanju z zračno puš-ko. Keglanje ,ie bilo 8. maja pri Meru. Udeležilo se Ra je 23 delavcev in delavk naše tovarne. Prvi trije pri moških in pri ženskah so prejeli kolajne. Izžrebanih je bilo 10 nagrad. Streljanje je bilo 16. junija na kopališču. Udeležilo se ga j® 20 strelcev in 5 strelk naše tovarne. Prvi trije uvrščeni so prejeli kolajne. Izžrebanih pa je bilo 12 praktičnih nagrad. REZULTATI PRVENSTVA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ISKRA ŽELEZNIKI V KKGLANJU Moški: 100 lučajev Mesto: Ime in priimek štev. podrtih kegljev 1. Košmelj Jože 517 2. Šmid Zvone 514 3. Gaser Franc 507 4. Bertoncelj Bojan 464 5. Prezelj Franc 463 6. Valentinčič Zdravko456 7. Šturm Dare 435 8. Šturm Jure 425 9. Vidic Hubert 421 10. Kemperle Miha 404 11. Krek Franc 402 12. Kemperle Beno 383 15. Mohorič Viko 375 14. Trojer Lojze 374 19 mnovAujE Eiar rrve touoči 15. Gartner Miha 370 16. Fajfar Tine 359 17. Lotrič Rafko 354 Mauser Maks 354 19. Primožič Bojan 323 20. Rakovec Janez 314 Ženske: 50 lučajev 1. Čuf er Irena 161 2. Kosem Vlasta 148 3. Benedičič Dragical35 REZULTATI PRVENSTVA OOS V STRELJANJU Z ZRAČNO PUČKO 1. Možina Boštjan 159 krog 2. Prezelj Franc 149 3. Gartner Miha 149 4. Tolar Miran 147 5. Vidic Hubert 147 6. Rant Tonko 159 7. Ozebok Tone 137 8. Bernik Lovro 129 9. Fajfar Tine 125 10. Kemperle Beno 122 11. Šturm Dare 121 12. Šinkovec Ciril 113 13. Koki Vlado 112 i4. Benedičič Štefan 104 15. Benedičič Tone 98 16. Korošak Silvo 94 17. Mahmutovič Fikret 89 18. Trojer Stane 86 19. Triler Janez 73 Žensko: 1. Gartner Krista 143 2. Mesec Mojca 128 5. Cunjak Zagorka 120 4. Mohorič Minka 106 Miha Gartner Upravni odbor za LO občine Škofja Loka in občinski odbor RK je tudi letos razpisal tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanje je bilo 2J.aprila 1983 v Škofji Loki, v športni dvorani Poden. Letos je bilo to že tretje občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, katerega se vsako leto udeleži tudi ISKRA Železniki. Letos je tekmovalo 24 ekip -ekipa je sestavljena iz dveh trojk. Vse ekipe morajo imeti 20 urni tečaj, potrjen z izkaznico. Tekmujejo delovne organizacije in predstavniki KS. Našo ekipo smo sestavljale: I. trojka Pintar Marija - vodja Dovič Greta Benedičič Heda II. trojka Jensterle Majda - vodja Benedičič Marjana Bekš Anka Tekmovanje se je pričelo ob 8. uri in poteka po določenem vrstnem redu. Najprej vse ekipe opravimo teoretični del tekmovanja, potem pride najtežji, praktični del in zatem triaža. Teoretični del je sestavljen iz 20 vprašanj, vsak pravilen odgovor prinese 1 točko. Vsak član trojke rešuje zase, na podlagi rezultatov posameznih pol pa se izračuna rezultat trojke, oziroma cele ekipe. Preizkus praktičnega znanja opravijo ekipe po trojkah pred posebno komisijo. Oskrbo poškodbe ponazarja slika, katero že prej vodja ekipe v zaprti kuverti izvleče. Ocenjevalec ocenjuje delo vsake trojke po vnaprej določenih kriterijih za vsako poškodbo. Ocenjuje se delo vseh 3 članov, pravilen pristop k poškodovancu, pravilno nudenje prve pomoči, pravile: transport in nazadnje je pomemben tudi čas, v katerem oskrbiš poškodovanca. Za vsako minuto prekoračenega časa ti odbijejo 5 točk. Skupaj je možno doseči 90 točk. Po praktičnem delu pride na vrsto triaža. Za preverjanje znanja iz triaže je pripravljenih 5 slik, katere tudi vodja trojke izvleče v zaprti kuverti. Ocenjuje se sedem elementov triaže in sicer: 1. trstni red in pravilno dajanje neodložljive prve pomoči za vseh 5 poškodovancev 2. Vrstni red dokončne oskrbe prvih treh poškodovancev po nujnosti poškodbe. 3. Vrstni red dokončne oskrbe zadnjih treh poškodovancev po nujnosti poškodbe. 4. Vrstni red prvih treh poškodovancev pri transoort.ii tri-aži. 5. Vrstni red zadnji dveh poškodovancev pri transportni tri-aži. 6. Položaj in transportna sredstva pri transportni triaži prvih treh poškodovancev. 7. Položaj in transportno sredstvo pri transportni triaži zadnjih dveh poškodovancev. Naloga vodij trojk je, da določi vrstni red dajanja prve pomoči vsem petim poškodovancem, da določi vrstni red pri transportni triaži, položaj poškodovanca za transport in določi transportno sredstvo. Tukaj je možno doseči 30 točk. Tako vsaka trojka v vseh treh delih lahko doseže maksimalno 140 točk. Naša I.trojka je dosegla 130 točk, II.trojka pa 139 točk. Končna ocena- ekipe je povprečje števila točk iz vseh treh delov tekmovanja. Po končanem tekmovanju Je razglasitev rezultatov in podelitev dinlora nastopajočim ekipam. Zaradi stabilizacijskih ukrepe* se Je odbor odločil, da letos prvim trum ekipam ne podelijo praktičnih nagrad. Lansko leto Je prvouvrččena ekipa odšla na republiško tekmovanje, kako bo pa letos, nas še niso obvestili. Na koncu se moram še posebno zahvaliti dr. Habjanu, ki nam Je pomagal v nekaj urah malo osvežiti spomin in dati strokovno pomoč pri praktičnem delu. Zahvaliti pa se moram tudi tov. Porenta Rezki, katera nam Je priskrbela potrebno gradivo, prostor za vajo in nas sprem -ljnla na vseh dosedanjih tek -movanjih. Izrazila pa bi tudi željo našega odbora, kakor tudi odbora RK Škofja loka, da se nam pridružijo novi člani, da bi čimveč ljudi, predvsem mladih, bilo usposobljenih za nudenje prve pomoči in bi s tem krepili obrambno moč naše skupnosti in socialističr3 solidarnosti. Majda Jensterle RKŽITCT NAGRADNE KRIŽANKE: Vodoravno: PRAZNIK, OF, DELA, RUS, I, PTIČAR, AG, RIMA, DOTA, IMERZIJA, ZEKAT, KA, AT, N, UMAG, P, H, EU EN, I, RODEZIJA, REESKONT, VINOGRADI, A, SCILA, IDOL, ANEKS, RAI, PT, MI, IN, SOM, MIJA, 0, APOTEKA, NANA, AGAR, JUS, KAP, ARENA, AS, STAR, 18, AO, ROMAN, A, KORK, IGLU, ENA, STRIP, UM, DIPLOMA, TRI, OOLIT, T, SENCA, ROV, LIT, 0, IND, OID, OMARA, U, MEKA, ANJA, GB, 0, VRSAR, KOS, AM, ROB, PLAVŽ, NARTA, AZ, RAA, PEK, NERVU8, PAO, VKP, KORALA, NN. Nagrade so prejeli: 5. nagrado: Kavni mlinček je dobila Tolar Nada 2. nagrado: Električni nož Je dobil Lotrič Zvone 1. nagrado: Mešalnik G-l? je dobil Kavčič Filip POSOJILA, KI JIH IAHKO DOBITE V LJUBLJANSKI BANKI NA OSNOVI PRODAJE DEVIZ GOTOVINSKI KREDIT 8 prodajo deviz Ljubljanski banki, ai zagotovite poleg dinarske protivrednosti po veljavnem tečaju, gotovinsko posojilo v enakem znesku, tišina posojila Je odvisna od vaše kreditne sposobnosti, najdaljša doba vračanja posojila pa Je 5 let/tudi v odvisnosti od kreditne sposobnosti/. Obrestna mera Je le 18%, ne glede na rok vrčanja posojila. S prodajo deviz banki el lahko zagotovite tudi naslednja NAMENSKA IOSOJILA: - posojilo za nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš - posojilo za plačilo stroškov vzdrževanja oz. obnove stanovanja ali stanovanjske hiše - posojilo za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah - posojilo za gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki Je pooblaščena za prodajo - posojilo za plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo, plinsko omrežje - posojilo za plačilo stroškov za telefonski priključek - posojilo za popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev - posojilo za plačilo vpisnine za izredno šolanje - posojilo za plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo - posojilo za nakup in izgradnjo manjših hidroelektraren - posojilo za plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih zdraviliščih STANOVANJSKO LOGOJILO NA OSNOVI PRODAJE DEVIZ BANKI Višina posojila od dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz Je odvisna od vaše kreditne sposobnosti in čakalne dobe. Če želite, da vam banka odobri posojilo po treh mesecih od prodaje konvertibilnih deviz vam pripada loo odstotkov posojila, če pa na posojilo lahko počakate šest mesecev vam pripada 15o odstotkov posojila. Doba vračanja posojila je od 5 do 15 let in Je odvisna od namena posojila. B prodajo deviz banki si lahko zagotovite naslednje posodila: - posojilo za pridobitev ali nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš ter nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz eredst.ev solidarnosti od stanovanjske skupnosti, kadar kupujejo ta stanovanja mlade družine, ki stanujejo v njih - posojilo za graditev stanovanjskih hiš in prenovo starih stanovanj in stanovanjnkih hiš, če prenavljate podstreho in klet v stanovanjske prostore ali uvajate racionalnejši sistem ogrevanja na sončno euer-gijo oz. po sistemu toplotnih črpalk domače proizvodnje - posojilo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih - posojilo za plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije - posojilo za plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše - posojilo za nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalce obvozno porabi kupnino dobljeno iz posojila kupca le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot preko banke. 21 Stari lovec Tomaž je b* dlje časa rta Finskem In Je rad pripovedoval prijateljem o lovskih dogodlvščl- — Da, da, od vseh živali je medved najnevarnejši! Če te začne medved zasledovati, al zgubljen. Ca plavaš, plava tudi medved. Če plezaš, pleza medved za tabo, če tečeš, teče tudi zverinal — Kaj pa če se skriješ? vpraša eden od poslušalcev — Se skrije tudi medvedi odvrne Tomaž raztreseno. — So v tej vodi ribe? _ Ne vem, jaz lovim tu šele štln-najstdnl. Zoolog dr. Spajhel Je komaj dobro pomočil trnek v potok, ko ae pojavi nonadoma ob njem ribiški čuvaj In ga strogo pobara: — S kakšno pravico ribarite tukaj. Kdo vam je dal dovoljenje?! — S pravico genialnega Intelek ta, Id mu je dan nad živalskim stvor jenjeml mu je odvrnil učeni ribič Tedaj je čuvaj spoštljivo snel čepi co, rekoč: — Oprostite, prosim, toda med tolikimi novimi zakoni In postavami človek ree ne more vseh poznati. »Kako sl spoznala svojega drugega moža?« zanima pri^tajpco znane filmske ignrika. »O, to je bilo, zalo romantično. Nekega dne sva ae a pokopšm možem sprehajata ki moj drvel mož je prvega povozil s prek resnim novim cadSackom. Takrat sva ae zaljubila.« Sel zjutraj prijazno svojo tajnico: »Marija, ati vas smem povabiti na zajtrk, ati ste morda že... « Le-ta ga prekine In zaščebeta: »Jaz sem že, a tudi zajtrk ml bo šel v alasL« — Draga, ali sem res prvi? — Res, prt sežem pri sinu! Če ae dami v križišču pokvari avtomobil, se moški neksieiti napo mnenju nekega bri- takota: čaka, da drsna sama porine avlo 1» križišča. Anglež bere Timea, Nemec kolne, tialjan trobi bi tzpot-njuje športno atovo, Francoz pa stopi Iz avta bi eez T za i d/u ueuujo <,a4 te vse živuEOje USrMCtUKM, UČIM IM MAD2OR.0JEM PlU KiJtVMu. fW4U UKAUJU, fbSPRAVUAUJU itf VRTA— — Da, da, mladi mož, je dejal nadgozdar svojemu gostu, jaz sem Imel v svojem življenju eno aamo strast In to je bil lov. Nekoč sem bil na eledl sijajnemu kozlu, toda prehitel me je mrak. Bilo Je vedno temnejše, pa sem zašel v močvirje. Voda ml je že segala do paau, vrniti se pa ni bilo mogoče. Veslal sem z rokami, a ni nič pomagalo: kmalu sem ae pogreznil do vratu v močvirje. Kričal sem na'pomoč, a brez haska, saj me ni mogel nihče sliša- — In kaj ae je zgodilo potem? je ves napet dahnil mladenič. — Se vprašate! Utopil sem sel Stari ribič Tom pride domov ves obložen s težkim tovorom majhnih In velikih rib. Znanec Filip, tudi navdušen ribič, bi rad vedel, kje za vraga, je mogoče naloviti toliko rib?! Pa ga stari Tom pouči: — Iti morate po poti navzdol vse do tja, kjer piše na deski »Privatna pot«. Po njej pridete do železnih vrat, na katerih piše »Vstop prepovedani« Ko ste že na drugi strani, se pravi na prostoru, koder stoji tabla z napisom »Prehod preko tega terena je kaznivi«. Če greste Idjub temu naprej, pridete do ribnika, na katerega obrežju boste zagledali tablo z napisom »Ribarjenje strogo prepovedano«, no In v tem ribniku je rib kolikor hočete. 22 Ljudje in žabe smo si podobni, glasnejše je reglanje, silnejše je napihovanje. O ELEKTROMOTOR Olanllo izdaja "ISKRA" široka potrošnja TOZD Tovarna elekltro-raotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Med neko predstavo v Ljubi lanski Operi se mudi Betettu tz garderobe na odtr. Ker pridrvi Iz na moč razsvetljenega hodnika na za kulisami popolnoma temni oder, za hip »ofiepl« In v naglici akoro prevrta kolego, baritonista Primožiča, ki odtava v temi z odra v svojo garderobo. Primožič nekaj po primorsko zakolne, saj ne ve, da Je trčU z »JuL četom«: »Hudiča, kaj sl slep?« Betetto odvrne, čeprav se mu hudo mudi: »Seveda! Kaj ne poznaš Prešerna: »Slep Je, kdor se s petjem ukvarjal« Možakar dresira psa na dvorišču. Končno je zadovoljen. Odpre dvoriščna vrata, spusti zajca, za njim pa psa. Čez pet minut se, očitno razburjen, pripelje mimo poštar. »Sem,« odgovori poštar, »to Je bila najboljša dirka, kar sem jih videl. Ko sta drvela mimo mene Je pes vodil že za pet metrov.« Urejat - uredniški odbort odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija -Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane, - referent za izobraževanje in informiranje - Šekli Darinka. Lektori Trojar Ladi Naklada: 1100 izvodov Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek. Tiska tiskarna: DU Tomo Brejo Kranj 23 y^L\x Y'“-. •••••••••••••••••••••••••••••••♦••••••••••••••••••••••••••»••••♦•••••#•••••••••• ••••••••••••••••****•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#•###*••••••••••••••••••••####•#•••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••###•###••••••••••••••••##••#####*•••••••••• •••••••••••••••••••••••••s••#•••••••••••#•#••######•####••#•••••••#•############## ••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••••#•••••••••#••••e♦e e•••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#•••••••••••#••#•#•••••••###•#••##• •••••••••••••••••••••••e•#••#•••••••••#•###•••##•#••##••#••#•••#•###•#•••#••##•••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••eeeeee#eeeeeee##eeeeee#**»eeeeeeee##ese*eees •••••••••••••••••••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee#eeee#e##eeeeee*e##e#ee#*e* ••••••••••••••••••••••••••eeeeee##sesseee##eee#eeeeese#e#eee#ee#e#eeee#e###ee##eee • • • • • • • • • • • • • • • • • e • • e • • • • • • e • • • • • e • e • e e e • e • • • e • e • e • e • • • e • e • s • • e • e • • • • • # # # e • # # # e e •••••••••••••••••••see#eeeeeeees#eee###ee#e####esee#eeee#eeeeeee##e#eee#e#e###e### ••••••••••••••••••••••••••••eeeeeeee#e#e#eeee#eeeseeeeeeesee#ee#ee##ee#e#ee#eee##e •••••••••••••••••••••••••eeeseeeeeee##e#ee#ee#eeeeeee###eeseeese##s#ee#eee#eee#e#e •••••••••••••••••••••••••••••e##ee#esee#e#eee##ee#eeeeeeeeese#s##eee#eeeeee#e####s •••••••••••••••••••eee#eee#eeeesee##eeeeeeee#e#ee#eee##e#e##eee#ee#e#ee#ee###eee## ••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee##e#se#eee#e#eeesese#eeeeeese#e#eee#eeeee##e## •••••••••••••••••••••«••••••••••••••*•••••••#•••••••••••••••••••#######»••#•••#••• •••••••••••••••••••••••••••a«----- ----“"IMMMf •••••••••••••••••••••••••••• 1 »••••••••••••••••••••••••#•#•##•###••#•• »••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••a »••••••••••••••••••••••••• *••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••• »«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• *••••••••••••••••••••••••••••••••###••••• K* •••••••••••••••••••••••••••••#•#•••#••• »••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••• »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a •••••••••••••••••••••••ee#ee#eeeee#eeeeees#eeeeee®#eeee#e#ee#ee###eeeeeseee#ee#e### •••••••••••••••eeeeeeee#eee##eeee#e###e#eeeee##e#e###eee»#eee#e#e#eeeeeesees#e##### •••••••••••••eeeee##eeee#ee##ee#e###e#*##eee##ee####e#ee#e#ee###e####eeeeee##e##### •••••••••••••••••e##eeeeeee#e####ese#eee#e#eeee#eeeeeeeeeeeee#ee#ee##eeeesee#e##### •••••••••••••••••••••eeee#»ee#eeeeeee#e#####ee#eee»e#eee#*eee###s##»ese##ee##eee### •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••• ••••••••••••eeeeee#e##eeeee#eee#eeee#e##e#e###ee##ee##eeeeee###e#e###e###e##ee»eee# •••••••••••••••••ee«eeeeee#»eeee##eeee######ee##eeeeee«e#e###ee#eee##ee###ee###e##e •••••••••••••••••••••e#eeee#e«eeeeeeeeee###e#eeee#eeeeeeeee#e###»eee##e#ee#e#ee#e## ••••••••••••••••••••eeeeeeeeee##«#eeee#ee####eee#eeeeeee#eeeeee#ee##ee#e#e####e#eee •••••••••••••••••••e*•*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••eee#e#e###ee###eeeeee#e#e###e#e#eee»###e#eeeee#e#ee##eee#ee##e#e##»###e#s»#ee •••••••••••••••••••••••••••••••••••a••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••• ••••••••••••••e#e#eee##eew#eeee#e#e#«e##ee##e#ee#e#e##eeeeee#see##ee#######eee##### ••••••••••••••••••••••••••••eeeeeeeeee###eee####e##eee##ee##ee#eeee#seeee###e#e#eee •••••••••••••9«*999«999«99999999«9999999999999999999999999999999999999999999999999|i 9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999I999999i 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999#99i •••••••••••••••••••e##ese##»e#e##eeee#eee#eeese#eeee####ee#ee#ee#eee#####es###ee#e#< ••9«99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999«9999#99999 ••••99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999••••#•####• •••••••••••••••••••••••••••••e99999999999999999999999999999999999999999999 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999A999999f9 99999999999999999999i99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999t99 9999«99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999t999t99999999 ••••••••••••••••••••••••ee# 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999t999#9999999 999999#9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999#99999 99999#99999t99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999f9999999999999 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999i99999999999999999 ••••••••••••••••••••••#••#••••###•#•••••••##•••••#••••#•••#•######•###•••••###•#••• 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999f99999999999 9999999999«9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999f9 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••9999999999*999999«99999999 9#i#9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 •••••••••••••••••9999999999999999999999999999999999999999999«9999C9999«9#9«99999999 999999999999999999999999999999999999