Raznoterosti. X NehTalcžnost — plačilo sveta. Ko je ruski car Nikolaj I. ležal na smrtnipostelji, je vprašal svojega prijatelja poljskega velikaša Wielopoljskega, katera dva vladarja sta bila najnespretnejša v postopanju nasproti avstrijski monarhiji. Wielopoljski ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu carskemu prijatelju. Oar pa je pojasnil: ,,'Vaš kralj Sobjeski in — jaz. Sobjeski je rešil Avstrijo pred Turki, jaz pa pred Madjari! Pa glej, kako je vračala svoj čas Poljakom, pozneje pa meni v krimski vojni!" X Katoliška skofija t Sibirijl. V Omsku se ustanovi rimskokatoliška škofija i& vso Sibirijo. X Deček, kl čnti vodo pod zemljo V Korminu so napravili interesantne poizkuse z nekim dečkom; po imenu Antonio Eosa iz Italije, ki čuti pod sabo vodo. čiiti to sam po sebi, deloma s pomočjo palčic V večji družbi, v kateri sta bila tudi zdravuika dr. Benardelli in Marcbesini, je na dvorišču barona Locatellija konštatiral vodo lu rekel, da je v globočini 33 m. Ees je bil tam nekdaj vodnjak, globok 30 m. Tudi na dveh krajih je konstatiral vodo pod zemljo ter naznanil globočino. Kako čuti vodo, tega sam ne more prav povedati. Pravi, da ga nekaj pretrese, globočino pa čuti po palčici. Poizkušnje nadaljujejo. Deček Eosa je star 16 let. X Jež In strnp. Najbolj nevaren so•vražnik gadom je gotovo jež. Ponovni poizkusi «o dokazali, da mu kačji strup ne more ško•diti, ali da postane v najneugodnejšem slučaju samo bolan. Še celo če ga več kač ugrizne, mu ni& ne škodi in čez nekoliko dni je zdrav in še bolj ljut nasprotnik kačam. Za zatiratelja ostudnih žab (krastačine vrste) ga ne uporabljajo toliko, pač pa se imenitno razume na mišji lov. Da, pa niti ciankali in kontharidin ne škodi ježu; tudi od teh dveh postane samo bolan, dočim vsaka druga žival hitro pogine. Seveda so že poizkušali dognati vzrok, zakaj ježu ne škodi kačji strup, ali še dozdaj niso našli takega seruma, ki bi ga potem lahko "uporabili pri človeku v potrebi. Ce si jež priTošči tuintam kako ptičje gnezdo, se mu že lahko oprosti, če se pomisli na velikansko njegovo korist. Šola bi morala vplivati, da bi ^judje ne pobijali ježev iz nevednosti. X Koncc kite na Kitajskem. Ko je prišla rodovina Mandžu na prestol, so morali vsi Kinezi nositi kite; sedaj bo pa teh konee. Vlada ne pusti, da bi se kite kar naenkrat odstranile, ampak goditi se mora počasi, da ¦se ljudstvo na to navadi. Pri vojaštvu so zaŁeli, potem pa pridejo dijaki, policija in uradniki itd. Ljudstvo se bo pač z nejevoljo uklonilo tej novotariji. X Reklama za naravne krasote Jkrstrije. Ameriška potopisca brata Iddings «ta prepotovala celo Avstrijo ter si ogledala najrazličnejše naravne krasote. Odpeljala sta se * parnikom BMartha Washington" v Ameriko, ijer opišeta naravne krasote avstrijskih dežel. 'Baje sta se Američana divila krasotam v naši ¦državi. Torej Američani se nam obetajo! Ce jih ne pošljejo le v nemške dežele!