©* NO. 106 ERI$KA KIOVI NA »1i\ 1 I IN SPIRIT 1N LANGUAO« ONLY SLOVGNIAM MORNING NGWSPAPCR CS CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 27, 1948 LETO L. — VOL L VE5TI Arabske države po vrsti odklanjajo premirje {tazne gajnovejŠe SVetOVM Vesti PmVn T?(r!r»lftWflVo X7rlarla SJtit rlo an hila vfla niihnua maia I * * IZ. SLOVEillJE PREŠERNOVE NAGRADE. — 20. marca je razdelil minister za prosveto v ljubljanski vladi Jože Potrč takoimenovane Prešernove nagrade za dela v umetnosti in znanosti. Za znanstvena dela sta dobila nagradi po 40,000 din (800 dol) Milan Vidmar za knjigo o prenašanju električne energije in Josip Korošec za poročilo o izkopavanjih na Ptujskem gradu. Nagrade za književnost so dobili trije: Slodnjak za roman o Levstiku z naslovom “Pogine naj pes"; Gra-beljšek za povesti ped naslovom: “Za svobodo in kruh” in Kreft za novo. obdelavo Tugomer ja. Vsak je dobil 30,000 din. Dalje so bile nagrade za glasbo, za gledališče in za dirigentsko delo, KALIN — TITO. — 'Najbolj je dvignilo pozornost, da je dobil za likovno umetnost nagrado Kalin. Kalin Boris je namreč Vilna vojna v Palestini in da so zato njihove trupe bile popolnoma upravičene preganjati judovske privatne vojačke edinice tudi preko svojih me(j. če bi sedaj prenehalo bojevanje, ne bi bilo s tem prav nič pomagano javni varnosti in redu na Srednjem vzhodu in vse dosedanje žrtve bi bile zaman. Cairo. — Egiptovska vdada je obvestila Zvezo Narodov, da ne more sprejeti predloga za __________________prenehanje sovražnosti v Pale- stini. naredil kip samega maršala Ti- Trans-Jordan je prav tako ta in mu tako nagrada ni mogla 0 obvarovali našo slavije ni več soglasja. Pričaku-j Ameriko vseh večjih domačih jejo, da bo Tito moral izvršiti ]nesreč in nemirov ter nam nove “čistke” in novi ljudje bo- [ohranili notrnaji mir in dra-do proglašeni za “državne izda- nove. V slučaju, da vreme ne bo nagajalo, bomo začeli s slikami na Grdinovem vrtu takoj po nastopu mraku. Ce bi pa deževalo, bo začetek predstave' v šolski dvorani Sv. Vida ob 7:30. Vstopnina za sedeže je po deset centov. Pri vstop pa bomo sprejemali tudi darove za begunce. Vse kar bo kdo dal več kot 10 centov, gre za ta dobrodelni namen. Sledečo vrsto slik bomo gledali: ljudje in legijonarji hite aa pokopališča, zastave in po- lata v Jeruzalemu, ki je izgubil življenje med borbami v Jeruzu-lemu. Pred tednom so ga zadele krogle iz brzostrelke in ga teško ranile. Bil je 27 let star in je šef zvezne službe za mornarico pri generalnem konzulatu USA v Jeruzalemu. » * * WASHINGTON. — Vlada Lebanona je odklonila, da bi izpustila Jude, Ameriške državljane, ki jih je lebanonska policija aretirala na ladji Marine Carp pri Beirutu Lebanonska vlada naglasa, da je policija ravnala pravilno, ker potniki, ki so hoteli vstoiti v pristanišče Haifa, niso imel' potrebnih dovoljenj in potnih listov. Aretacija je bila potrebna in neizogibna, pravi lebanonska vlada v svoji noti, ker so bili aretirani Judje očitno namenjeni, da bi delali nemire v Palestini in se borili proti lebanonski Vojski. Aretacijo so narekovali vojaški razlogi, pred vsem varnost leba-nonske vojske, ki skuša pomagati, da se uspostavi red in mir v okoliških zemljah ob mejah lebanonske države, kjer judovski fanatiki širijo terorizem. • /’'"}$'■ ■ * * * WASHINGTON. — Senat in parlament sta pod hudim pritiskom nujnega dela, ki ga morata še opraviti predno se seje odlo-že radi počitnic. Delo naj bi se končalo pred republikansko konvencijo v Philadelphiji, ki bo že po komaj štirih tednih. Sprejeti morajo biti še vsi proračunski zakoni, med katerimi je posebno važen proračun za vojsko in za mornarico. Zakon za pripustitev določenega števila beguncev je v senatu v razpravi. Dokončan bo v nekaterih dneh. Parlament o tem zakonu še ni razpravljal in se pričakuje, da mu bo dal prednost v dnevnem redu prihodnjih sej. Poleg tega želi predsedstvo parlamenta spraviti v razpravo zakon o stanovanjih in pospeševanju zidanja novih stanovanjskih hiš, podalšati zakon o komisiji za atomsko energijo za nadaljni dve leti in končati še nekaj manjših zakonov, ki so nujni za državno upravo. • * * RIM. — V novi vladide Gasperija sta dva minsitra brez port-felja določena da bosta vodila zadeve v zvezi s sodelovanjem Ita- .tUtmLlwlit»aiM^illi)WW Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Dvanajsta obletnica— V nedeljo ob 10 bo darovana cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Alice Pinculič v spomin 12. obletnice njene smrti. Popravek— Pokojni John Bradač je bil član št. 422 SNPJ in ne društva Danica št. 34 SDZ kot nam je bilo pomotoma sporočeno. Nove bančne ure— Clevelandske banke imajo, kakor smo že omenili, nove bančne ure. Zjutraj odpro ob 9:30 in imajo odprto popoldne do 2:30. Ob petkih imajo pa odprto potem še od 4:30 popoldne do 6. zvečer. Enako uradne ure ima tudi podružnica North American banke na Union in 93. cesta. Toda oba druga bančna urada North American Bank Co., to je na St. Clair Ave. in Waterloo Rd. imata ob petkih uradne ure od 6 do 8 zvečer. Banke bodo zaprte— Banke so že itak zaprte ob sobotah, zdaj bodo pa zaprte pa kar tri dni, to je v soboto, nedeljo in pondeljek. V ponde-ijek bo namreč Spominski dan, ki je velik ameriški praznik, ko bodo zaprti vsi javni uradi in vse trgovine, torej tudi banke. Kdor ima torej kaj posla-z bankami, naj to opravi še v petek, ker potem do torka ne bo mo- slavije. Tito jih je odstranil z vseh mest v vladi, širijo se govorice. da so oba izključili tudi od vodstva stranke in celo, da sta bila aretirana in zaprta. Sodi se kot zanesljivo, da sta oba komunistična strokovnjaka za gospodarska in finančna vprašanja padla v nemilost, ker nista soglašala z vsemi težkimi socijalnimi reformami, ki jih izvaja komunistična stranka, ki pa prinašajo državi in narodu samo večjo revščino in zmedo. Država je v ogromnem deficitu, državni dohodki usihajo, zunanja trgovina se ne more razviti in razširiti. Znano je, da je Hebrang bil nasprotnik kolektivizacije kmetijstva in da je bil tudi proti konfiskaciji malih in srednjih podjetij. Na drugi strani trdijo, da Hebrang in žujevič nista mogla izpolniti dobav ki jih je zahtevala Sovjetska Zveza iz Jugoslavije in sta zato morala iti. . . . ije pri- znava teško stanje v komunističnih vrstah ko z najostrejšimi besedami napada vse, ki zagovarjajo neke “milejše prehodne” faze v organizaciji kmetskih ko-ektivov, kot “deviacioniste,” torej take, ki se oddaljujejo od uradne linije partijske politike. Borba dokazuje, da je takojšna popolna kolektivizacija najpra-vilnejša in najkoristnejša. Kmetje v Jugoslaviji so torej obsojeni na hitro gospodarsko smrt, ker se je jugoslovanski komunizem odločil za najhitrejše uničevanje vse gopodarske neodvisnosti. Tri na dan Henry Wallace, kandidat ameriških komunistov za predsednika, je rekpl, da bo šel v Moskvo, da se bo tam pogovoril radi boljših odnošajev med Ameriko in Rusijo. Naj le gre, toda na vsak način bi moral biti kdo zraven, ki bi dal kako dobro besedo tudi za Ameriko. * • « Ko so komunisti piketirali Roxy gledišče v New Yorku, kjer so kazali sliko “Za železnim zastorom,” ki jim ni po volji, je neka ženska iz piketnih vrst zavpila ameriškemu veteranu: “Jaz scpn za Wallaces!” Veteran ji je pa zabrusil nazaj: “Jaz sem pa za Ameriko!” • *. * čudno je, da so komunisti za Wallaces, ki je nekoč urgiral, da se ustvari v Ameriki delo za 60,000,000 oseb. Saj po komunistično delo vendar ni za ljudi. POROKE Mr. in Mrs. Frank ter Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave. naznanjata, da se bo v soboto poročila njiju druga hčerka Eleanor Frances z Mr. Anthony Stražišar iz Thomas Ave. Poroka bo v soboto 29. maja ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Popili ju bo nevestin sorodnik Rev. Frank Knific. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. V cerkvi sv. Bernarda, Springfield, 111. se bo v soboto 29. maja ob 10 poročila Miss Frances Olga Pirc, hčerka Mrs. Frances Pirc iz 809 Alhambra Rd. z Mr. Thomas J. Brennen iz Springfield, 111. Nevesta je uslužbena kot stenografinj a pri vladnem letalskem oddelku v Field, O. ženin je služil v drugi svetovni vojni 41 mesecev, od teh je bil 18 mesecev po evropskih bojiščih. Sedaj je uslužben istotam kot njegova izvoljenka. Mr. Anton Jaksetich iz 727 E 167. St naznanja, da se bo poročila njegova hčerka Ann z Mr. Johnom Zuptcih iz 697 E. 131. St Poroka bo v soboto 29. maja ob 8:30 dopoldne v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Vsem trem parom želimo obilo sreče v novem stanu. V bolnici je preminula Mary Makse, rojena Perpar, stara 49 let, stanujoči,na 996 Addison Rd. Tukaj zapušča soproga John, sestro Mrs. Josephine Ko. cin. Rojena je bila v Moravčah na Dolenjskem, kjer ima več sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi. V cerkvi sv. Vida se prično žalni obredi ob 9:30. Od tam na pokopališče Kalvarija Frank Fritz Poročali smo že, da je umrl Frank Fritz. Bil je 58 let star, rojen v župniji sv. Rupert na Dolenjskem in je prišel v Ameriko 1912. Zapušča ženo Rozo, roj. permovšek. Bil je član društva Maccabees št. 1228. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Agate na Lakeview Rd., Superior Ave. ob 10 uri in potem na pokopališče Kalvarija. Stephen J. Markolia Zopet pripeljejo domov zem-ske ostanke enega naših mladeničev. Stephen J. Markolia je bil ubit v Franciji 17. septem-| 1(144 nnirlo v P.IftVP.' rasle otroke^ starše, tri brate in loniiii: kjer so se bojevali naši fantje, slike slovesnega sprejema posmrtnih ostankoy naših v vojni padlih, ko,se. vračaj o v domovino, da bi ležali v rodni zemlji. Videli bomo kako so bili pokopani z vsemi častmi in vojaškim spremstvom: Zupančič, Fortuna, Golob, Markolijh, veterani Book, Kreig, Tekavčič, Zaitz, Strojin, John Knaus in drugi. Spomnili se bomo tudi nekaterih naših pionirjev, če bo le dopuščal čas. Ne zamudimo. Lepše izabave ni ta večer. -------o------ Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Miss Bertha Vavpotich bo v soboto obljubila večno zvestobo svojemu izvoljencu v cerkvi sv. Štefana. Omožila se je tudi mlajša hčerka Mrs. Jerina. Obema nevesta želimo vso srečo v novem stanu Umrla je večletna cerkvena pevka Mrs. G. Haklin roj. Tur- svoje simpatije z Arabci v Palestini, vendar poziva k miru. Posebno prosi vse muslimane v Maroku naj ne delajo nikakih nemirov in he kažejo nobenih sovražnosti proti Judom, svojim maroškim sodržavljanom. Stanje v Maroku je zelo delikatno Radi Maroka francoska vlada ne more še izjaviti svojega stališča glede nove judovske države. • * » TEL AVIV. — Judovska teroristična organizacija Irgun Zvai Leumi je proglasila za vojne zločince vse britanske vojake in oficirje, ki se bojujejo na strani Arabcev. Posebni atentatorji so določeni, da te ljudi posamič zasledujejo in jih pobijejo. « * * DUNAJ. — Sam predsednik republike Karl Renner je prisostvoval letni konferenci socialistične zveze strokovnih unij. Priporočal je delavstvu naj vztrajno brani demokratične ustanove v državni zakonodaji in upravi. Njegove besede so bile naperjene proti komunističnim pretnjam, da bodo nasilno vpeljali diktaturo svoje stranke. Na kongresu je bilo omenjeno, da v sovjetski coni ruska vojska plačuje 12,000 mož na stražah pri raznih industrijah. Komunisoi bodo skušali izpeljati eno-partijske volitve v ruski coni prihodnjo jesen. * * * ATENE. — Grške vladne čete so zavzele mesto Paramythia, pet milj južno od Janine. Predno so komunistični partizani zapustili mesto, so razstrelili vsa javna poslopja in mnoge zasebne hiše. iand v petek zjutraj. Bil je starejši sin Štefana in Katarine roj. Leskovic, 6527 Schaeffer WASHINGTON. — Sovjetska vlada je objavila da je skleni-ner. Zapušča moža in tri nedo- la izmenjati diplomatsko zastopstvo z novo začasno vlado države Izrael. » * • TEL AVIV. — Vlada Izrael je javila Zvezi Narodov, da mora z ozirom na nove okolnosti, ki so nastopile, ponovno odločati o tem ali bo sprejela predlog, da prenehajo sovražnosti. Judovska rec za soproga, za starše in ostalo družino, kakor tudi za zbor Ave. Bil je rojen v Clevelandu Adnja. B.la je .zborna pevka. 7. decembra 1924. Dosegel je j Dobri Bog jo bo gotovo obilno čin kapetana prvega raBreda, I poplah jueno požrtvoval-sodeloval pri invaziji na Sicili- nost. Naj počiva v miru, preo- jo in pri Anciju, ter se potem Wright bojeval na drugih bojiščih v Italiji predno je bil prestavljen v Francijo. Njegov brat stalim globoko sožalje. V bolnišnico se je moral podati J. Toplak Nekaj dni je bila v bolnišnici tudi dobro poznana Jožef je umrl v maju 1946, ta- Mrs. A. Boncha, ki je pa že do- ko, da je ta dobra družina v devetih mesecih izgubila kar dva sinova. Bil je član društva št. 26 KSKJ in društva Srca Jezusovega št. 66 SDZ. Pogreb bo v torek zjutraj iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30. Pokopan bo na Kalvariji z vsemi vojaškimi častmi. Pri pogrebu bo vojaška straža American Legion Lake Shore Poet Št. 273. ma. Obema želimo skorajšno popolno okrevanje — J. M., Zastop. od 6 do 8 zvečer, na Union Ave. in 93. cesta pa od 4 :S0 popoldne do 6 zvečer. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. John Daničič v Warrensville Heights, O. so se oglasile rojenice ter jim pustile zalo hčerko, ki je že drugi otrok v družini. Tako sta dobila kr. in Mrš. Lawrence Bandi iz 6727 Edna Ave. za njiju 36-letnico poroke, ki sta jo praznovala 25. maja, lepo vezi-io kot stari ata in stara mama. Mati in dete se dobro počutita v St. John’s bolnišnici. Naš poklon. Javna zahvala— Johnny Kovačič, ki lastuje nekdanjo Gornikovo trgovino z moško opravo na 6217 St. Clair Ave. se želi prav toplo zahvaliti vsem, ki so obiskali njegovo prodajalno ob priliki slavnostne odprtij e v soboto 22. maja. Četrta obletnica— V petek ob 7:45 bo darovana v cerkve sv. Vida maša za pokojnega Loddie P. Žnidar (Žnidaršič) v spomin 4. obletnice njegove smrti. ------o------ John J. Day predsednik demokratov Demokratska organizacija za vlada pravi, da je presenečena, ker je Zveza Narodov podaljšala Cuyahoga-county je i z v o lila na zahtevo Arabcev rok, v katerem se sovražnosti morajo usta-j John J. Day-a za novega pred-viti. S to odločitvijo, tako misli judovska vlada, so Arabci dobili sednika svojega izvršilnega od-na času, ki more prinesti bistvene spremembe v celotnem položa-, bora. Predlog je stavil Ray T. ju v Palestini in zato tudi spremeniti stališče judovske vlade. j Miller, podpirala pa sta ga ♦ * • ■ : James R. Devitt in predsednik TEL AVIV. - Jeruzalem je bil prvič bombardiran. Nosilci1 Feliz T' Mattia-48110 da se ie P°- bomb so leteli tako visoko, da jih opazovalne postaje niso razpoznale. Connecticut za 'senatorja Baldwina. Hartford, Conn. — Republikanci države Connecticut so na svoji konvenciji sklenili, da bodo podpirali senatorja Raymond E. Baldwina pri nominaciji za predsedniškega kandidata. Država ima 19 delegatov. CAIRO, — Egiptske čete so zavzele naselbino Suweudan 27' milj južno od Tel Aviv-a. Trans-Jordanska legija je zasedla La-trun, 16 milj severno od Jeruzalema. WASHINGTON. — Unije žeelzničarjev so predlagale naj zvezna vlada pbpolnoma in za stalno prevzame vse železnice in železniško industrijo. kazala popolna sloga in enotnost v demokratskih vrstah v Clevelandu Izvolitev je bila soglasna. North Dakota za Stas sena Bismarck. — Državna konvencija republikanske stranke v Vlada naj se direktno pogaja z delavskimi Unijami o novi North Dakoti je odločila, da de-pogodbi, ki naj vsebuje vse službene odnose. | legati na glavni strankini kon- Vlada naj pripravi zakonodajo, ki bo prenesla vse železnice,venciji podpirajo Stassena kot V last Združenih Držav Amerike. predsedniškega kandidata. »m Ameriška Domovina I! [IJljII ^asur. (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUir An. HEnderaoi 0628 ClenluS l Oklo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČMNA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. A 1 m* Mar m* United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $1C per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. ill wist m n t m h ■ 1 1 ■ ME Ikvbimio %1I| » X 27 u » Entered as teconi-claas matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. «^^>83 No. 105 Thurs-, May 27, 1948 kkda a urn tllHIIIHIIIIIHIIHIH'MIHlIlHUHIIMIIIIHWri Gedeonova armada Značilno je, da nočejo imeti unije, ki pripadajo progresivni CIO organizaciji, nobenega opravka’ z Wallacejem in njegovo “tretjo stranko,” ker so jo prepoznale za to, kar je. Phillip Murray, ki je bil sam dokaj levičarsko usmerjen, ne zamudi nobenega trenutka, da ne bi svaril delavstva pred tem zmešanim demagogom (Wallacejem), čigar mentaliteta sestoja iz vsakovrstne zmesi in orientalskih kultov. Wallace se po nevrednem smatra za nekakega novega Mesijo, ki bo z enim mahom odrešil sve’t vseh njegovih bolezni in nadlog. , \ “Mi smo zbrali Gedeonovo armado,” je rekel Wallace, primerjajoč seveda sebe svetopisemski osebnosti — Gedeonu. Oglejmo si to primero. Kakor znano, je dal Gedeon vsakemu izmed svojih 300 neoboroženih mož v roke trobento, plamenico in kotliček. V temni noči so ti njegovi vojščaki na ukaz zagnali krik in vik, sunder in direndaj: Pričeli so trobiti na svoje trobente, prižgali plamenice in začeli razbijati po kotlih, tako da so Medijci v mestu misllii, da jih je napadla silna sovražna sila V zmedi in kaosu, ki je nastal v tem pekelnskem trušču, so pričeli Medijci drug drugega pobijati, tako da je Gedeonova peščica ljudi z lahkoto zmagala. Wallace in njegovi somišljeniki upajo’na podobno zmago — vrgli so se v kampanjo, v kateri so zmešali vsa načela, tako da končno nihče ne ve, kdo je kdo, in kaj je kaj. Wallace je dobro pričel. Kakor vsi demagogi, je tudi on najprej postavil slamnatega moža strahu, predstavljajočega vse zlo: demokrate, republikance, “monopoliste,” "wallstreetarje” in vse ostale, izvzemši Wallaceja samega in njegove podpornike. Samo ti so čisti in vzvišeni, vse ostalo “ A maril-» ■» nd m .d. Waller* obljublja svgiim voli^ vse tudi sonce in luno na nebu, ne da bi prišel v navskrižje^ enim samim problemom. Vsakdo si želi miru in prosperitete. Sedaj imajo Zed. države oboje. Imajo pa tudi začetek inflacije in strah pred vojno, kar ni čudno, ko divjajo civilne vojne v mnogih delih sveta. Ampak Wallace ima za vse to čudodelno zdravilo. Kakšno? “Izvolite Wallaceja!” In kaj nam nudi? Well, program za “izobilje in varnost.” Ampak kakšen program ? “Mi lahko preprečimo depresijo samo, ako se organiziramo za mir kakor smo se organizirali za vojno.” Kaj to pomeni? V vojni imamo kon-skripcijo človeške sile, konskripcijo vsakdanjih potrebščin, prioritete na raznem materialu, ogrompo birokracijo, prisilno hranitev in ogromne primanjkljaje ali deficite, ker preži na nas zunanji sovražnik in so vse naše želje usmerjene v to, da ga zmagamo. Ali naj tako živimo tudi v miru? Iz tega vidimo, da se ne moremo organizirati za mir kakor se orgniziramo za vojno, ker to sta dve popolnoma različni stanji. Oni del Wallacejevega programa, ki se nanaša na odno-šaje z Rusijo, je kakor prepisan iz komunističnega lista “Daily Worker.” Po Wallacejevem mnenju smo mi — ne Sovjeti — razdelili Evropo! Mi — ne Sovjeti — smo onemogočili mednarodno kontrolo atomske energije! Seveda, tu in tam, ima Wallace tudi prav rahel in mil ukor za Sovjete. Oni bi, na primer, morali “brzdali svoje ekstremiste.” Kakšne ekstremiste? Ali Stailn ni boljševik? Ali Molotov? Ali Višinski — zloglasni prosekutor v ruskih čistkah? In ali pomeni boljševizem mir? Ali hočejo komunisti — “kakor kvakerji in metodisti” — kot je rekel Wallace v Milwaukee, mir? Tofe je komunistična politika! . “Komunisitčna Internacionala je napovedala odločilno vojno vsemu buržvaznemu svetu? “Osnovno načelo princip Tretje Internacionale je — priznanje sovjetske sile.” “Zmage ni mogoče izvojevati s prekrižanimi rokami. Mase se morajo zateči k oboroženemu odporu.” “Paralmentarizem je oblika buržvazne države. Naloga proletariata je, pognati v zrak celotno mašinerijo parlamentarnih institucij.” , “Pridobitev moči ne pomeni, na “miren način” zavzeti državo. Država se zavzame le nasilnim strmoglavljenjem buržvazne oblasti, z'uničenjem njenega državnega aparata — njenih armad, policije, birokracije, njenega pravosodstva in parlamenta.” “Sovjetska država je oborožena proletarska sila.” Tile stavki so del programa in statutov Kongresa Komunistične Internacionale, katere politika je politika Sovjetske zveze. \ Wallace poziva ljudstvo, naj se dvigne v boj proti "silam zla.” Kakšnim silam zla? Da. sile zla, izrabljajo Wallaceja, da se izroči Ameriko njenim zakletim sovražnikom trojanskega konja v Ameriki. Na njegovem hrbtu jezdi v našo hišo razdor, revolucija, civilna vojna, sovraštvo diktatura in vsa nesreča. Mrgoletovim prijateljem v pojasnilo Cleveland, 0.—Vedno in povsod se naglasa, da se dober in zvest prijatelj pokaže prijatelju v nesreči ali raznih nezgodah. Niso pa vsi taki. Tisti, ki se sklicujejo na nekakšen spregled dosežen po odpadu od sv. vere, udrihajo s svojim strupenim jezikom okrog sebe, kjerkoli morejo in ker jim srčna želja po natolcevanju ne da miru, še po časopisih razlagajo in potrjujejo svoj rdeči evangelij. ’ ;i Prav tako tudi o pokojnem Mrgoletu sedaj krivdo njegovega odpada od sv. vere zvračajo na rame tistim, ki so najmanj krivi, če je on vero in zaupanje v tiste zavrgel, ki so in bodo vedno učili izpolnovači zapovedi božje. Njegovega odpada so krivi njemu enaki tovariši. Kar se pa tiče smrti njegove matere, pa ni resnica, da so jih belogardisti izdali in potem Nemci ubili, kajti mati so umrli 6. decembra 1942 po deset dni traja-jdči bolezni, stari 78 let ter pre-videni in spravljeni kot verna in v Boga zaupajoča žena in mati 14 otrok. In njih sin prance pa si danes lahko in brez skrbi šteje v čast, da se ni boril v partizanskih vrstah. V vseh štirih letih begunstva je jedel grenak kruh, ki si ga je moral služiti ko na tisoče drugih beguncev. Kar se pa tiče “v nebo vpijočih grehov,” se pa niso godili še nikjer večji in groznejši, kot se dogajajo ravno danes v od boljševikov razsvetljenih in od njihovih sopotnikov zasužnjenih deželah. Kdor ne vidi in tega danes ne prizna, je izdajalec samega sebe in ako ne sliši mile prošnje stradajočih im napol nagih zasužnjenih Starikov MMWIjCk. Še o desetletnici Zveze dr. Najsv. Imena Cleveland, O. — Kakor je bilo že poročano in vam je gotovo večini znano, je bila ta naša zveza ustanovljena 30. maja 1938 in tako letos 30. maja praznujemo desetletnico njenega obstanka. Ker je pa Zveza dru-štve Najsv. Imena le cerkvena organizacija, zato bomo praznovali desetletnico v cerkvi sv. Lovrenca in sicer v nedeljo 30. maja. V ta namen bo sv. maša ob 8:45 s skupnim obhajilom /sega članstta. Zato ste vabljeni vsi člani iz vseh slovenskih fara v Clevelandu in iz Barbertona, da se udeležite te sv. maše in skupnega obhajila. Res bo malo težko biti tako dolgo tešč, ampak če premislimo, da nam bo ta žrtev enkrat poplačana, pa ne bo tako ‘ težko. Prav prijazno vabim vse člane iz naše fare, da pridete v v;likem številu. Naj vidijo še drugi, ki bodo prišli od drugod, da smo pri fari sv. Lovrenca vneti člani društva Najsv. Imena. Zbiramo se ob 8:30 pred cerk-vijo in točno ob 8:45 odkorakamo v cerkev k sv. maši. Po maši pa se zopet vsi zberemo dvorani pod cerkvijo, kjer nam bo serviran zajuterk. Nato bo malo programa, nakar se skupno udeležimo procesije sv. Reš-njega Telesa. To bo res nekaj lepega za vse. Gotovo je mnogo Slovencev v Clevelandu, ki že niso bili pri taki procesiji že odkar so šli iz starega kraja. y’u vam bodo oživeli spomini na vašo mladost in na ljubljeni domači kraj. Prav posebno ste vabljeni tudi vsi tukaj rojeni fantje in možje, ki še morda niste imeli prilike biti navzoči pri taki prpcefiji. Seveda to ne.............. da: m otrog na ______ ... . ___________________ miroljubni slovenski zemlji, ki ;n “firbec” pasejo. Tu velja: bo kakšpa. slavnostna para- , kjer ljudje stoje ob strani dalles po zaslugi ruskih valpe-tov prenašajo tako nepopisno gorje. Torej, razsvetljenci, le nazaj k Bogu v “temo” kot vi naziv-Ijete tiste, k še verujejo v posmrtno in večno življenje! Raški faran. Ratrce št. 29 ZSZ vabijo Cleveland, O. — Članstvo bratskih društev Zapadne slovanske zveze, prijatelji ter cenjeno občinstvo, vsi ste prijazno vabljeni, da posetite plesno veselico ali veselo domačo zabavo, ki se bo vršila v soboto 29. maja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vedno je prijeten sestanek z dobrimi prijatelji, čeprav mislite, da ste morda že iz “mode” za kakšno živahno polko, pa si izvolite en ljubek valček s svojo družico. Naše urne in prijazne kuharice in natakarji vam bodo šli na roke, bodisi pri bari ali pri mizah. Pridite s svojo družino ali prijatleji in zasedite stole krog miz in vam jamčimo vso gostoljubnost. “Čez tri go če, čez tri vode . . ampak nikar ne msilite. ■la vam bo treba hodit tako daleč, le zapeli jo bomo tako in na seveda tisto tudi “-Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . .” Zabave in veselja bo dobolj za vse, ki se boste odzvali temu vabilu. Igrali bodo Vadnalovi in sedaj gotovo veste, da ny smete zamuditi. Torej na svidenji v soboto večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za odbor, Johanna Mervar. — Praška Karlova univerza je praznovala letos v aprilu 100 letnico svoje ustanovitve. Za to slavlje je bilo povabljenih 350 vseučilišč. p.li v procesijo, kjer se moli rožni venec, ali pa ostani doma. Gledalcev ob cesti tu ne potrebujemo. Zato pa člani društev Najsv. Imena le pridite v nedeljo v velikem številu k skupnemu sv. obhajilu ob spominu desetletnice naše zveze. Nič se ne bojte, naše ženske in dekleta bodo že pripravile za zajuterk, da bo za vse dovolj. Tako bomo nadvse lepo praznovali desetletnico zveze društev Najsv. Imena. Se nikdar ni imelo npbeno društvo, ne v Clevelandu in ne kje drugje tako lepe slavnosti desetletnice, kot jo bo imela naša zveza v nedeljo 30. maja pri sv. Lovrencu v Nevburghu. Nič ne bom hvalil, kako bodo lepe ceste in kako krasne bodo kapelice, saj boste to vse sami lahko videli. Omeniti moram tudi, da so naročene krasne slike, katere bodo kazane v nedeljo 6. junija pri sv. Lovrencu. Pa o tem boste čitali kaj več prihodnji teden. Danes le vabim za v nedeljo 30. maja, saj domov se vam ne bo mudilo, ker je to peta nedelja v mesecu in doma ne boste imeli na ta dan nobene seje. Nad 500 članov šteje naša zveza in če je, recimo sto zadržanih, nas bo 400, kar bo res lepo število. Pozdravljeni in nasvidenje! * Jacob Resnik. Slovenski DP piše s pota v Kanado Sredi aprila je odpotovalo več DP.-jev različnih narodnosti iz Koroške in drugih avstrijskih dežel na delo v Kanado. Med temi je bilo tudi nekaj Slovencev — obrtnikov. Iz Celovca jih je odpravila organizacija IRO, ki je bila edina pooblaščena. da pomaga in omo- goča razseljenim osebam odhod na delo v tu ie dežele. Marsiko- Tli bil odovolj vagonov. ga bo zanimalo, kako se je tem izseljencem godilo na poti, kaj so videli in doživeli. Naj posnamemo nekaj najvažnejših novic iz pisma, ki je bilo napisano 17. aprila v Cannesu, tik preden so se izseljenci ukrcali na ladjo, s katero so odpluli v Kanado. Pismo se glasi: “Danes ponoči smo dospeli v Cannes v Franciji. Tukaj nas bodo vkrcali na parnik. Cannes ob južni francoski obali, ne daleč od svetovno znanega letovišča Nica, je res prekrasno letoviško mesto, kar obsuto' z rožami vseh barv tja do morske o-bale. Nas vse so »pravili tu za dva dni v hotele in je vsak dobil svojo sobo. Tudi obede dobivamo v redu, ker nas je takoj, ko smo v Cannesu izstopili iz vlaka, že prevzela paroplovna družba, s katere parnikom se bomo peljali v Kanado. • Tukaj je vse zelo drago, dobi se pa vsega najboljšega in vseh najlepših reči. Pa je kljub temu še marsikaj na karte. Seveda, mi ne moremo nič kupiti, ker nimamo francoskega denarja. Samo za poštne znamke ga imam in še tega sem dobila od francoskega železničarja. Na poti sem mu pripovedovala, da mi je hudo, ker nimam niti toliko frankov, da bi mogla pisali pozdrave svojim dragim. Pa je potegnil denarnico in mi podaril 100 frankov. Poleg tega pa mi je poklonil še nekaj krušnih kart in rekel, saj vi reveži res nič ne morete zato, če se morate potikati po svetu. V Cannesu na kolodvoru sem se tudi menila z nekaj Francozi, prvi je bil Parižan in je zna! malo«nemško, drugi pa je mo« ral iti med vojno na prisilno delo v Nemčijo. Delal je na Dunaju. Kar čudila .sem se, kako sta bila oba od'očna nasprotnika komunistov in kako sta sočustvovala z nami, ki smo begunci zaradi komunističnih režimov v naših domovinah. — Tukaj v Cannesu je taka eleganca, da m* je kar sram iti na cesto, četudi oblečem najboljše obleke^ ženske so vse oblečene po najHOvejAi modi: hlače nosijo na 3 četrtine dolžine, obleke do pol noge in to nekako takšne, kot so jih nosili pred 30 leti. Ampak to je tukaj vse tako lepo, da ne izgleda neumno, kot bi to bilo pri vas. Pač pa zgledamo mi tukaj kar vsi neumno oblečeni. Pa še to, tu je že pravo poletje, tako je lepo in gorko. Prodajajo že paradižnike, grah in banane. Pomaranče zore na drevesih in kar hudo mi je, ko,gledam kupe fig, ki bi Ti jih res rada poslala. Pa kaj hočeš, saj jih tukaj jaz sama le gledam, ko nimam frankov, da bi si inogla kaj privoščiti. Kako smo potovali z vlakom, Ti moram tudi malo povedati, Voeili smo se z IRO vlakom in nas je do Francije spremljal nek Amerikanec, oficir pri IRO. Seveda smo debelo gledali, ko smo videli, kako smo se motili, ko smo godrnjali, da vzamejo v Kanado tako malo ljudi. Sedaj smo videli, da je na isti dan nemogoče več ljudi iz enega mesta vzeti. Od povsod so prihajali zraven, nekaj v Beljaku kjer jih je največ pr:šlo iz Spitala in St. Majina pri Beljaku in nato še drugod„j)a sem i-mena mest pozabila Seveda je vsakdo dobil svoj sedež in ko smo se vozili skozi Francijo, je imel naš vlak že 29 vagonov in v vsakem kupeju je sedelo po 8 ljudi. To je vse natančno vnaprej izračunano, da ima vsak svoj prostor. Vse mogoče-jezike si slišal, slovensko, htvašl ko, rusko, madjarsko pa tudi litvinsiko. Zelo veliko jih potuje z nami, ki imajo v Kanadi sorodnike. Ti imajo prednost pred nami in le kolikor ostane prostora, vzamejo nas navadne delovne moči. V Nemčiji jih je tudi prišlo še mnogo zraven m tako se je zgodilo, da so morali tam 150 žehsk, ki so bile že na vlaku, v Nemčiji zopet poslati domov, čeprav bi morale potovati s tem transportom, pa Lahko AL PA NE (Na klopci sva sedela, si gledala v oči ... bi lahko rekli o predstavnikih dveh največj ih opozicij na svetu: armade in civilnega prebivalstva, ki so sedeli vsak na eni strani kostanja na Stergulcovem dvorišču. Ce-sarško-kraljeva armada je bila glasna, da bi človek mislil, ki bi jih poslušal, pa ne videl, da ga žehtajo, da vse od mike teče. Pa ne verjamem, da bi vsak več zapil kot eno dvojačo za brizganec in morda par krajcarjev za cigarete. Dosti grmenja, malo dežja. Oficirji so si pripovedovali dovtipe, ki so Večinoma hodili po bergljah. Videl sem, kako je poročnik Štefan, Dalmatinec, parkat pogledal na našo mizo, kjer se je bahal liter ljutomerčana. Ce bi ne bilo prič, pa vem, da bi se ne mu zdelo zamalo, če bi ga povabili na en kozarec. Mi smo pa tudi gledali, da smo vselej, kadar smo nalili, naglas, trčili s kozarci, da je odmevalo po dvorišču na vse mile viže. Greh smo imeli, bi rekel, ker smo iz same hudobije zbujali pri ljudeh hrepenenje po zlati kapljici. Pa je že prav tako! Naj jim bo to za vso tisto baharijo in rožljanje s sabljami, pa postavljanje po javnih cestah kot bi bogve kaj premogli. “Zapeli bi,” sem omenil prijateljema, ko smo postali že nekoliko navdahnjeni. “Kaj se ti meša!” me je takoj posadil nazaj Copčev Janezek. “Kakopak, naj začnemo krulit, ti se boš začel dreti počez, kpt sj lastiš pravico že od nekdaj, pa bosta z vašim poroč- mi za to živijo vpil ter mi postavil spomenik. Nekaj bi rad dal, če bi pognali tistele gnide spat. Saj je naša vas in mi smo fantje, ki imamo besedo tukaj. Pa kaj bom z vama, ki si nič ne upata. Ce bi zdajle sedeli pri “Zadnjem grošu” v Kranju, bi že davno tiste uniforme izginile z dvorišča. Jaz vem, ki sem tam v šolo hodil. En sam gorenjski fant bi pospravil dvorišče', pa še udaril ne bi zares. Nekaj bi rekel, malo zaceptal in povem vama, da bi bil tak drenj tamle iz dvorišča, kot na sodni dan, ko bodo vas, ki ste slabi ljudje, devali med kozle. Mi, Meniševci smo pa kot božji volki. Kar jaz pomnim, se še niso pograbili fantje med seboj. Zadnjič, da je nekaj kazalo, da bo kakšna domača zabava, je bilo takrat, ko je prišel na urlaub Krznarjev Janez, ki je služil pri “tremi" in ki je pri Cencu izvlekle sabljo in ž njo potrkal po mizi, da so litri in kozarci zaplesali čardaš, kot bi ponoreli. Pa ni bilo nič hujšega, ker takoj so posegli vmes možaki in dokazovali, da se i-majo vsi radi in da ga lepšega vojaka ni, kot tisti pri konjih. To je bilo še pred mojim časom, odtedaj pa nič. Še celo za to se niso fantje dajali, kdo bo nosil bandero in nebo, kdo bo prižigal možnarje ob procesiji in kdo bo potrkaval v zvoniku. Kaj je to kakšna vas, vaju vprašam?” “Zdaj res ni, bi rekel, kaj posebnega na Menišiji,” sta mi potrdila. “Ampak očanci prr- iovedujejo, da je bilo vse bolj misli na posledice in pij, pa tiho bodi.” “Vesta kaj, fanta, težko bom prenesel to preskušnjo brez kakega primernega dogodka. Je že res, da se zazdim, ker sedim v tako častni družbi cesarskih oficirjev, ko pa ni nikogar, da bi nikom takoj skupaj. Malo po- ||VaHno takrat, ■k*-*Q.fa»iOVali Mežnarjevi fantje, Kranjč Miha, Jemejč in drugi. Takrat se je res primerilo, da so nosili po vasi kakšno nedeljo večer cepine in drikelce. In še prej, ko je fantoval Zaverlov Štine, saj si ga poznal ne,” meni Tone. “Kaj ga ne bom. Na Bezovski si misliš, kako dolg je bil vlak 1 žagi sem ga večkrat videl, ka-sestavljen iz 29 dolgih vagonov. k0 je prikrevsal iz Cerknice ob Sta pa pri tem tudi dva vagona, palici.” Rdečega križa,; potem vagoni “Aha, v Cerknico se je bil za kuhinjo in poseben vagon za j priženil in na stara leta je ho-prtljago. Zvečer smo ženske idil ob palici. Pa še zdaj si ga in otroci šli%pat v vagone Rdečega križa. Potovalo pa nas je vsega skupaj okrogr600 ljudi. Ko smo prišli do Salzburga, smo se od tam peljali z električno lokomotivo v Nemčijo. To je šlo bolj počasi. Podnevi smo v Nemčiji skoro cel dan kje stali, ker so bile proge preveč zasedene. V Stuttgartu sem pisala prvo dopisnico domov. — lahko videl, da je bil širši kot daljši. Ampak ko je bil še fant in pozneje kot mlad mož, ga pa ni bilo, ki bi se mu upal postaviti v opozicijo. Kaj eden, dvajset se jih ni bal. Naš oče so mi pravili, da je prijel z rokami za kolesa voza, naloženega s kr-cli in ga ustavil, kot bi kolesa zavrl. Nekoč so se domenili, ako so pravili, vsi meniševski Stuttgart je res lepo mesto in'fantje in so, ga pognali iz vasi veliko, ampak precej zbito. Mi nismo stali na glavni postaji, ker nas v teh mestih bolj zunaj držijo. Pa smo kljub temu videli, kako je hudo. Vse toži, ker nima kaj jesti. Povedali so mi, da dobivajo 15 dkg masti na mesec pa 25 dkg mesa in včasih se še vse to ne dobi, kar je na karte. Mi smo imeli dosti k[uha in tuiji trde kekse, pa smo jih dali starim ljudem na s kamenjem in drugimi takimi ročnimi granatami. Dosii psov je zajčja smrt, pravijo in tudi Štine je odnehal, ko je videl premoč sovražnika. Ampak prišel je drugo ned d j o večer, ko se meniševski fantje niso zanesli, pa je pobral v Blaževem kotu tram-šterak, podtem je pa šel doli po vasi in v vsako okno s tramom potrkal. Pa ni bilo žive duše na spregled, ki bi sku- postjji, veš, da so se začeli kar šala reči vsaj od daleč zapik. jokati od veselja. Potem smoi “Dajmo enega v čast in hva-pa delili kekse, kot smo včasih )o našim junaškim prednikom,” gledali v filmih. To se je mla-j stavim konkreten predlog, ki je dež podila za keksi, (o jih je bil takoj sprejet brez opozicije, pobirala. Kekse smo s e ved a; “Je res," povzamem, ko se od-dobili v IRO vlaku. Da pa je v| dahnem, “tudi jaa sem slišal o Nemčiji še danes taka lakota, pa gotovo ne bi veriela, če ne bi sama videla. Tudi v Mafse- junaških Meniševcih v davnih asih. Ne vem od katere hiše je bil doma tisti, ki je prijel za ilu smo se kratko ustavili, je zadnjo premo, ko so prišli stra-zelo veliko mesto. šit tisti pesjani od Tureinov in Menda čez dva dni gremo že jim potrkaval po buticah, da na ladjo. Vsi se veselimb, pa so jih nesli v culicah zavitje pre-nam je tudi žal, par dni dalj: ko Cerknice nazaj doli V Bosna francoski revieri, bi godilo!no.” kar vsem, pa četudi bi zaradi j “Ja, ja, zakej so bili včasih pomanjkanja frankov požirali j Meniševci,” smo priznali vsi samo sline. trije in spet natočili. DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika III. Karantenski blok Na karantenskem bloku bili naši prvi utisi porazni. Cim nam je vratar odprl vrata in smo vkorakali na blok, so se že zagnali v našo kolono z vseh strani ujetniki vseh mogočih narodnosti in. starosti ter. navalili na nas s prošnjami, naj jim damo kaj jesti ali kaditi. Poželjive oči so se vpirale v naše skromne pakete, grabežljive roke so se kar mehanično stega-!e, da bi kaj dosegle. Nagonsko smo tesneje stisnili pazduhe, ki so čuvale vse naše beraško bogastvo, ki je zbudilo toliko poželenja in zavisti. Ko je orjaški vratar zaprl vrata, se je z gorjačo vrgel nad ubogo rajo, ki je silila v nas. V trenutku se je raja Umaknila. Vratar je čez blokovno ulico potegnil vrv, ki je ni 3mel nihče prestbpiti. Tako nas je ločil od nasilne množice. V pete-rostopih smo stali in čakali. O, kolikokrat smo še kasneje stali in čakali! Samo v vojski in v taboriščih nima čas nobene vrednosti. Čakanje je tu pravilo življenja. Ko smo tako stali, sem opazil v prvi vrsti množice za vrvjo ujetnika, ki mi je takoj padel v oči. Bil je mlad in izredno suh. Barva njegovega obraza ni bila bela, ampak že bledo rumena. Iz globokih očesnih duplin je strmelo dvoje o-či, kakor sem mogel ,ugotoviti, v paket mojega soseda. Bog ve, kaj je rojilo 'po glavi tistega bitja, ki je kazalo toliko zanimanja za paket mojega tova-riša. Nenadoma se je bliskovito gal iz rok paket in se prav tako bliskovito pognal pod vrvjo nazaj med množico. Ta je planila po njem, ne da bi rešila paket, temveč zato, da bi se tudi sama z vsebino paketa okoristila. . . Trideset, petdeset rok je gra-• bilo, trgalo, nosilo v usta. V trenutku, predno smo se zavedli, kaj se dogaja, so od paketa ostali le kosi papirja Krivec in udeleženci so se razgubili v množici, vratar pa 3e je spravil z gorjačo nad one, ki so stali v prvih vrstah za vrvjo. Tako so morali nedolžni plačati račun, ker bi bilo iskanje pravih krivcev tako brez uspeha. Represalija pa je bila potrebna radi splošne taboriščne discipline, katere zvest služabnik je /. bil vratar. Ne bom imenoval njegovega imena, niti navedel njegove narodnosti, čeprav se ga dobro spominjam. Bil je surov, brezsrčen človek, ki je kot vratar zvesto služil svojim gospodarjem na račun svojih tovarišev-sotrpinov. Umrl je na tifusu. Smrt, človekova najzvestejša tovarišica, je njegovo zvestobo nagradila s svojim poslednjim izrazom zvestobe. Bog mu odpusti! Tudi jaz sem mu že davno odpustil oni udarec, ki mi ga je nekoč kasneje neopra-Ivičeno položil z gorjačo preko £ so hrbta. Issued Every, Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin!! H|||^ t Addrea * All Communication* OBZOR PUBLISHING COMPANY THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY ■SL« w* Tel. Mitchell «311 .!.»■■■ —— Zopet so nas prešteli. Štu-bak, sudetski Nemec, nam je č par stavkih pojasnil naše dolžnosti. O paših pravicah ni govoril, pač zato, ker smo bili ujetniki brez pravic. Povelja se morajo brezpogojno izvrševati! Neizpolnitev a- ii upiranje je sabotaža, ki se Preko Niagarskih slapov steče ali pade vsako sekundo 207,000 kubičnih čevljev vode. Za precej čebrov, kaj ne?. “ALICE IN DAIRYLAND” SOiVOUMTIMOUaH VITAMINS? 9isend% M sad lesk pw btU mtm ym da. < ■ ym ase h dud« «• htoe »sv *s ato to pBustag to * «■» to. «’is Mdags sI to* Oas-Ar Vitoš f MuMpis “ ________asa aagwb «*s*y kr tog dag«. V ym ara toCtololyCW'W) M (tata (Stok Caf raj«, to Uad tor WdktoasMri! Is am la kaznuje s smrtjo! Kajenje na karantenskem bloku je prepovedano! Kajenje v štubah se radi nevarnosti požara kaznuje s smrtjo! Kazen za beg je najmanj 25 udarcev po zadnjici, 5 dni bunkerja in premestitev v kazensko četo. Itd. Nam, ki smo okurili gestapovske zapore in živeli pod nemško in italijansko okupacijo, ko je človek izgubil življenje, da sam ni vedel zakaj, so se te kazni zdele še kar nekam človeške. Razdelili so nam kosilo. Vsak je dobli pol litra juhe, v kateri je plavalo par kosov kolerabe in 3 ali 4 krompirje. Po dveh dnevih potovanja, ko nismo jedli nič gorkega, nam je kosilo kar teknilo. Navajeni še na redne človeške prilike, smo krompir lupili. Gotovo poznate - zgodnji jesenski krompir in veste, kako tanki so njegovi olupki. Hranljivih snovi nimajo nobenih, nasprotno sem nekje čital ali slišal, da so celo škodljivi. In vendar smo imeli za te olupke toliko interesentov, da smo se jim komaj sproti ubranili. Ce si vrgel olupke na tla, se je takoj našel ujetnik, ki jih je pobral in hlastno pogoltnil. Tla zaiprtih blokih' se je namreč hrana delila redno zunaj. Zunaj so jetniki tudi jedli, navadno stoje ali pa sede na tleh, ker klopi in stolov ni bilo. Po kosilu smo žačeli natančneje ogledovati svet, ki nas je obdajal. Prvo, kar smo ugotovili, je bilo, da je beg iz taborišča izključen. Res se menda ves čas, odkar je taborišče v Dachau Obstojalo, ni nikomer posrečilo pobegniti iz taborišča. Ce je kdo pobegnil, je to storil le na delu zunaj taborišča. Toda tudi tak je bil' navadno že v par dneh ujet. Za kazen je moral stati ob vsakem vremenu en dan na zbornem mestu s tablico, obešeno okoli vratu in z napisom: ‘Teh bin wieder da” (Jaz sem zopet tukaj). Nato je dobil najmanj 25 udarcev po zadnjici, par dni bunkerja (zapora v luknji, kjer ni mogel ne ležati, ne sedeti, ne zravnan stati) in bil premeščen v kaizensko četo. Tam so taki ujetniki - ubežniki nosili ceb-raste obleke, čeprav niso šli nikoli na delo izven taborišča ter tako zvani “Fluchtpunkt” (u-bežniško piko), to je rta širšem, okroglem belem kosu blaga veliko rdečo piko iz blaga. Par teh ujetnikov je nosilo namesto pike “sonce,” to se pravi tako veliko rdečo piko na belem polju, da je ta zavzemala celo širino hrbta. Kalzenski četi sta bili v taborišču dve. Bili sta proti koncu na 27. bloku v tretji in četrti štulbi, ločeni od ostalih ujetnikov s široko žično pregrajo. V eni so bili skoro sami ubežni-(tudi par Slovencev), v drugi pa ujetniki, ki so iz različnih razlogov prišli tja. Ujetniki -ubežniki so šli iz bloka samo, kadar so šli delat, ujetniki iz druge kazenske čete nikoli. Pošte in paketov pa niso sprejemali ne eni ne drugi, Čeprav se je v taborišču govorilo, da ne more nikdo vzdržati v kazenski četi dalj kot tri mesece, sem poznal ujetnike, ki so bili v njej tudi po eno leto. Takim so pomagali njiho- Mrs. Marie Faltejsek iz Dunaja je bila na obisku v Dal-Belgrajska vlada je odneha- nik Turčije mu je odgovoril, da las> Texas pa je odšla kmalu , nnA o ....---Vn W>Un talen rl.l bo dom()v Rekla ^ da kaj varno v mestu, ki nima nobenih javnih zakloniš, proti bombam ob zračnih napadih. la od zahteve, da Zed. države zmanjšajo število konzularnega štaba v Zagrebu. To se je zgodilo potem, ko je ameriški državni oddelek obvestil Titovo vlado, da se bo temu primerno tudi iznižalo število jugoslovanskih konzularnih uradnikov v Ameriki. razume to besedo tako, da bo Moskva opustila svoje zahteve po turškem ozemlju in da je pripravljena podpisat' s Turčijo nenapadalno pogodbo. Sovjetski poslanik ni na to nič odgovoril. V Manhattanu je neki Rafael Torres čakal na bus. Ta je res prišel, toda se ni ustavil, da bi ga pobral. Pasažir ves razjarjen pokliče taksij, se vsede vanj ter ukaže vozniku, naj u-jame bus. Res ga je ujel 33 blokov proč. Tam je Torres skočil iz taksija in se z nožem pognal na voznika basa. Kjer so v Jugoslaviji še slike Lenina in Stalina na javnih poslopjih, oblasti skrbno gledajo na to, da slike niso večje kot je Titova, ki visi zraven. Nek moški v Chicagu je srečal na cesti Prudence Tolkach, katere oče je rokoborec. Dekle je šaljivca pograbila, ga vrgla na tla, mu parkrat z glavo potrkala ob pločnik, ga dvignila in zopet vrgla ob tla. Kdo ve, kaj bi bilo krepko dekle še napravilo ž njim, da ji ni ušel. ■Najslabše cigarete'stanejo v Rusiji 2 rublja zavitek, torej desetino tega kar delavec zasluži na dan. Toda fine cigarete stanejo od 10 do 20 rubljev zavitek, torej toliko, kolikor delavec zasluži ves dan. Torej te cigarete za delavca že niso v Rusiji, kjer naj bi ne bilo nobene razlike med revnim in bogatim. Samuel Hemhill, znani žepar v Brooklynu, je bil oni dan a- Politični komitej unije CIO je zagrozil, da bo deloval za poraz vseh onih članov kongresa, ki so glasovali za Taft-Hartleyevo postavo. Od teh kongresnikov jih je bilo do-zdaj kakih 150 v primarnih volitvah in poraženih jih je bilo morda komaj pol ducata, j a še ti niso izgubili ravno radi kampanje proti njim od strani CIO. To dokazuje, da se grožnje delavskih voditeljev ni treba prav nič bati, ker ne kontrolirajo delavskih glasov pri volitvah. Mrs. Clara Reynolds iz White Pine, Tenn., je leta 1936 zaspala, žrtev hude spalne bolezni. Sipala je vse dozdaj. Te dni se je prebudila in je povedala, da se počuti popolnoma dobro in da se ji je vsa ta dol-v Brooklynu, je bil oni dan a-. leta2delo da se nahaja ne. retiran, ko je hotel nekomu iz- L . d dalei. Cudila 3e j- —-. - Ikje daleč, daleč. Cudila se je, position” v dneh 7. do 25. avgusta. — Mladenka je 18-letna Margaret McGuire iz Highlands, Wis., gojenka državnega učiteljišča (State Teachers College) v Whitewater, Wis. Izbrana je bila izmed 223 tekmovalk, ki naj predstavlja simbol napredka države tekom prvih sto let njenega razvoja. — Kot “Alice in Dairyland” bo nastopila v raznih programih ameriškega radijskega omrežja ter služila kot model vleiki, 11 čevljev visoki statvi, ki bo za stoletnico razstave izdelana v Pittsburghu in nato poslana sem. — Kot osebno nagrado pa dobi prosto vožnjo v New York in v Hollyyood z vsemi stroški plačanimi. V Hollywoodu bo tudi dobila priliko za poizkusno slikanje (takozvani “screen test”), ki ji lahko odpre vrata za filmsko karijero. Nova telefonska knjiga telefonska knjiga ko so ji povedan, da smo ime Bridko se je pritožil, češ. Vso L ^ag vei{]co svetovno vojno. zimo nisem zaslužil niti centa, j * » • T”Milwau¥eeT Wisconsin; Zavezniški sodni tribunal je obsodil vsega skupaj v smrt 1567 vojnih zločincev. Obtoženih je bilo več kot 40,000, toda kakih 34,000 jih še niso našli. mogoče do žepov. Zdaj pa, na pomlad, ko bi se dalo nekaj zaslužiti, me pa zalotijo pri prvem poskusu!” * * • Sovjetski poslanik Lavrišev se je oglasil pri predsedniku /Turčije ter izrazil upanje, da se bodo odnošaji med obema deželama izboljšali. Predsed- Tme in...tke AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to WFYT 12:00 ui, n LA I NOON 1430 Kilocycle* English and Slovene AnnouncementsI vi tovariši iz taborišča, ki so kljub strogi izolaciji našli pota in načine, da so jim utihota- m Bluvcl„„, pili živila, cigarete in pisma. oddaja tekom tedna vsak dan Nova telefonska knjiga za mesto in okolico Milwaukee bo razdeljena med telefonske naročnike v dneh med 16. in 26. junijem ter bo vsebovala nove telefonske številke s petimi značkami. Splošna uporaba tjh novih številk pa se začne šele 27. junija, to je na nedeljo.. Do takrat pa so v veljavi še stare, to je dosedanje številke. Kdorkoli bo skušal pred tem datumom rabiti novo številk,o ne bo imel sreče z zvezo. Od telefonske operato-rice bo dobil odgovor “Wrong number” ali “No such nu ber.” gramu se profesor Bartell vsako jutro od 9:30 do 10. ure “igra” z otroci, z njimi pleše in telovadi po taktu muzike, ter jim pripoveduje bajke iz življenja, ki imajo vzgojno ozadje. Matere in otroci komaj čakajo vsako jutro ta program “strica Jerry-ja,” ter je . ------------------------sol imeli stavko v 6 pivovarnah. Tam delajo najboljše pivo v A-meriki, če ne mar na svetu. Stavka sama na sebi ne bi bila tako huda kazen za meščanstvo, ampak to, da so morali žejni Milwaučani piti pivo od drugod, to jim pa ni bilo po volji. Ko so gostilničarji grozili, da bodo za stalno jemali pivo od drugod, ako ne bo stavka kmalu končana, so se jhn unijski voditelji smejali, češ: “Da bi Milwaučani pili čikaško ali drugo povi? Nikoli!” Ameriška poštna uprava računa, da dobi vsaka oseba na leto 275 pisem ali kart. To se pravi, nekateri več, drugi pa manj.povp rečno pa pride toliko kosov pošte na vsako osebo v enem letu. ------r- zato dobil zdaj tudi odliko kotiWilso.n in John Tyler pa sta najpopularnejši program os-j bila vdovca in sta se oženila rednjega zapada. | drugič. Odličen otroški radio program Postaja WEXT v Milwau kee, preko katere se oddaja vsako nedeljo od 11. do 12. dopoldne naš splošno popularni slovenski radio program, Ker sem bil skoro pol leta na sosednjem 29. bloku, odkoder še je najlažje tihotapilo, sem pakrat tudi sam pomagal pri tem poslu. Nekoč me je pri tem zaloti]-naš blokač. Ni me ovadil BS, kot bi me moral, kar bi tmelo za posledico, da bi sam prišel v kazensko četo, ampak me je samo posvaril, naj bom bolj previden. Moj korak je zbudil v njem, starem, ujetniku, še večje zaupanje. Imel me je rad in me je kasneje ščitil, kolikor me je mogel, čeprav se je s tem sam izpostavljal nevarnostim. Toda o tem pozneje. (Dalje prihodnJlS) Trije predsedniki Zed. držav so se oženili, dočim so imeli ta urad. Predsednik Grover Cleveland se je kot predsednik oženil prvič, Woodrow * 1 e •u Svetovni šampijon v rokoborbi, Joe Louis, je bil oni dan na švedskem, kjer je razkazoval svoje jeklene mišice. Za to bi moral biti plačan. Toda švedska ima zakon, da ne sme nič denarja iz dežele. Temu so se izognili na ta način, da so dali ameriškemu rokoborcu 2,600 lednih drsalk. Vsaka je vredna n se mu je taka priljubilo, da se bo boril proti teinu odloku, če treba tudi na sodniji. Na sejmu Nek šepast kmetič se je podal na . živinski sejem, da si kupi oslička. Ko si malo ogleduje, stopi k nekemu ciganu, ki se zdi, da ima dobrega bs-lička in mu pravi: Ali je zelo drag ta osličak? Kaj bi rekli, kume, če je skoraj zastonj? Pa je dober? Ce je dober? Poftiislite, če je dober, ko bo šel pet milj daleč s tako lahkoto kakor nji-sel. Naženite ga, da bom videl! Cigan ga je nagnal v tek. In ko je nerodni kmetič opazil, da oslič šepa, je rekel: V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NASE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE Alice PincnEQ ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči dne 26. maja 1936 v starosti 7 let Mimo spavaj pod gomilo dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica. Prosi za ;ias, di združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT Cleveland, Ohio, 27. maja 1948. 1 »J os. Žele in Sinovi | Za japonske otroke je največje veselje ob pomladanski otvoritvi živalskega vrta v Tokiju Otroci po več ur ča.kajo, da pridejo na prsto, da zajahajo kamelo. V tem 'živalskem vrtu ni nobenih divjih živali, odkar so jih v času zadnje svetovne vojne pobili da ne bi katera ušla v slučaju zmltoplovnegd napadu nli ognja, če bi bilo mesto napadeno. IIIIIIIIIIS POGREBNI ZAVOD Avtomobili ta bolniški vos redno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 6502 ST. CLAIR AVENUE TeL: ENdicott 0583 COLLINWOODSKI USAD: 452 E. 152od STREET Ta: IVanhoe 3118 križema čez ledja in pleča - in _______________________ i3 roke so zopet tople. Doma pa 'Petrinka IVAN MATIČIČ ;uijxnjijmrLrLrinjinjmrLr^^ Toliko je duha po mesu, da je grehe bi človek raje zatajil, je človek vrtoglav; nazadnje “tu™11 t-11 ’»'trk Pre- pa toliko pečenke in ocvirkov, da moraš biti sit, če si količkaj krščanski. Drugi dan so delili koline. Čeprav so se brusi nekaj upirali, je vendar odpravila Pet-rinka Japca k župniku, učitelju in učiteljici, vsaj toliko, da pokusijo Petrinove koline, Kaj bi se ujedali; to je prav,- da so se naučili brati in pisati in da znajo na pamet šest resnic ter deset ibožjih! Tako jim že zasolila Petrinka; včeraj je solila meso, danes pa mladcem pamet. Medtem ko,je raznesla Polonica koline sosedom, je mislila Petrinka tudi na take, ki ne bodo nič klali; tudi Jeraču je poslala nekaj klobas in ocvirkov za praznike. Oh, ti ljubi klavni prazniki, koliko dajo opraviti orehovskim svinj ere jcem! Da, orehovski obroči in kolači nekai pomenijo v svetu, kaj .šele orehovski žganci in ocvirki, medtem ko so na drvah pečene orehovske klobase naravnost višek posvetnih dobrot. _ Kako na drvah pečene? —Nu, v peči zraven ognja se sušijo drva, in na ta drva položi Petrinova mati veliko ponev krvavic, da kar počrnijo ih pokajo. In ko jih potem postavi v ponvi na mizo! Vse »vo- kakor odklonil tak zajtrk. Premore kaj takega Ljubljana? Ne. Morda Amerika? Se manj. — No, vidite. Po klavnih dneh so prišli pravi božični prazniki. — Radosten Božič! Naj vam bodo okusna godlja ter kuhane tepke na sveti večer v prijetno zadoščenje '»pokornega postnega dne. Na tožično jutro pa naj vam pre-lobre orehovske krvavice in be-,ice, spečene v peči na drvah, isladijo božično razpoloženje. _ Vesele praznike! — Brez glemavci-glemavijo na peči vso zimo. Dobro jim je, nič jim ne manjka, ker lepšega na svetu ni, kot ležati rta topli peči. 15. Petrinovi pa so imeli polno skrbi in dela. Predpust je tu, ženitpvanje se bliža. Po vsej hiši je polno navlake: že ves teden imajo čevljarja pri hiši, zdaj so prišle še mojškn za Polonico, a Jože je šel pomerit obleko h krojaču v Slivino. Ženin in nevesta morata biti nova od vrha do tal; poleg tega je pa treba tudi ostalim domačim tega in onega pri obutvi in oblačilu. Kaj mislite, tako veliki dnevi se bližajo, oči vse vasi in vse župnije bodo uprte v Petrinovo hišo. A kaj ko pa ti kratki dnevi tako naglo bežijo, kot bi jih kdo gonil z bičem. Oklici so že tu, ni jih mogoče več ustaviti in ne odlagati ženitve. Gljete, mizar že pelje naročeno balo za Polonico. O, »krbi. Mraz rnje, ljudje gazijo k fan, do- Petrinova na pa je topla peči In pdlne (atšče, koline pa na hladnem in 7a vročem. Je mar kje na svetu lepše? —O, v Ljubljani imelo božično drevesce pa zlato peresce. Na Orehovju pa imajo .na mizi župnik, -to dobro božično pogačo, a za mizo božične otrobe. Pogačo za blagoslov družini, otrobe za blago primes živini. Mraz, terja, nameti. Kadi se dim z ognjič in kadi se sneg. ki ga burja vrtinči. Brez skrbi. Čeprav si daleč v gozdu ali na planem, toplina peči te doseže, ogreva te prijetna zavest, da te čaka doma topla peč. Čeprav ti gre mraz za nohte, dvakrat, trikrat ploskneš z rokami Da, zdaj gre zares. Petrinova mati je kar nekam zbegana kljub svojemu modremu preu darku; ko jo čako toliko neznanskih skrbi in dela. Res je najela nekaj sosed in Reziko, a vse sloni le na njeni rami. Pripraviti dvojno “ohcet”, saj mora vzeti ženi pamet. Pa Petrinka ve, kako mora vse to urediti, da bo prav. Vsi od kraja, s Petrinom vred, morajo prijeti, v Petrinka bo vodila. Enega junca bo treba zaklati, toliko in toliko kokoši in petelinvo, svinjina je presušena, čast Bogu, masti ne manjka, jajec ne nanjka, bele moke tudi ne; treba je kupiti še sladkorja ter polovnjak vina. Razen tega je prišlo nekaj dolarjev Polonici Free—"Bridal Booh" with each order for Wedding Invitations High Quality ■ RAISED LETTER Printing Priced as low as $8.60 per Hundred! Will be glad to call with Samples as your convenience. Phone IV. 4697 JOHN J. RICHMOND 22321 Tracy Ave. Euclid 23, Ohio • LOOK! LOOK! LOOK! SAVE-SAVE NEVER BEFORE HAVE OUR PRICES BEEN LOWER VACUUM CLEANERS Spring Cleaning Sale Hoover Vacuum Cleaners.$14.95 Royal Vacuum Cleaners..$12.95 Electrolux ........*. $17.95 Cleaner Loan FREE while We Repair Yours Sales, Service and Parts Pick Ups Deliveries Refrigerators—Stoves Radios—Washers—I roners Liberal Trade Allowance All Models Easy Terms Vogue Appliance Co. 7104 Superior UT. 1-0350 I1IIIIIIIIIHI1IIIII JoA Jhai SpMtu} tihwJty JjiwJt— VENETIAN BUNDA H«r* today ... for that appoaranco of tomorrow I Mako your firrt coot your last, but bo cur# It to aluminum awning*. Mo moving part*; ventilation with vtolblllty, year 'round protection, color harmony with your homo. ALUMINUM AWNINGS Aluminum and Steel Venetian PHOW TODAY Blind«—cuttom made to your or- FOR PRII der in our ihop. All lizei, all col- WIMAtM on. Fairview Venetian Blind Co. OPPOSITE FAIRVIEW CENTER 2ISM LORAIN AVE. Wl. 1013 SPECIAL OFFER One door blind FREE with any order for 5 or more window«! Illlllllllllllllrš Avtomatično grelno knotrolo peči? Avtomatično kontrolo z uro? Avtomatičen prižigalec na peči? Av,ožičen prižiga,ec za. peč i, Minutni časovnik? Vdelana karta za kuho? Štiri, Sest ali osem vrhnih burerjev? Lahne burnerje? Burnerje, ki se ne zamaše in so za 'selej, velike, Standard ter Midget nere? Deljena, posebna ali standard naprava burner jev? Attention Ladies! SPECIAL, $6.95 For Our Regular $10 Oil Permanent Wave Donna Lee Beauty Shoppe Mrs. ELLA KORYTA, Mgr. MI. 5736 8703 Broadway Cleveland Trust Bank Bldg. za balo. Ej, brez skrbi, za ohcet je preskrbljeno. Da bi se | pa ne zgnetli v hišo vsi svatje krati, je odredila, Petrinka, da Attention Golfers! KNOW YOUR GOLF SWING STARTING FRIDAY, HAY 2«h GOLF (LINK & DEMONSTRATIONS Given by Gordon Alves at 9:15 FREE TO THE PUBLIC Euclid Beach Golf School 18720 Laka Shore Blvd.