Na vsakem koraku danes ocenjujemo prvo mandatno obdobja delegatskega sistema S kntitnim očesom se oziramo po rae/n, kar/e bilo narobe, z veliko volje bodo deiegatt v prihodn/ih štirih letih skušah delegatsko od-ločartje ie trdngje vsidrati v bazo Tudi na zadnji seji skupščine samoupravne slano-van/ske skupnostt so se ozrli na prehojeno pot rn ugotovili, da so kljub v začetku neja-snim predstavam ka/ in kako delali. dobro zaotali ledmo delegatskega sistema Korenite družbene spremambe - začrtane v dokumen-titi od ustave do zakona o združenem delu -so fim dale močno orot/e za uveljavljanje neposredne vloge vsakega posam&znika, de-iovnega čfoveka m občana
Ob/ektivno stan/e na področiu stanovanj-skega gospodarstva /e ob začetku delovanja stanovanjske skupnosli zahtevato takojšnjo praobrazbo Slabo organiznana stanovanjska podietja so sicer ekonomsko tivela ali živola-rila, ni pa bilo prave evidence stanovanjskega in poslovnega sklada, niti sredstev Neureje-nosti seveda ni bilo moč odpraviti čez noč. tako da se novi Staninvest še danes otepa s tažavami. Delegali stanovanjskg skupnosti so morali na začetku svojega mandata pogledati v oči številnim neznankam - natosose odlo-čah po svoiem na/boltšem znan/u, velikokrat pravilno. vedno pa ne. L/ubfjana je enotna, zato je prav, da smo v mestu zdruiili skupne strokovne službe, vendar se SfanmvBst tudi zaradi noUanjib kadrovskih slabosti ni uspel orgamzirati v učmkovito specializirano orga-ntzacijo združenega dela na področje stano-vanjskega gospodarstva.   Nasprotno.  neka/
STANOVANJSKA SKUPNOST
Naloge opravljene, delo še ne
Časa je stagniral v zadn/ih mesectb pa je šla njihova pot navfdol. kar se kaie tudi vrazgre-tih razpravah o fliihovem organiziranju. v raz-pravah, ki jim bPdo piko na i postaviH ie novi delegati.
Področje hišne samouprave je prav tako do-živtjalo preobraZbo zaživeli so hišni sveti, ki jih dobro dBluje okrog 60 odstotkov - dmgod /ih bo treba ustd^oviti oziroma poživiti njiho-vo delo. S hišno samoupravo Ijudje ne samo odločajo o porabi stanarine, ampak smo tako dobili tudi novo samoupravno celico. ki lati-ko, vsodeiovan/uzdružbenopohtičmmi orga-nizacijami, še kako krepi zavest ijudi in pome-m temefjni kamsn našega sisiema druibene samozaščtte. Zato bo dograjevanje hišne sa-mouprave pomembna naloga stanovan/ske skupnosti Se vnaprej, Praktično pa /e na tem področju ni in ns more biti akcije bmz aktiv-nega sodetovanja druibenopolitičnih organi-zacij.
/z dneva v dan je v naši občini več novogra-denj, velike soseske tvorijo novo lice naše občine. To pa so zdaj soseske. kjerje stano-vanjska skupnost tudi z veliko mero strpnosti uspela začeti usklajevati mterese vseti udele-žencev izgradnje m bodočih stanovalcev v otjem oziroma družbe v širšem pomenu. Ne glede na predpise, ki še dopuščajo klasične oblike graditve, so našli skupni jezik statnega dogovarjanja. zagotovljeno ;e sočasno plani-ranje in zagotav!/an)e sredstev za rast celovi-lih sosesk. nikier ne bodo manjkali proston za hiino m kra/evno samoupravo. tudi ceneniso prepuščane prosti votji tzvajatcev, ampak so rezullat dogovarjanja.
V Ljubliani pa smo močno občutili tudi družbeno pomoč. ki je nasledila nekdanji soli-damostni sklad. V tem času so razdelili preko 2600 stanovan/ m tako prenekateremu obča-nu reiili n/egovživljenjskiproblem, vprašanje n/egovega obstoja Tudi to /e rezuitat široke-ga samoupravnega odločanja na področju stanovanjskega gospodarstva. učmkovilosti delegatskega sistama in osveščenosti detov-nih l[udi. ki so za ta namen združili tudi svo/a sredstva.
Seveda ob naštevaniu uspehov preteklega obdobfa ne smemo pozabiti na nove naloge. na nekaiere stvari. k{ jih ni moč sprementti v lelv ali dveh, niu v enem mandatu. Na prvem mestu je tu stanovanjska kultura tjudi. ki je ponekod še zelo mzka. dolgo se že vlečejo razprave o ekonomski stanarini m tako na-prej.
STANE DROUC