imh
PRVI SLOVENSKI LIST V, AB
Geslo: Za vero in narod— za pravico in rmdoo — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V IOUETU; P. S. DRUŽBE
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
APR 6
i-
V
STEV. (NO.) 66
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. APRILA — SATURDAY, APRIL 4, 1942
LETNIK (VOL.) LL
__
BRITANCI IN INDIJCI SE PREREKAJO GLEDE OBRAMBE
V zapadnem burmanskem pristanišču Akyab, 75 milj od Indije, se izkrcalo na tisoče Japoncev. — V Indiji sami{ se nadaljujejo prerekanja, kdo naj bo na čelu obrambe.
London, Anglija. —t Potom poročilih s Kitajske se je izvedelo v četrtek* da se je na tisoče Japoncev izkrcalo v pristanišču Akyab, ki leži ob zapadnem obrežju Burme in, ki je oddaljeno od meje Indije le 75 milj. Istočasno pa se objavlja iz Indije same, da se med tamkajšnjimi voditelji in med Crippsom, zastopnikom britanske vlade, ni dosegel še nikak sporazum, a se dostavlja, da se pogajanja vršijo, in je upanje, da se bodo ugodno iztekla.
Z izkrcanjem čet v Akyabu, katere je pripeljalo najmanj 12 bojnih ladij, kot se poroča, imajo Japonci očividno namen, da pridejo za hrbet britanski armadi, ki v srednji Burmi, kakih 180 milj jugovzhodno od omenjenega pristanišča, zadržuje japonsko prodiranje? ift ma je gorata pokrajina in prodiranje se po večini lahko vrši le po globoko zarezanih dolinah rek, ki tečejo v smeri od severa proti jugu. S tem novim uspehom bodo Japonci spravili britanske čete v tako nevarnost, da se bodo morale te nemudoma umakniti, ako še hočejo izogniti zajetju.
Vsa ta nevarnost, ki preti Burmi in z njo Indiji, pa ne ovira Indijcev in Britancev, da bi ne nadalj(|vali s svojimi prerekanji. Glavna točka, glede katere se ne morejo sporazumeti, je vprašanje, kdo naj kontrolira obrambo Indije, ali Indijci sami, ali Britanci. Indijski voditelji pravijo, da bi indijskih mas ne bilo mogoče navdušiti za obrambo, ako bi imeli Britanci to v rokah, ker bi se jim enostavno ne zdelo vredno, da bi deželo branili za Britance da bi jo ti lahko še nadalje obdržali pod svojo oblastjo. Pričakuje pa se, ali vsaj tako Angleži upajo, da bodo Indijci pristali na kompromis, namreč, da bo v obrambnem t vodstvu
APEL "SVOBODNIH FRANCOZOV"
De Gaulle zahteva več upoštevanja od strani zaveznic.
London, Anglija. — V svojem govoru, ki ga je imel zadnjo sredo pri nekem obedu, je general de Gaulle, načelnik "svobodnih Francozov," izrazil nekako obdolžbo proti zavezniškim velesilam, da njegovih čet ne upoštevajo dovolj. Pov-darjal j£, da bodo čete mogle nadaljevati borbo le, ako bodo dobivale zadostno pomoč. Pri tem je namignil de Gaulle, da zaveznice ne polagajo, dosti važnosti na "svobodne Francoze" menda le zato, ker ni v njih vrstah dovolj slavnih imen.
--o-
VPOKLIC NOVIH REGISTRI.
RANCEV
Washington, D. C. — Tiste registrirance, med 20. in 45. letom, katerih številke so bile • žrebane zadnji mesec, bodo pri-| čeli klicati v vojaško službo v j j maju ali v juniju, kot se jel objavila v sredo.
-o-
REKORDNO HITRI POLET ČEZ ATLANTIK
London, Anglija. — Neki bombni aerobian, izdelan v Ameriki, je preletel Atlantik iz Nove Fundlandije do Anglije v rekordnem času, namreč v šestih urah 40. minutah. S tem je posekal prejšnji rekord za ravno eno .uro.
polovica Britancev in polovica Indijcev. Verjetno pa je, da bodo Indijci tudi ta kompromis odbili, in sicer z motivacijo, da Britanci itak niso zmožni vodstva, ko so bile doslej še vse bitke, ki so jih oni vodili, izgubljene.
DESET NORVEŠKIH LADIJ
POBEGNILO NAZIJEM
Stockholm, Švedska. — Iz švedskega pristanišča Gote-borg, v katerem so bile zasidrane že od časa, kar so Nemci napadli Norveško, je deset norveških ladij zadnjo sredo zjutraj izvršilo drzen poizkus, da pobegnejo v Anglijo skozi vodovje, ki ga kontrolira nazijsko brodovje. Poizkus pa se je posrečil le peterim in, kakor se domneva, so te tudi dosegle odprto morje. Dve drugi ste bili torpedi ran i kmalu, ko ste prišli iz pristanišča, in potopljeni, tretja je bila poškodovana, do-čim ste se dve vrnili nazaj v pristanišče. Posadki* potopljenih ladij ste bili rešeni od ladij, ki so ju napadle. — Glede teh deseterih ladij so se vršile obravnave pred švedskimi sodišči. Britanska vlada in norveška vlada pod Quislingom ste se potegovali za nje. Končno je švedsko vrhovno sodišče odločilo zadnji mesec, da so l^dje ra razpolago britanski vladi. Po daljšem obotavljanju se je tudi nemška vlada uklonila tej
sodni odločitvi.
--■ ..
FILMSKE SLIKE PROTTV-NIKA BODO UKINILI
Chicago, III. — Vodstvo Ba-laban & Katz filmskih gledališč se ne strinja s stališčem, ki ga je zavzel filmski igralec Lew] Avres, in je zato zadnjo sredo' odredilo, da bodo v 100 gledališčih, ki jih družba lastuje v Chicagi, ukinjeni filmi, na katerih ta igralec nastopa. Avres je, kakor je bilo že poročano, odklonil vstop v armado kot protivnik proti vojni in proti rabi orožja ter je bil zato poslan v. taborišče za "conscientious objectors" v Wyeth, Ore. Napram časnikarjem se je izrazil, da je zanj vojna končana. "Po mojem mnenju", je dejal, "ne bom nikoli končali z vojnami, dokler ne bo vsak posameznik nehal z njimi, in ravno to sem se jaz namenil storiti." Igralec je imel glavno vlogo v protivojnem filmu "All Quiet on the Western Front", in ta vloga je, pravi, zelo vplivala nanj, da je prišel do odločitve.
JUŽNI DEL FBONTE UTEGNE POSTAn GLAVNO BOJIŠČE
Ker so se tla izsušila, se razvile na južnem delu ruske fronte živahne aktivnosti. — Tukaj se pričakuje glavni pritisk bodoče nazijske ofenzive.
KRATKE VESTI
—	London, Anglija. — S to soboto stopi v veljavo izdajanje novih avtomobilskih oBročev le na izkaznice in dobiluse bodo le za tista vozila, ki so potrebna za vojni program. Miaišter za zaloge je izrazil upanje, da bo dobila Anglija sintetičen gumij iz Aitfjrike.
—	Havana, Kuba. — Preko cele Kube se je pričelo zadnjo sredo* vpisovanje prostovoljcev za vojaško službo, in sicer za ftare med 18. in 45. letom. Vendar pa je na Kubi v veljavi obvezna vojaška služba za vse mo-tke med 18. in 55. letom.
—	Bern, Švica. — Iz Bolgarije se sliši, da se je podvzela lamkaj čistka med armadnimi ^mim- vsi usti čatfarfkrro terih se ve, da simipatizirajo z Rusijo, so bili ali premeščeni, ali pa aretirani.
-o-
KANSAS NE MARA JAPONCEV
Topeka, Kans. — Tukajšnji governer Ratner je izdal zadnjo sredo državni cestni policiji ukaz, da mora zavrniti vsakega Japonca, ki bi skušal prestopiti mejo Kansasa. Kakor pravi, je odredil to zato, ker je slišal, da se je več Japoncev zbralo ob kansaški meji v sosednji državi Colorado.
RAZLIKA V CENAH MED ŠPANIJO IN PORTUGALSKO
NEMCI GRUPIRAJO AEROPLANE NA ZAPADU
London, Anglija. — Kakor se izražajo uradni krogi, se je ugotovilo, da ima Nemčija na zapadni evropski obali koncentrirane več zračne sile kakor pa v Rusiji.. V tem se vidi dvojna možnost, namreč, da pričakuje Nemčija ali napad od Anglije, ali pa se ona sama pripravlja za napad na njo.
London, Anglija. — Dasi se na celi ruski fronti vršijo večji ali manjši spopadi brez prenehanja, je vendar glavno pozori-šče bojev postal južni del fronte, kakor trdijo poročila' iz raznih virov. Posebno ljute bitke divjajo v dolini reke Doneča.
Vzrok, da je aktivnost na*ju-gu postala živahnejša, je v tem, ker je tamkaj nastopilo že pravo pomladansko vreme in so se blatna tla kolikor toliko izsušila, da so pripravna za mehanizirano vojsko. Na severnem delu fronte pa se ravno taja sne?#in zato kake večje operacije niso mogoče.
Pričakuje se, da bo južni del fronte letos igral najbolj važno vlogo, kajti, kakor se je že omenilo, se bo ravno tukaj izvajal glavni del bodoče nemške ofenzive; -za katero ima Hitler pravijeno'ogromno množino vojaštva, katero je razpostavil v Ukrajini in v jugovzhodni Evropi.
Na severnem bojišču se vršijo še vedno glavni spopadi za razne izpostavljene točke, katere imajo Rusi delno ali popolnoma obkoljene, katere pa nazijske posadke še vedno krčevito drže.
na jiip Rusije
VESTI 0 DOMOVINI
Nacijsko časopisje je priobčilo razpravo o potujčevanju Slovencev, v kateri poroča, o premembi krajevnih imen in o prevzemu zavodov jugoslovanske države, ki so prešli v last Reichsgau-a. — Druge vesti.
Nemški list o potujčevanju Slovencev
Nacijski časopis "Das Reich", ki izhaja v Gradcu, je priobčil daljšo razpravo o potujčevanju slovenskega življa na Štajerskem, iz katere navajamo sledeče :
41 . . . Zdaj ai pa naša spodnja dežela spet nadeva nemško lice. Vsa krajevna imena so postala spet nemška. Kjer so* še v avstrijskih časih trpeli slovansko zveneče označke krajev, so jih zdaj nadomestili z domačimi imeni, ki so jih poprej strokovnjaki izbrali in odobrili. Vsepovsod najdete tudi nemške napise na trgovinah in tvrdkah. Otroci.se uče nemščine v šolah v govoru in pisavi ..."
"... Zbiranje za zimsko po-
ja nemškega narodnega
socializma. Kjer je še kaj predsodkov, jih je t|ilo treba odstraniti z izobraževalnim delom. Pri Štajercih se seveda še ved-
ve, kjer je organiziral močno in dokaj dobro oboroženo vojsko. Sedaj pripravlja načrt za spo- 9 mladansko ofenzivo. Važnost jugoslovanskega odpora leži v dejstvu, da dve najvažnejši črti nemških zvez z vzhodom — Orient železnica in reka Donava — tečete skozi jugoslovansko ozemlje in vsako najmanjše napredovanje svobodne jugoslovanske vojske ju bo presekalo. Brez gotovosti o možnosti uporabe teh prometnih sredstev bi Nemci skrajno težko mogli začeti večjo ofenzivo proti Turčiji, v slučaju če bi se ta upirala.
Naj dodamo, da bi verjetnost turškega odpora bila mnogo _ večja, če bi se Turki lahka zanašali na odločilne napade Jugoslovanov na nemška promet-
jnoč, ki se je vršilo 25. in 26
je bilo prava manife- na sredstva^Zato upajmo, da so nemškega narodnega se našla,-jo!; da~Se bodo našla
sredstva za pošiljanje pomoči Mihajloviču, morda s prevoznimi letali, ali s podmornicami, ali na kak drug način, skozi
} no pozna jugoslovanska propa- majhna pristanišča na jadran-""	*	* ski obali, ki jih ima on pod svo-»
jim nadzorstvom. Ni dežele v Evropi kjer bi sorazmerno tako
ganda. Ta propaganda je kaj-, pada poiskušala v prvi vrsti
POSlLJATVE ZA VOJAKE PO ZNIŽANI CENI
Chicago, 111. — Tukajšnje poštno ravnateljstvo objavlja za tiste, ki bi želeli poslati vojakom, kateri služijo kje izven Zed. držav, kake pakete ali pa zračna pisma, da to lahko store po posebni znižani poštnini, ki je v veljavi že okrog šest tednov. Tako se za zračno pošto računa po šest centov za unčo, ne glede na daljavo. Za pismo, poslano v Indijo, na pr., se s tem prihrani do 64 centov. Opozarja pa pri tem, da morajo biti paketi zelo dobro zaviti
DA SE PRIHRANIJO KOVINE
Španija in Portugalska tvorite takorekoč nedeljivo enoto, po svoji zemljepisni legi n^ pirenejskem polotoku, toda* kakor opisuje poročevalec nekega chicaškega lista, je med njima razlika v cenah za živila naravnost neverjetna. Dočim Portugalska doslej še ni občutila dosti vojnega pomanjkanja, so pa razmere v Španiji takorekoč neznosne, kakor so pač tudi po vsi'ostali Evropi.
Po pripovedovanju časnikarja se v portugalski prestolici Lisboni dobi obilno in dobro kosilo za okrog 60 centov do $1.20 ameriškega denarja. Tudi na trgu je živil v izobilju in niso predraga. Posebno sardin in tudi ostalih yrst rib je dovolj in
s sardinami delajo portugalski trgovci še dobro kupčijo, ko jih razpošiljajo na vse kraje Evrope. Manjka tudi ne sadja, zelenjave, sira in raznih salam.
Kakor hitro pa se prestopi meja Španije, Se vidijo takoj vse drugačne razmere. Tudi tukaj sicer ravno ne manjka živil, a so tako draga, da si jih le bogataši morejo nabaviti. Tako na pr. stane Čaša kave okrog 40 centov, in še ta je iz želoda. Z malim koščkom kruha, ki je črn in neokusen, se cena dvigne na 65 centov; Ena pomoranča stane 20 centov, jajca so pa po $2.60 za ducat. Za obede po restavrantih je treba plačati po $2.60 do $3.90, v hotelih celo $5.20.
ustvariti umetne meje proti nemštvu in varala je z neko slovansko enotnostjo ..."
"... Naši nemški sonarod-'njaki na Štajerskem so pe morali desetletja zapirati sami vase, da so se mogli ubraniti vsem vplivom poslavanjenja. Le tako so mogli ohraniti svojo narodno eksistence.r^Danes ni več mej proti Slovencem. Ko ^Smo iztrebili tiste; ki so bili med nami nezaželjeni zaradi, rase in narodnosti, s preostalimi lahko delamo skupaj. Našer sonarodnjake v teh krajih čakajo prav posebne naloge radi njihove jezikovne in kulturne vzvišenosti. Zato je razumljivo, če so vzeli v roke vodstvo, skupaj z Nemci iz raj ha in s Hei-matbnnd-om ..." 'i "... Zavode nekdanje jugo-. slovanske države je prevzel ko-misarijat Reichsgau-a. Razen vseh bolnišnic je prevzel tudi znani letovišči Rogaško Slatino in Neuhaus pri Celju, ter vse
majhna količina orožja pušk, strojnic, lahkih topov in streliva bila bolj koristna. Bližanje 27. marca, , obletnice jugoslovanske vstaje, ki je prekrižala nemške račune o napadu na Balkan in zavrla nemški napad na Rusijo, naj bo narodom in vladam zavezniških " držav opomin, da so njihovi jugoslovanski zavezniki še vedno na 'bojišču in še vedno sposobni bojevati se • v korist skupni stvari, brez ozirov na njihovo relativno majhno število.
-o-
Vesti iz ameriških virov Potujoč skoraj izključno samo pomoč so te edinice, nekatere med njimi angleške, vodili, ranili in zalagali z orožjem Grki, ki so tvegali nevarnost, da bodo ubiti, samo da bi jim pomagali pri begu. Iz istih virov prihajajo poročila, da je ostra zima za nekaj časa usta-
niki v Velenju . .
-o—
Za Zed. države in ca Anglijo se točasno izdelujejo v velikem številu aeroplani. kakor kaže enega gornja slika. Ti aeroplani se uporabljajo za veibaaje in posebnost pri njih je to. da je trup zgrajen is lesa. S tem se prihrani dosti jekla in aluminija.	______xjl£
vila delovanje Draža Mihajlo-poljedelske šole. V last Reichs- j vič in njegovih četnikov in red-gau-a so prišli tudi premogov- ! ne vojske, ki pripravlja spomladi velik napad.
Zaradi zadnjega četniškega ?ibanja je Hrvatska popolnoma osvobojena izpod italijanskih :asednih oblasti. Italijani so oreved zaposleni in se v tej pokrajini sploh ne smejo javno orikazati, kajti maščevanje jih laka noč in dan.
Dalje prihajajo vesti, da nameravajo Nemci spomladi napasti Draža Mihajloviča in da za to pripravljajo nove divizije z novim orožjem in novimi motoriziranimi edinicami.
Bern, 4. februarja ^AP) — Pomanjkanje živeža v Evropi je silno in nevarno. Najtežje je stanje v Grčiji. Lkkota v Grčiji je tako strašna, da spravlja v skrbi ves'svet. Huda lakota je tudi v Jugoslaviji.
Major Eliot prosi zaveznike za hitro pomoč svobodni Jugoslovanski vojski
"New York Tribune" priob-Čuje dne 26. marca članek izpod peresa priznanega vojaškega strokovnjaka, majorja George Fielding Eliota, iz katerega povzemamo sledeče: Jugoslovani, ovira za nacije Se "drugo dejstvo je med najvažnejšimi faktorji, ki utegnejo odločilno vplivati na sedanjo vojno, a to je bojujoča se jugoslovanska vojska pod povelj -ništvom generala Draža Mihajloviča. O Mihajloviču se,pripoveduje, da ima pod svojim nadzorstvom ozemlja 20,000 kvadratnih milj jugoslovanske drža-
m

■J
AMEftlKANSKl SLOVENEC
s±
Sobota, 4.
AMERIKANSKI SLOVENEC
in
EDINOST PUBLISHING CO.
NuIot uredništva in npnrt: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjtefoa: CANAL 5544
2a celo leto
2m pol let* _
Za četrt leta -Zm Chicago, Z* celo Set* _ Za pol Veta
Naročnina!
J&00
Tke first and tke Oldest Slovene - Newspaper in America.
Established 189L
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address oi publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Posamezna storilka
3.00
__1.75
la Stropo:
_17.00
_ 3.50
_2.00
_ 3c
Sobacxiptioas For one year . For half a year .
For three months -
Chicago,
For oae year _
For half a year _ Ffar three months Single copy ——
J6.00 _ 3.00 . 1.75
and Eur ops:
47.00 . 3.50 - 2.00
3c
Dopisi važnega pomena ep hitro objavo morajo biti poslani S* uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Zi sadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. Na dopise bres podpisa aa na osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois, nnder the Act ©f March 3, 1879.
CVETNA NEDELJA 1941
ne bodo zgubili svoje duše. Zgubil jo je pa že davno Adolf Hitler, voditelj modernih barbarov! Adolf Hitler in njegovi naziji so svoje duše že zdavno zgubili. Dokaz temu so njihova zverinska početja, kakoršna se morajo studiti Samemu vragu. In narod, ki je zmožen uganjati taka nečloveška početja ne more imeti duše, vsaj človeške ne! Ljudje z normalno čutnostjo kaj takega uganjati ne morejo.
Dolg je Veliki teden za Jugoslavijo, ki je začel lani s Cvetno nedeljo,- Njen Veliki petek traja že skoro leto dni in bo še precej časa trajal. Ali nobena noč ni tako dolga, da ne bi naposled le prisijala jutranja zarja. Tudi za Jugoslavijo bo prisijala zarja velikonočne nedelje, ne glede kako dolga bo še noč Velikega petka. Prisijala bo in barbari se bodo pred njo umikali kakor golazen in takrat bodo prejeli tudi svoje plačilo za svoja peklenska grozodejstva.
O Križani, ko te dni obhajamo spomin na Tvoje trpljenje na Kalvariji, daj da pride Jugoslaviji njeno novo velikonočno jutro čimpreje!
» m
Cvetna nedelja dne 6. aprila 1941 bo ostala v zgodovini Jugoslovanov s krvjo zapisan dan. Na ta dan se je začelo nečloveško trpljenje vseh jugoslovanskih narodov. Brutalni moderni barbari so prihruli s svojimi peklenskimi stroji nad jugoslovansko prestolnico in začeli šipati na njo ogenj in žveplo. Prizori tistih strašnih ur so bili že opisovani, pa kje je pero, ki naj bi jih opisalo tako, kakor je v resnici bilo. Eksplozivne in goreče bombe so strašno mesarile, zlasti nepripravljene starčke in starke in nedolžne otroke. Bilo je, kakor bi se peklo obrnilo in bi hotelo iztresti iz sebe na jugoslovansko prestolnico ves svoj ogenj in vse svoje gorje. Med prvimi deset-tisočerimi žrtvami je bil tudi slovenski minister g. Franc Kulovec, ki je prvi izmed jugoslovanskih državnikov in voditeljev padel ubit od nemških bomb v Beogradu. Tako Cvetno nedeljo je doživela Jugoslavija v letu 1941.
Že vojaški napad iz zraka sam je bil pravo peklo, a temu je sledil še strašnejši Veliki teden, Veliki petek in strašna Kalvarija, na kateri igre najgro^ovitejšega trpljenja ni ne konca ne kraja. Velikemu tednu so sledili drugi tedni, že enainpetdeset tednov se nadaljuje po lanskem Velikem tednu in moderni brutalni barbari brez vsakega srca in usmiljenja se še niso dovolj napili jugoslovanske krvi, katero prelivajo v tako ogromni količini, da se s začudenjem sprašujemo vsi, ki smo zunaj v svetu, da je čudno, da te krvi še ni zmanjkalo.
Tragedija na jugoslovanski Kalvariji pa se nadaljuje .. . Koliko časa bo še to trajalo? Slovenska kri na * severu Jugoslavije bo skoro že do zadnjih kapelj prelita. ' Prelivajo jo brutalni morilci Germani tako neŠoveško, tako neusmiljeno, kakor kaj enakega ne pomni zgodovina nobenega naroda.
Ali kljub vsemu temu grozovitemu preganjanju, ki ni-#na primere v zgodovini nobenega naroda, duša jugoslovanskega "naroda ne klone! Samozavestno in hrabro gleda s prezirom na svoje stoletne sovražnike, ki so mislili, da jo bodo ubili s svojimi bombami, tanki in drugimi vojnimi stroji. Hrabri Mihajlovič govori v imenu duše jugoslovanskega naroda in govori tako odločno in hrabro, da jo občuduje ves civilizirani svet in z njo globoko sočustvuje.
Odpor jugoslovanskega naroda, ki ga vodi v bosanskih hribih in gorah junak Mihajlovič, je danes vzor vsemu demokratičnemu svetu. Pred tem vzorom otemni zavest in hrabrost marsikaterega drugega naroda, kateri so se udajali kakor hipnotizirane lutke pred grožnjami voditelja modernih barbarov Adolf a Hitlerja, katerega bo svet preklinjal še dolga stoletja in stoletja. Junaški jugoslovanski odpor danes vzorno govori svetu, da je treba junaštva in zopet junaštva, da se učinkovito nastopi proti modernim barbarom, ki se borijo, da bi vsilili svetu svoj nesrečni suženjski "novi red".
Tisočere žrtve, ki padajo po raznih krajih Jugoslavia je za veličino svoje domovine že nad leto dni, pletejo Jugoslaviji najčastnejši venec v njeni zgodovini. Junaki so bili oni, ki so delali za njeno ustanovitev in njeno rojstva v zelo težkih razmerah, ki se pa niti daleko ne dajo primerjati razmeram, v katerih se borijo točasni borci za Jugoslavijo po njenih gorah in brdih in umirajo za njo z veseljem in navdušenjem v zavesti, da njihove najvišje žrtve niso zastonj; ampak da bodo iz njihove krvi, ki jo dajejo za svojo domovino in s katero namakajo svojo zemljo, pognale nove močne mladike in na teh novih mladikah se bo razcvela nova svobodna močnejša in večja Jugoslavija, kakor pa je bila kedaj doslej. Yes, ta zavest je močnejša od Hitlerjevih bomb! Hitlerju bo prej zmanjkalo bomb, letal, tankov in vseh mogočih morilnih strojev. Močne požrtvovalne zavesti Jugoslovanom pa ne bo zmanjkalo. Ta zavest bo živela, dokler bo živelo zadnje slovansko srce na jugoslovanski zemlji! Porokov zato je na sto in sto tiso-Čev jugoslovanskih junakov Mihajlovičevega tipa.
r Pred letom dni je pred svetom izrazil angleški prvi minister: "Jugoslavija je našla svojo dušo!" — ko je jugoslovanski narod" kljub podpisu svoje vlade rekel Hitlerju svoj odločni: NE! Od tistega časa do danes se je prelilo mnogo jugoslovanske krvi, ampak Jugoslovani še niso in
VERA V VSTAJENJE Chicago, 111.
Bliža se praznik, katerega vse človeštvo brez razlike vere, ali prepričanja, pozdravlja kot največji in najlepši dan v letu. Po zakonih vere in narav.e, je to dan velike nedelje . . . dan prebujenja spomladi . . . dan v katerega mora vsak človek imeti vero, ako hoče živeti. Ako ne verujemo, da bo po dolgi zimi in slabemu vremenu, zopet posijalo pomladansko solnce in če ne verujemo, da bomo zopet vstali, kadar nas je kruta usoda vrgla na tla, potem smo zgrešili življenski cilj in naše življenje je brezpomembno. Vero, kot je gori omenjena rabimo, da bomo verovali v vstajenje slovenskega naroda. Slovenski narod v domovini ima
,
dolgo zimo, ki se vleče že letoj je sorodnike tam in bom poma-
predbacivanj in to posebno od ljudi, kateri dosedaj niso še ničesar storili ali darovali v to svrho. Takim ljudem bi jaz rekel, "Why don't you mind your own business?!" Ako si prepričan, da ni potreba ničesar storiti in, da nočeš nič darovati, pusti druge pri miru, da storijo svojo dolžnost, kot zavedni Slovenci. Ce ti je bil denar ma-lik, katerega si častil vse življenje, gotovo, da ne boš pomagal, ker ne čutiš z ljudmi, kateri trpijo. Zatoraj pusti ljudi, kateri sočustvujejo 2 bratom ki je v potrebi, ker ti ljudje imajo življenski cilj., katerega ti sploh ne moreš razumeti. Ne darujem, iter se ne pomaga sedaj. Ne darujem, ker ne zaupam ljudem, ki to stvar vodi-darujem, ker im
vodijo tudi.*to pomožno akcijo? Na eni strani zaupate tisoč dolarjev, na drugi strani ste pa
v dvomu za en dolar, katerega bi mogoče darovali. Vseh glavnih odbornikov podpornih organizacij je približno 160. Ali more kdo trditi, da-pri nadzorovanju toliko J j udi, ne bo pošteno vodstvo? Kdor trdi to, je navaden iažnik. Nadzoruje denar državni department in ra čuni so pregledam in potrjeni PQ j računskih izvedencih. Ako imam jaz sorodnike Awn in jim bom pomagal, je lepa stvar. Toda, kdo bo pa pomagal ljudem, kateri nimajo . nikogar tukaj? Kedor bo pričel pobirati šele po vojni, bo zvohil po toči, ker ako ne bo pomoč takoj tam, ko bojo izgnani ljudje prišli nazaj, umrli bojo gladu in mraza, in vaša pomoč bo prišla veliko prepozno. Denar je sedaj investiran v United Defense Bonds, toraj pomaga Ameriki premagati zakletega sovražnika Slovencev. Tudi tukaj velja geslo, kdor hitro da, dvakrat da. Ako imate vero v vstajenje slovenskega naroda, pomagali boste in darovali takoj, da ne bo prepozno.
Aaton Kr&penc
o-.
19A2
] jo. Ne
imam svo-
dni. In nekateri so že obupali, češ, saj za nas ne bo nikdar več pomladi vlegli so se in umrli. Za ljudi, kateri ne verujejo v pomlad, je smrt edina rešitev. In prav je da umrje j o, da s svojo boleznijo ne okužijo tudi ostali del našega naroda, kateri je trdno prepričan, da je pomlad blizu in da bo prišla kot cvetoča nevesta in dvignila slovenski narod, kateri leži danes strt na tleh. žalostno je, da imamo tudi tukaj med ameriškimi Slovenci dosti takih živih mrličev, kateri so videli »veliki petek Slovenskega naroda in sedaj ne verujejo, da za velikim petkom vedno pride tudi velika nedelja, ali dan vstajenja. Vsem tem malovernežem naj bo povedano, da bo vstal slovenski narod in njegovo vstajenje bo toliko bolj veselo in veličastno za tiste, kateri so prepričani, da ta dan mora priti. Za vse tiste pa, kateri sedaj stojijo pri strani in podirajo to, kar z velikim trudom gradijo drugi, bo pa to dan sramote, ker videli bodo, da kljub svojim sebičnim namenom, niso dosegli, da bi razdvojili ameriške Slovence, kateri se trudijo, da bi pomagali rojakom v domovini proslaviti na čim lepši način veliko noč, oziroma prihod težko pričakovane pomladi.	, .
Pomožna akcija za rojake v domovini, ima veliko zaprek in
ga!* kadar se bo -dalo. Ne darujem zato, ker se že sedaj nabira. .Zakaj bi se ne pričelo nabirati šele, kadar bi bilo vojne konec? To so glavni vzroki, katere vam .navedejo ljudje, kateri nočejo darovati. Zakaj se ne pošlje denar sedaj tja, je več vzrokov. Prvi je ta: kedo nam more garantirati, .da bojo v resnici denar dobili ljudje, kateri so v potrebi? Koliko Slovencev je še tam, posebno še v krajih, katere je zasedla Nemčija? Ali ni mogoče, da ljudje, kateri so še tam, so navadni nemškutar-ji, kateri so z odprtimi rokami čakali, prihod Hitlerja, da so mu lahko izdali vse zavedne Slovence, katere je potem izgnal in pobil? Mogoče želite, da bi pomagali tem izdaj icam slovenskega naroda.? Pošlje naj se denar tam. Saj se bojo podpisali. Jaz verjamem, da denar prejme človek na katerega ga pošljete, in da se .podpiše. Verjamem pa tudi, da drugi dan pridejo Nemci, ali pa Italijani, in da jim mora človek, kateri je prejel denar, vsega izročiti. Ce se to zgodi, potem mi, z našim denarjem, podpiramo zaklete sovražnike našega naroda. Glede izgovora, da se ne ve, kako bo denar upravljen, samo toliko: Ali niste zavarovani pri Jedno-ti ali Zvezi za. tisoč dolarjev ali več? Kedo upravlja te vaše tisočake, ako ne ljudje, kateri
O TEM IN ONEM IZ SOUTH] CHiCAGE
So. Chicago, ill.
Velikanoč! — Zopet smo jo dočakali. Prva Aleluja v cerkvenem oficiju ali molitvah je že splavala ■ pod nebesni svod kmalu na to, ko so na veliko soboto pri Gloriji zopet zapeli zvonovi.
Slovesno praznovanje vstajenja Gospodovega bomo tudi letos zopet imeli na veliko soboto zvečer ob pol osmih (7:30). V par letih smo se temu že kar privadili in se nam še bolj do-pade, kot poprej, ko smo imeli to v nedeljo zjutraj.
Blagoslov velikonočnih jedil je veliko soboto popoldne ob treh, štirih in petih ter zvečer po wtajenju. — Spovedovanje je pa že od druge ure popoldne naprej do šestih zvečer in potem po vstajenju.
Na velikonočno nedeljo so sv. maše prva ob £ :3Q (tiha) druga ob 8.00 (peta), tretja ob 10:00 (peta) zadnja ob* 11:00 (tiha). Popoldne ob treh je petje slovenskih velikonočnih pesmi s petimi litanijami in blagoslovom z Najsvetejšim. — Rojaki, pridite v cerkev tudi popoldne, da boste zopet slišali naše lepe velikonočne pesmi, kot ste jih poslušali v stari domovini, kjer se sedaj pač ne razlegajo več in Bog ve, kedaj se bodo.
Na velikonočno nedeljo je tudi skupno sv. obhajilo članov društva Naj sv. Imena. Želja g. župnika Rev. Al. Medica in pa duhovnega vodje dr. Najsv. Imena Bev. Francis Papesh-a je, da bi brez izjeme vsi člani bili navzoči. — 2ene in matere ste prošene, da na to opomnite svoje može in sinove, da ne pozabijo.
Vsem vesele velikonočne praznike!
) Novinar!
G. MINISTER SNOJ JE GOVORIL V PEN NI
Conemaugh, Pa.
V dvorani društva št. 36, A. B. Z. v Conemaugh, Pa., je predaval jugoslovanski minister g. Snoj. Udeležili so.se te prireditve tudi zastopniki hrvatskega in srbskega naroda iz Johnstown a, Pittsburgha in morda še od drugod. Ob tej priliki se je nabralo za JPO,SS, $160.00. — Nastopila sta <^va pevska društva, slovenski Jugoslavija in srbski pevski zbor. Shod je vodil Andrej Vidrih. Med drugimi govorniki je nastopil tudi starosta pravoslavnih duhovnikov Rev. J. Kraj-novič, vodilna osebnost srbske ga naroda.
Slovenski shod je pa tudi pokazal nepristranskemu opazovalcu, da smo kljub samohval nosti napredka, še j ako' daleč od olike. Naučiti bi se morali še mnogo, zlasti kar se tiče etikete, predno se lahko prištevamo med prave Amerikance. Etikete olike, nestrankarstva in prave strpnosti. Vse to bi moralo priti od voditeljev, predno. bomo brez sramu lahko rekli, da res delamo za svoj narod. Dokler pa ne moremo, ali nečemo izkazati dostojne časti, nismo i sposobni voditi narod v pravo demokracijo.
Opazovalec
-o-
— Ali ste še icaj prispevali » ubogo trpeoe staro domovi« no? Ako še ne, položite čimpreje mal dar, domovini na a kar!
PAR VESTI IZ MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Po dolgem bolehanju je dne 25. marca preminula rojakinja Mjps. Helen Medved. Pokojna je bila doma iz vas Mastečna, fa-ra Makole v Savinjski dolini na Štajerskem, Jugoslavija. Nje pogreb se je vršil iz Frank Er-menčevega pogrebnega fcavoda dne 28. miarca v cerkev Presv. Trojice, kjer se je brala peta črna sv. maša za dušo pokojne in od tam na Holy Cross pokopališče. — - Mož ji je umrl pred nekaj leti. Tukaj zapušča enega sina in eno hčer, poleg teh .zapušča tu v Milwaukee še tudi eno sestro in več sorodnikov. — Bodi ji lahka ameriška zemlja, družini in sorodnikom pa iskreno sožalje!
Tudi iz Milwaukee odhaja več slovenskih mladeničev v vojaško službo, katere bodo starši zelo pogrešali. — Vsem tem fantom, ki služijo Strica Sama želimo, da bi jih Bog varoval in da bi se srečno povrnili nazaj med svoje domače, prijatelje in sorodnike!
R. D.
Mr. Ssmia v Chicagi
Chicago, 111. — V četrtek je obiskal naš urad in tiskarno Mr. John Samsa iz Chisholma, Minn, ki- je posetil tu svoje domače, ter prijatelje in znance. Z njim sta bila tudi sinova Stanley in August. Z njim je bil tudi Mr. Joe Oblak, cerkovnik sv. Štefana v Chicagi. Najlepša hvala za prijazen obisk.
Z Mr. John Samsa je;bila v Chicagi tudi. njegova soproga in družina, dalje Mr. Nick Vu-kadinovich iz Chisholma, Minnesota, ki' je obiskala Mr. in Mrs. Joe Kozak v Chicagi.
Pomota v naslovu
V velikonočnem oglasu Mr. Matha Kremeseca v Chicagi se 'je urinila tiskovna napaka, da se je čitala hišna štev. 191$ W. Cermak Rd. Pravilen naslov bi moral biti 1912 W. Cermak Rd., kar naj se vzame v blagohotni popravek.
Vesti iz Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina. — Rojaki v Arrecifesu so na pobudo predsednika Jugoslovanskega društva g. Antona Sočo, nabrali svoto 86 pesov, katera je bila poslana jugoslovanskemu poslaništvu v Buenos Aires, da se za isto nabavijo paketi za jugoslovanske vojne ujetnike. — Rojak Matija Fabčič, doma iz Sv. Vida pri Vipavi, je bil pred enim letom operiran na želodcu, baje za rakom. Še dobro zdrav je opravljal svoje delo in že je menil, da je popolnoma zdrav in da se bolezen več ne povrne. Nenadoma se je pa 6. februarja zgrudil na ulici nezavesten in so ga morali zopet odpeljati v bolnišnico v zelo kritičnem stanju.
Pionir je
Cleveland, O.,
Eden raj<-ižseljfencev
PRISPEVKI
za trpeče rojake v starem kraju
III. zbirka
Družina Golja,
Chicago, 111...................$2.00
Prejšnji izkaz .............„...$7.00
Do 31. marca 1942.
skupaj ..........................$9.00
-—o-
REKORDEN SNEG V WASH INGTONU
Washington, D. C. — Zadnjo nedeljo je zapadel v tukajšnjem mestu in okolici tak sneg, ka-koršnega že ni bilo celih 20 let. V mestu samem ga je padlo osem inčev, v okoliških krajih pa ponekod celih IS inčev.
zbolel
Eden
starejših slovenskih v Clevelandu, bivši in mnogim poznani slovenski trgovec z obuvalom Frank Suhadolnik na Chardon Rd. in Euclid Ave,, je že del j časa priklenjen na bolniško posteljo. Zaradi srčne napake in oslabelih nog je popolnoma odvisen od svoje skrbne žene in pridne hčerke, ki nau strežeta noč in dan. Lepo bi bilo, če bi ga prijatelji večkrat obiskali.
Smrt rojakinje
Bridgeport, O. — V ponedeljek 30. marca je tukaj umrla Mrs. Terezija Glivar, rojena Ka&telic, poročena Zlate, v starosti 58 let. Prvi mož ji je umrl, oziroma je bil ubit v prvi svetovni vojni. Tukaj zapušča soproga in tri sinove, v Clevelandu sina Mihaela Zlate, ki vodi mesnico na East 140th Street in sina Josipa ter enega sina v Detroitu, v Euclidu pa brata Rudolfa. V starem kraju dve sestri, enega brata ter starega očeta, ki je bil svoj. čas v Clevelandu. Po domače se je klicala Žlajpohova iz Žužum-berka. Pokopana je bila v sredo 1. aprila.
TARZAN
(424) NEVARNA VDANOST %
(Metropolitan Nswipaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Tartan Je ravno še o pravem Času prišel na drevo, da je rešil Tarzete. "Ona je moja prijateljica", je povedal napadalcu.
THEN, LOOKJNS BELOW, HE SAW THAT HIS APE ALUE5 WERE FACING DEFEAT, HE ORDERED A RETREAT.
Ko se je ozrl z drevesa, je videl, da so njegove opice v nevarnosti da bodo premagani5, zato je ukazal, da se umaknejo.
«JT THE BEASTS WOULD NOT HEED.
■NZIED WITH THE LUST TARZAN SHRU6GEO
rwm .IK 1,1 »». »Ki. MM	"
VJ N ITXI>	8ykdicatčT~ ' IT*c
Toda zverine so bile preveč razburjene od boja, da bi ga bile poslušale. •
Ker je pa bil on odgovoren, da so opice prišle sem, se je moral z njimi boriti do zmage . . ali do smrti.
■k-'
4. april* 1942 i l
PISMO IZ NEW YORKA
SKI SLOVENEC
March
Pred nekaj tedfti mi je prišla v roke drobna knjižica, ki se ji pravi: "Charges -of Barbarous Persecution of The Slovenes of Carinthia." Izšla je v Celju leta 1935. Spisal jo je prof. E. Lilek. Torej knjiga o koroških Slovencih v angleškem jeziku! Pa tako dolgo je že na svetlem in v Celju je bila tiskana! Rila mi je popolnoma neznana, dokler mi ni takole na lepem v roke prišla. Eazume ae, da sem se brez odmora vsedel in jo preči -tal.
Koroški plebiscit. Tista tako boleča rana v vsakem slovenskem srcu! Kako so oživeli pred menoj tisti dogodki! Kako je knjižica v izbranih besedah predočila bralcu vse krivice, vse zahrbtne mahinacije Italijanov, Nemcev ... Pa celo Angležev in Amerikancev . . . Vsi ti nosijo krivdo za izgubljeni koroški plebiscit, zlasti pa Lahi ! Kako mi je plala kri v žilah, kako bi človek pomolil to knjigo pod nos vsem, ki so bili udeleženi na strašni krivici, narejeni takrat Sloveniji in celi Jugoslaviji! Kdor bo kdaj zinil, Koroška ni m ne sme biti naša — kar to knjigo naj prečita in se mera v eni uri — spreobrniti . . .
Se mi je plala kri v žilah, še je bilo razburjeno moje slovensko srce, ko sem stikal za nadaljnjimi dokumenti o koroškem plebiscitu. Iztaknil sem debelo knjigo: 1 "Plebiscites since the World War". Dva velika zvezka. Vsi mogoči plebisciti, ki so se vršili po končani svetovni vojni, do vseh podrobnosti opisani. In avtorica knjige je neka Sarah, ki velja pred vsem svetom za največjo avtoriteto za plebiscite. Ta knjiga je zlata jama za plebiscitno zgodovino in za plebiscitni) tehniko, o tem ni dvoma. Kdor hoče kaj vedeti o plebiscitih, bo šel v to knjigo iskat, kar bi rad našel — ne v ono, ki je izšla v Celju leta 1935 . . .
Nič ne pretiravam, če povem, da sem se lotil branja o koroškem plebiscitu v tej knjigi naravnost z neugnano poželjivost-jo. In ko sem nekaj časa bral, in ko sem bral še nekoliko več, je nehala plati kri v mojih žilah . Postajalo mi je bolj in bolj mrzlo okoli srca in proti koncu je bila kri v mojih žilah kakor zledenela in srce samo je bilo kakor žica "ice-baksa" . . .
Nesrečna Sarah dokazuje in podpira \ dokumenti, da se je koroški plebiscit vršil pravilno in prepričevalno. Nemce hvali, da so kar zelo korektno nastopali, nasprotno so pa Slovenci, oziroma Jugoslovani, marsikaj zagrešili proti pravilom za pravo izvedbo plebiscita . . .
Najbolj me je pa zazeblo, fto ženska pravi nekako .tako: Sploh pa ni šlo med Avstrijo in Jugoslavijo . . . Beograd se je presneto malo zmenil za koroški plebiscit, poganjala se je za zmago samo Ljubljana. . .
Da ta trditev ni ravno iz trte izvita, moramo seveda pri-
znati. In Ieo to priznamo, ali nam ne pride nekaj žolčnega v usta? Toda — ali nam kaže obrniti orožje — proti "južnim bratom" ? i
Kdo drug bi se mtorda zadovoljil s tem. Jaz sem se počutil, kakor da sem bil pri dveh konferencah. Najprej s samimi Slovenci v Celju, kjer smo naredili načrt in se med seboj kfa-sno sporazumeli in Koroško — dobili nazaj (na papirju . . . )-
Potem sem bil na svetovni konferenci v New Yorku (se mi je zdelo) in smo z velikim svetom razpravljali o Koroški. Po-smehovali so se nam in preden je bilo konec konference, smo Koroško ponovno (že tretjič ali četrtič) izgubili — (ne na papirju, ampak v resnici . . .)
Po tej vojski hočemo seveda Koroško (in Primorje) nazaj. Bojim se, da bo spet nekoč zapisano — hoteli so jo v Ljubljani, Beograd se ni zmenil . . . Ali se bo "Beograd" bolj gotovo zmenil za Koroško in druge kraje če, začnemo Slovenci v tehle časih obdolževati Srbe (ne saj ni treba začeti, saj v tem so nekateri naši ljudje in listi že kar dovolj storili . . . ) in jim očitati sto in sto krivic vse od koroškega plebiscita nazaj in naprej?
Ali bomo koristili stvari, čfc izjavljamo v takih dokumentih, kot je Zapisnik JPO,SS, da hočemo delati samo za zedinjeno Slovenijo . . . Kaj se to pravi? Z drugo besedo — Ljubljana bo hotela to in to, Beograd pa ne ... In to pot celo zato Beograd ne bo hotel, ker že naprej izjavljamo, da nočemo in ne potrebujemo njegovega sodelovanja, ker hočemo delati SAMO za zedinjeno Slovenijo . . .
Razumete, bratje? Sklicujete konferenco v Celje, odločili bodo pa namesto vas v New Yorku. Kajpada, v podobi govorim. Vaše delo SAMO za zedinjeno Slovenijo bo pred svetom toliko vredno, kolikor je vredna Lilekova knjiga spričo knjige one strašne Sare!
Da bi bil leta 1920 VSAJ Beograd zainteresiran! Potem bi morda bili zainteresirani tudi odločujoči Angleži in Ame-rikanci, tako nekako se da razbrati iz Sarine knjige . . . Potem bi bili morda vendar Slovenci dobili koroški plebiscit . .
Kar je veljalo takrat za koroški plebiscit, bo veljalo po tej vojni glede cele Slovenije . . . Ce VSAJ vsa Jugoslavija ne bo delala za zedinjeno- Slovenijo —- naredite že danes križ čez njo! Sarah vam to pove na dosti lep in razumljiv način, in verjemite, ženska ve, kaj govori.
Naše delo, že zdaj, delo za zedinjeno Slovenijo, je v tem, da se sporazumemo najprej s Srbi in Hrvati, kaj prav za prav sploh hočemo. Ce bomo brez tega snovali svoje načrte in tuhtali, kako bomo svoje zahteve po zedinjeni Sloveniji postavili pred široki svet, smo koroški plebiscit in Primorje in najbrž vso Slovenijo že danes — izgubili . .	Nardžic.
H. ST. CHAMBELAIN 0 KRISTUSU
Houston Stewart Chamberlain, ki je s svojo znanb knjigo "Temelji XX. stoletja" postal oče sodobne plemenske ideologije, katera pa je iz njega vzela le to, kar ji prija, je bil :globok mislec. Zanimivo je, da pe mož, čigar spisi navdušujejo sodobni fašizem, bil v ver-skepn pogledu kristjan, čeprav se je v mnogih pogledih zelo oddaljeval od dogmatičnega krščanstva. Izdal je posebno delo "Človek in Bog", ki je izšlo šele sedaj in je v več ozirih naravnost apologija 1 krščanstva.
Na desni je črnec Jo« Louis, ki prvaka, a je moral končno tudi on \ ki se je tudi bavil x boksanjem.
ie dolgo lei drži naslov boksarskega uniformo. Poleg njega je .Sill Conn.
su. Le po njegovem življenju in smrti je mogoče biti odrešen."
—	"Ne priznavam nobene kulture za enakovredno in enakopravno, ki ne pozna Kristusa."
—	"Jezus Kristus iz Nazareta stoji nad vsemi časi. Ničesar na njem ni zastarelo in v vsa-tem času je sodoben. Prav zato ijegovo bistvo kaže preko vsega svetovnega in človeškega."
—	"Evangelij je visoko vzvišen nad vsemi knjigami, ker vzbuja in neguje duhovno življenje in krepi tiste, ki so, ubogi na duhu, prav tako, kakor tiste, ki po plemenu in kulturi stojijo nad drugimi. Dva tisoč let je dokazalo, da nobena knjiga ni imela takega vpliva v blagor rsega človeštva, kakor ta." — "Kdor proučuje prva leta kr-
ščanstva, bo videl pred seboj največji Čudež, ki se je zgodil v svetovni zgodovini." — "Zmaga kršanstva je čudež, saj gre :sl zmago golih duhovnih moči nad vsemi nagoni, strastmi in potrebami, ki gonijo človekovo orirodo." — "Kristus nas je učil najvišje dobro bitje, očeta v nebesih, o katerem najbolj utančena kultura ni imela pojma; Jezus Kristus je prinesel zopet poročilo o tem Bogu, in icer v tako visoki obliki, da Tišja sploh ni mogoča."
* H. St. Chamberlain je bil sin angleškega generala in nemške matere. Bil je zet Richarda Wagnerja. Pisal je nemško. Rojen 1855 v Ports-mouthu, umrl 1927 v Bay-reuthu.
ZA NAŠE GOSPODINJE
Največ pa najdemo o božjih stvareh pri tem kulturnem zgodovinarju, ki je tudi začetnik takozvane življenjske filozofije, v njegovih "Pismih". V njih je toliko izrekov zlasti o Kristusu, da bi nam zmanjkalo prostoraa, če bi hoteli vse navajati. Naj navedemo samo sledeče:
"Verujem v Jezusa Kristusa in v to, da je v njam, vse, kar moremo mi smrtniki dojeti o nedostopni skrivnosti božji, našlo svojo obliko." — "Da Bog je in kaj je, to vem po Kristu-
SNAGA V KUHINJI
V	kuhinji, kjer se pripravlja naša hrana, bi morala biti snaga prva skrb vsake gospodinje. Kuhinja veljaj za prostor, v katerem se morejo opravljati najbolj snažna dela, toda dostikrat opazimo, da je vprav narobe. Marsikje nam kuhinja nemilo "udari v nos", čim stopimo v stanovanje.
Zanemarjena kuhinja je kor tišče raznega mrčesa in bacilov. Hrana iz take kuhinje ne more biti zdrava, tek vzbujajoča. Higijena, ki je istovetna s snago, mora biti v kuhinji prvo pravilo.
V	kuhinji moramo tudi pozimi večkrat na dan zračiti, brezpogojno pa po- kosilu in večerji, ko pomijemo posodo in pospravimo. Tla naj bi v kuhinji po možnosti ne bila lesena; na kamenitih ali cementnih si zavaruj noge s4- kakimi težkimi preprogami, ki jih razprostreš zlasti tam, kjer večkrat stojiš in opravljaš kako delo. Posebno higijenična in udobna za čiščenje so tla, ki so prekrita z linolejem.	«
Nikjer v kuhinji naj ne bo kakih kotov in gnezd, kamor bi vsaki dan ne segla mokra krpa.
Posodo je treba pomivati v sodi ali milnem prahu, potem jo pa splakniti v obilni — najbolje vroči vodi. Za brisanje posode uporabljaj vedno čiste brisalke, drugače so ogabne in dobi posoda po njih slab duh. Nesnažna posoda je dostikrat povzročiteljica različnih bolezni v prebavilih, ali vsaj netočnosti. Vsaka gospodinja naj bi se navadila, da bi vsako posodo pred uporabo še enkrat pogledala, če je popolnoma čista in jo v vsakem slučaju še dobro poplaknila s čisto vodo, odnosno obrisala s snažno brisačo. Najboljša jed ne gre v slast, če diši po pomijah ali leseni sekalnici.
Ravno tako skrbno je treba paziti na skrajno snago pri pripravljanju živil za kuho. Meso najprej preglejmo, če se ga ne drži kaka nesnaga. Vse, kar je
nesnažnega, skrbno ostrgamo z nožem,, nato pa meso hitro in temeljito oplaknemo v obili vodi. Ravnotako skrbno moramo prebrati in očistiti zelenjavo in sočivje in ga šele nato oprati v tolikih vodah, dokler ne ostane voda čista. Gospodinja,- ki ne veruje, da bi bila tolika natanč nost pri kuhi potrebna, naj enkrat poizkusi in potem primerja okus in vonj jedi.
Roke si je treba pri kuhi vsakokrat ko je kako delo končano, nemudoma umiti z milom; predpasnik je najlepši bel, na vsak način pa mora biti iz pralnega blaga in vedno čist.
Silno velikega pomena za zdravo prehrano je dobra zabela. Previdna gospodinja nikoli ne kupuje že stopljene masti, marveč svež špeh. Tudi špeh je treba skrbno pregledati, če se ga ne drži kaka nesnaga in taka mesta dobro ostrgati. ■ Stedljivost zahteva, da porabimo mast, ki je ostala od pečenke. Taka mast se hitro pokvari in je prav, da jo preevremo, preden jo spravimo, da ne ostane v njej nobena vlaga in go-^ca. 'jNajbolje pa je, če mast od pečenke sproti porabimo še za tisto kosilo ali večerjo.
Gospodinja naj f>i imela dobro zmerjene želodce svoje družine, tako da bi ob nobeni jedi
, m1 '■'■ r,p
ničesar ne ostajalo. Ostanki se dajo sicer porabiti, a se takih jedi družina navadno boji in beti od njih. Majhno število jedi, a tiste dobre in tečne ter skrbno pripravljene!
Ce bi po vseh kuhinjah strogo izvajali higijenska pravila, bi bilo devetdeset .odstotkov manj obolenj v prebavilih in prehrana bi bila vsaj tam pravilna, kjer ne manjka sredstev za najpotrebnejše.
■ o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Golaževa juha
Dve čebuli prav dobro sesekljaj. V kozi razbeli mast in vanjo stresi čebulo ter jo praži, da postane mehka. Prilij tudi malo vode, da se čebula popolnoma razkuha. — Vzemi funt mesa in ga zreži na tanke koščke, stresi na čebulo in oso-li. Vse skupaj praži, da se meso malo zapeče. Nato dodaj žlico sladke paprike, primešaj in prilij toliko vode, da je meso skoro mehko. Nato daj v juho štiri na kocke zrezane krompirje in ko je krompir kuhan, daj juho na mizo.	§
-o-
S šunko nadevane palačinke Napravi iz testa navadne palačinke. Tričetrt funta kuhane gnjati prav dobro sesekljaj, nato primešaj dva rumenjaka in dve do štiri žlice kisle smetane. S tem nadevom namaži palačinke, jih zvij in prereži. Dve palačinki pa pusti prazni. Kozo dobro namaži z mastjo, notri položi prazno palačinko, na njo pa naloži nadevane in na polovico prerezane palačinke. V lončku pa zžvrkljaj četrt pinta kisle smetane, en rumenjak in malo soli, polij po palačinkah, pokrij s prazno palačinko, povrhu pa položi tanko narezano sirovo maslo. Nato postavi kozo v pečico in peci v neprevroči pečici. Na mizo daš s paradižnikovo omako ali pa s solato.
-o-
Dušena špinaca Spinačo operi, očisti in malo zreži. Deni jo v kozo, prilij malo vode, in dodaj žlico olja. Kozo pokrij in pristavi. Duši naj se počasi četrt ure. Med dušenjem stlači dva stroka česna in primešaj k špinači. Tako pripravljeno špinačo lahko daš bolniku, kakor tudi otrokom, ker je zelo zdrava.
-o-
Španska omakak
Napravi prežgan je iz ene do dveh žlic olja in toliko mbke, doli ješ močne goveje juhe in prevreš. Dodaj v omako žlico paradižnikove mezge, žličko ci-tronovega soka, ščepec soli in paprike ter žlico narezane kisle ■kumarice.
--o-
—Buy Defense Bonds and-— Stamps—
* Listen to *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a F rogram of
YUGGSLAY FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
UfttanovljcQ* 16. dec. 1926 v Chicagi, 111.
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. St.. Lorain, Ohio., Glavni Odbor—Supreme Committee
Predsednica—President Mrs. Marie Prisland. 1034 Dilinghatv Ave., Sheboygan, Wisconsin. .
I.	podpreds.—Firs» Vice-President Mrs. Frances Rup^.t,
19303 Shawnee Ave., Cleveland, Q.*
II.	podpreds.—Second Vice-President Mrs. Mary CoRhe,
4517 Coleridge S\., Pittsburgh, Pa. HI. podpreds.—Third Vice-President Mrs. Mary Shepet.
5	Lawrence St., Ely, Minn. "*
IV.	podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St., Pueblo, Colo.
V.	podpreds.—Fifth Vice-President Mrs. Mary Kocjan.
6	Ash St., Calumet, Mich. Taj nica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec, 527 Ko. Chicago St., Joliet, lit Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster. 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tamaiin, V)2 Y Cermak Rd., Chicago, III.
InkoxpQKtrana 14. dec. 1027 v državi Illinois
Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, O. Mrs. Mary Smotz Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Glavni Odbor—Supreme Committee
uifdnica in upravnica "Zarje", Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak,
1135 E. 71st Sti, Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 100th St., Cleveland. Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle. III. Svetovalni in porotni odaek—Adviaery Board
Mrs. Agatha Dezman. predsednica
649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, <■ P. O. Box 767, Forest City, Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye,
1232 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
KAMPANJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
SLOV. KUHARICE POZOR!
Slovenskih kuhinjskih knjig v Ameriki kmalu ne bo več. Mi imamo ie par izvodov zanimive kuhinjske knjige:
"IZ FRANCOSKE MEŠČANSKE KUHINJE"
ki vsebuje 558 strani in je lepo vezana knjiga.
Stane......... $4.00 • poštnino	,
Naročilom je pridjati potreben znesek in poslati na:
AMERIK ANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	-Chicago, Illinois
Se dva meseca in kampanja Slovenske ženske zveze bo za to leto zaključena. Čeravno je doba kratka, vendar se v teh dveh mesecih lahko se mnogo novih članic pripelje v našo organizacijo. Izkušnja nas uči, da proti koncu kampanje, stopijo agitatorke z vso vnemo na noge, da nadomestijo ono, kar so v prejšnjih mesecih zamudile. Gotovo bo tudi letos tako. — Kampanja za to leto je v rokah naše glavne uradnice svetovalnega odseka Mrs. Agate Dež-man. Ona in njene članice svetovalnega odseka tekmujejo za uspeh kampanje. Dalje delujejo tudi letos vse nadzornice in reditelj ice pri podružnicah in teh je precejšnje število. Zato tudi pričakujemo povoljnega odziva od njih strani, saj je to prvič, ko se vrši kampanja pod njih vodstvom in z njih pomočjo. Toda, s tem še ni rečeno, da druge članice in uradnice podružnic ne smejo agitirati; Kampanja je za vse članice, pa naj bodo odbor nice ali ne; saj imamo izkaz prejšnjih kampanj, da je mnogo navadnih članic, prejelo večje nagrade. Torej, le na noge, drage članice naše organizacije in ne odlašajte še dalje. Ako bi vsaka pripeljala samo eno novo, pomislite, koliko bi jih bilo ob sklepu kampanje.
Tudi naš mladinski oddelek se sedaj lahko poveča. Ker se deklice sprejemajo od četrtega leta starosti pa do 18. in plačujejo le po 10c na mesec, se bodo matere gotovo poslužile te prilike in vpisale svoje hčere v našo organizacijo. Imajo iste ugodnosti, kakor starejše dekleta in žene, imajo svoje mladinske krožke, imajo druga razvedrila, kot igrice na odrih, itd. Vse to dela ponos vam materam in podružnici, h kateri tpada vaša hčerka. Za šest mladih deklic v mladinski oddelek, se sprejme broška. To pomeni, da dve članice mladinskega oddelka veljati za eno odrastlo, kajti, tri odrastle članice zadostujejo da dobite krasno Zvezno broško za nagrado.
Zveza ima lepo število podružnic, ki poslujejo po širni Ameriki. Toda, še se dobe naselbine, katere še nimajo podružnice. Sedaj, v tej kampanji, se nudi lepa prilika, ustanoviti podružnico v naselbini, kjer je
še ni. A.ko je katera žena ali dekle v kaki naselbini, katera bi se zanimala za podružnico, ali katera, ki je že članica, pa bi želela iti med Slovenke in ustanoviti novo podružnico, naj vse take pišejo nr. moj naslov za na-daljne informacije.
ICegljavska tekma. — Samo še en mesec, pa se bodo sešle razne skupine naših članic, da tekmujejo za kegljavsko prvenstvo. Zato so Se tudi vso zimo vadile. Vsaka skupina želi odnesti vsaj kako večjo nagrado po končani tekmi. Za Midwest (srednji zapad) se bodo keg-ljavske tekme vršile letos v La Salle, 111., pri podružnici št. 24. Midwest tekme so bile pri naši organizaciji dosedaj še vedno največje, zato se bo prav gotovo tudi letos sestalo mnogo skupin iz Illinois, Wisconsin in morda tudi iz Indiana. Se celo Cleveland, pri podružnici št. 15, je obljubil, da pošlje letos svoje kegljačice v La Salle. Lepo bi bilo, da bi se članice iz Midwesta udeležile te tekme, tudi one, ki ne kegljajo, saj dajo s tem navdušenje raznim skupinam in še zlasti navdušenje kegljačicam njih lastne podružnice. Tekma se vrši v dneh 3., 4. in 5» maja.
Zvezin dan. — Letos bo Zveza zopet priredila takoimenova-ni Zvezin dan v Lemontu, 111. in sicer ne tretjo nedeljo, kakor se je že dvakrat vršil, ampak četrto nedeljo v mesecu juliju. Zvezin dan bo zopet v rokah podružnice st. 2 in št. 20. Članice, od blizu in daleč, se že sedaj vabijo na omenjeni veliki dan, katerega Zveza priredi enkrat ne leto. Kaj več o tem prihodnjič.
Jugoslav relief. — Slovenska ženska Zveza tudi sodeluje za Jugoslav relief, za slovensko sekcijo. Dosedaj se je od podružnic nabrala že lepa svota in upati je, da se podružnice še nadalje odzovejo, saj je to za naše rojake, sorodnike in prijatelje v Sloveniji. Vsaka Slovenka, pa naj si bo rojena tu ali v domovini, naj bi si štela v sveto dolžnost, prispevati v ta namen.
Najlepše pozdrave vsem članicam in vesele velikonočne praznike!
Josephine Erjavec
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI

L	i		i	i
			Mm	
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najbolj »i avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja.—MxJ,vaik» kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.

S.P.D.
sv.Mohorja
"Da, Volfrat 1" se je odzval gospod Henrik, baš ko je stopila k njemu v izbo Gitka, da bi se poslovila. Dolgo jo je gledal s prijaznimi očmi. "Pojdi z Bogom, o&ok moj!" je rekel in ji ponudil roko. Ko mu jo je poljubila, ji je kanila solza iz oči.
"Gitka? Ali te kaj teži?"
Odkimala je in se splazila ven. Pred bratom je obstala. "Kajne, Zefi že smem povedati, da boš prišel kmalu domov?"
"Pa ji povej."
Hotela je oditi. Z nemirom v očeh je gledal za njo. Zdaj je skočil na noge.
"Dekle!" *
Obrnila se je spet k njemu in tedaj ji je molče iztegnil roko naproti. Z žalostnim obrazom, ustnice nemo premikaje, je pogledala gor k njemu, ko mu je% segala v roko.
"Podvizaj se, dekle, da se preveč ne zamudimo !" je opominjal brat Severin.
"2e grem, že!" je zaječijala in odhitela v lovsko kočo. Našla je izbo prazno. Prestrašena je pritekla ven. "Kje je Hajmo?"
"Prejle je požvižgal psu," ji je zaklical Volfrat, "in je odšel z njim po rebri navzgor." .
Trepetajoč je strmela v prazno izbo.
"Vihravec tak, nič prijazen!" je godrnjal brat Severin. "Se toliko ne more počakati, da bi mu človek rekel zbogom. Pojdi, dekle, pojdi!"
Počasi in s povešeno glavo je odšla Gitka za gospodom Šlutemanom in fratrom. Neprenehoma se je ustavljala in se ozirala nazaj #>roti lovski koči, tako da sta prišla onadva daleč naprej. Pot se je spustila v kotanjo in koči sta izginili. Tedaj je zdrknila na kamen in zajokala v roke. «
"Zdaj je pa hud name, pa mu nisem storila vendar nič žalega."
Tedaj je začula, kako jo kliče brat Severin po imenu. Z rokavom si je'obrisala solze in je začela teči.
19.
"Tako, Volfrat!" je rekel gospod Henrik; ko je s samostrelom na rami stopil iz hiše. "Bova kmalu gotova. Sem se že napravil za na pot proti domu.",
Volfrat se je dvignil. "Kaj ukazujete, gospod?" '
"Pojdi v kuhinjo in prinesi keblico!"
Solar se je podvizal; bo menda res delo; vrnil se je z leseno keblico.
"Pojdi," je rekel gospod Henrik in krenil na pot, ki je vodila v Peščeno drago. Volfrat je hitro sledil za njim.
"Kaj le namerja?" je pomišljal na tihem. Obšla ga je slutnja bližnje nevarnosti. Neumnost! Lovec je pričal zanj in gospod Henrik ga je sam oprostil krivde. "Morda mu bom moral nakopati korenin? Ali pa je izsledil rudo, ki jo hoče preizkusiti in mu jo bom nesel v keblici domov." Pomirjen je"stopal dalje. Toda pot, ki sta jo hodila, se mu je dozdevala vedno daljša. Sla sta pač že pol ure — in z vrha je gledal križ. Volfrat je obstal.
"Gospod, kam greva?"
"Kar za menoj pojdi!" je dejal gospod Henrik in koračil dalje. Ko je opazil, da mu Volfrat ne sledi, je obstal, se obrnil smehljaje se vprašal: "Ali pa m|prda nočeš več hoditi?"
"Pač, pač, gospod!"
Počasnih korakov sta se vzpenjala po stezi. Prišla sta do studenca. "Natoči keblico !" je ukazal prost.
Volfrat je ubogal. "Kaj dalje, gospod?".
"Pojdi!"
Vedno bliže sta bila križu. Iz solarjeve-ga obraza je izginila slednja kaplja krvi,
oči so mu žarele in keblica; ki jo je nosil na rami, se je tresla, da je pljuskala voda čez rob. Ko sta prišla na vrh, je rekel gospod Henrik: "Pridi sem, Volfrat!" Pokazal je na krvave sledi na podobi. "Poglej te grde madeže, daj, vzemi vode in jih izmij!" Križu nasproti, ki ga je zlatilo svetlo sonce, je sedel na kamen in se odkril. "No, kaj se obotavljaš?"
Volfrat je postavil keblico na tla, zajel s peščico vode in začel umivati in umivati...
"Nočejo izginiti, gospod!" je dejal čez nekaj časa z zamolklim glasom. "Zajedli so se v les."
"Da, greh se zaje! Kakor tu v les, tako v srce. Prav kakor rja na jeklu: pusti grdo liso na njem in je ne postrgaj o pravem času, žrla bo naprej in dobro orožje je uničeno, nerabno za vse čase in vreči ga boš moral med staro šaro" — gospod Henrik je pogledal kvišku — "ali pa v ogenj! Umivaj, Volfrat, umivaj! Stori to na ljubo nesrečniku, ki je tako grdo oskrunil sveto podobo. Le pomisli — hodi med ljudmi in si ne upa nikomur več pogledati v oči; vsak korak, ki ga ču je, ga plaši; vsaka beseda, kiyjo ujame njegovo uho, mu vzbuja strah. Šumeče listje, šelestečj veter, žuboreča voda, tiha noč, hrupen clan — vse je zdaj njegov sovražnik. Kar sliši, zveni vse kakor vzdih njegove žrtve, ko se je zgrudila; kar vidi, ima krvav blesk. In v njegovi samotni stiski nobene tolažbe, nobenega upanja! Njegovo srce bi rado kriknilo k Bogu, toda vedno vidi pred seboj podobo, ki Jo je omadeževal in onečasfcil in njegove ustnice ne zmorejo več molitve! No? Ali madeži nočejo izginiti?"
"Ne, gospod!" Besede so zvenele, kakor bi ga nekdo davil za grlo in roke so mu omahnile kakor ohromele.
"Samo popustiti ne smeš! Majčkeno še poprimi! Tako, da, tako! Veš, saj se trudiš za nekoga, ki se sam dvakrat kaznuje, ker meni, da bo mogel uteči kazni, ki mora biti postavljena za vse, kar je zlo in krivo. Kar pusti ga! Užaljena pravičnost Boga ima daljše noge. On teče in vendar se mu je kazen že obesila za pete kakor dolga veriga, on pa teče in teče in opleta pri tem z verigo na vse strani in potegujete druge za seboj v prepad! Zakaj si nehal umivati? — Tako! Le ne popuščaj! Povej, Volfrat, ali imaš doma deteljišce?"
"Pol mere, za svoji kozi," je zajecljal.
"Ali ti je deteljo že kdaj napadla prede-nica?"
Volfrat je prikimal.
"Vidiš, gotovo si prezrl, ko je .bolezen napadla prvo stebelce. O da bi jo bil pri priči zatrl! Pa si jo pustil, da se je razraščala in ko si se čez teden vrnil, je bilo že pol njive uničene! Ali ne? Vidiš, ta, ki je to storil" — gospod Henrik je pokazal na madeže, ki jih je Volfrat ižmival — "ta nosi v sebi takšno bolezen. Najprej bo razje-dla v njem samem vse, kar je še zdravega in dobrega, nato se bo prikazala ven, in če ima očeta in mater, bo ujedla tudi ta dva, in če ima ženo in otroka, kaj ti je, Volfrat? Ali ti ni dobro?"
Solar je odkimal in je zajel peščico vode.
Gospod Henrik je nekaj časa molčal, nato je vprašal: "Ali madeži še vedno niso izginili?"
"Do polovice sem jih izmil," je zamr-mral Volfrat s pojemajočim glasom, "toda drugi, drugi..."
(Dalje prih.)
•Širite amer. slovenca"
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši Človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela yam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago," Iffinofe STANE LETNO SAMO $2.0Q ~ NAKOfilTE SI GA SE DANES!
Ustanovljena 31. decembra. 1921. Inkorporirana 12. oki., 1923 SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Jo«. ZicherL 1830 W. Cermak Road:
Podpredsednik: Jot. Beribak si., 1811 W. Cermak Road.
Tajnik: Jo«. J. KobaL 2113 W. 23rd Street
Blagajnik: Jo«. Obfck. Jr., 1840 W. 22nd Place.
Zapisnikar: Anna Zokal, 2050 W. Coulter Street.
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman,
2326 So. Wo] cot t Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Cofi. 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Plaee — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Oibolt. 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jot. E. Ursich. 1901 W. Cermak Rd. in
Dr. Frank GrilL 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22ntf Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo.
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrntte na Družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA,
Chicago, Illinois
J. M. Trunk:
NAZNANILO!
Pretekli teden je dobil vsak član karto na dom, povabilo na izredno sejo zadnjo nedeljo v marcu. Na tej seji so člani sklenili, da se redna seja, ki bi se imela vršiti na prvo nedeljo v mesecu, dne 5. aprila, opusti, kjer je to ravno tudi velikonočna nedelja.
Člani, ki želite plačati svoj asesment, vam tem potom sporočam, da bom pobiral denar v cerkveni dvorani na Velikonočno nedeljo dopoldne med pol deseto in enajsto uro.
Meseca marca je smrt vzela eno izmed naših odbornie in zelo aktivnih članic iz naše srede, in sicer Thereso Cher-nich. Spomnite se jo v molitvah. Na zadnji seji je bila izvoljena sestra Karolina Pichman kot nadzornica namesto pokojne.
2eleč vsemu članstvu vesele Velikonočne praznike,
z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik.
OFFICE OF COUNTY CLERK OF COOK COUNTY. ILLINOIS
STATE OF ILLINOIS )
) ss.
COUNTY OF COOK )
Glasom določil sekcije 34 illinoi-škega zakona o primarnih volitvah, s tem potrjujem, da je barva papirja, ki se bo uporabljal za primarne glasovnice posameznih strank pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile v okraju Cook, izven mest Berwyn, Chicago, Chicago Heights in Harvey, trga Cicero in vasi Elmwood Park, Morton Grove, Skokie, Summit in Stickney, v torek, 14. aprila 1942, kakor sledi:
Demokratska stranka . . svetlomodra Depublikanska stranka . . . rožnata
IN WITNESS WHEREOF, 1 have hereunto set my hand and affixed the seal of the County of Cook, this 30th day of March, A. D. 1942.
MICHAEL J. FLYNN County Clerk of Cook County, Illinos
(SEAL)
Sirtte la priporočajte list ''Amerikanski Slovenec !w
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGJJS postaji 1360 kilocycles.
NA PRODAJ
petstanovanjska zidana hiša s tremi nadstropji. Na Cermak Rd. blizu slovenske cerkve. Cena $5,500. Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding Aye., Chicago. — Tel. LAWndale 7182.
DR.JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST-Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE ' 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
STEV.1.K.S.K.J.
™	"**	m^m iM
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino/
Odbor za leto 1942:
FRANK 3ANICH, predsednik.	JOHN PRAH. tajnik,
ANTON KREMESEC, blagajnik.
Kadar nekaj ne gre skozi požiralnik, pravimo, da se komu kolca. Precej je takih, katerim se kolca, ker roba ne gre, je taka, da je ni mogoče skoro-da požreti. Ne gre pri tem za nobeno suho polento, se razume. Stvar izgleda celo tako, da bi kar smuknila dol, in bi pri srcu postalo tako, kakor je pri ljubezni petošolcev, ko bi ne bilo nekih sitnosti na tem svetu. Saj boste razumeli. Neki Slovaki imajo "svobodno" Slovakijo, in take robe še ni bilo za te Slo-vačke, kar svet stoji, in neki Hrvati imiajo 'svobodno" kraljevino celo in nad 7 miljonov jih je pod tem žezlom hrvaškega kralja iz Polentarije, in nekaj neke kraljevske robe je že videl svet, ampak 7 miljonov močnega kralj evstva svet še ni videl. Ali razumete, kako zdrka nekim ta slovaška in hrvaška roba po grlut
Pa ni sonca brez sence. Kako je pri tisti Slovakiji, mi ni znano, ampak kraljevina Hrvaška je napovedala vojno tudi Zedi-n j enim državam amerikanski m. Well, vrlo lepo je, ako je kdo amerikanski državljan, pa še ni pozabil, da je Slovak ali Hrvat. Med Hrvati bo precej takih, ki niso državljani, to so to-raj sovražni državljani sovražne države in pri tem niti stric Sam ne razume dosti špasa, in če bi bili med temi tudi taki. katerim ne poskakuje srce, da je tam zdaj mogočna kraljevina. So pa tudi amerikanski državljani hrvaškega pokolenja, katerim poskakuje srce, da je tam kraljevina. In tu se pričenjajo prikazovati — komolci. Kakor v precepu so. Kot amerikanski državljani morajo ali bi imeli biti dobri amerikanski državljani biti hudo in dobro patriotični in z vsemi močmi pomagati, da stric Sam podere vse sovražnike, ki so mu napovedali mej dan, podere toraj tudi kraljevino Hrvaško, ki je napovedala mejdan na smrt in življenje. Bogami, so križi na
svetu, ko naj bi kdo pomagal podreti nekaj, kar mu je pri srcu, da bi mu srce rajalo od veselja noč in dan. Ali vidite in razumete, kakšno bo zavijanje oči, ko taki Slovaki ali Hrvati zatrjujejo, da so najboljši amerikanski patriotje!!
Pravijo, da je v Ameriki prav povsod nekaj goljufije, pri tistem patriotizmu pa utegne biti
stoprocentna hinavščina. *
Rusi so se borili skozi vs& zimo prav brez prenehanja zoper nemške kobilice. Dejstvo je, da so vsaj prodiranje ustavili, in to je veliko dejstvo- Nekaj ruskega ozemlja so priborili nazaj, drugih dejstev pa ni, ko je pričelo sonce topleje si-jati in je odšel general ' Zima". Nemci so se otalili in mislijo na novo ofenzivo, in pri tem nikakor ne gre za nobene prazne marne.
Trojna možnost je mogoča. Zima je ovirala tudi Ruse, kakor je poudaril Lord Cripps, ki dobro pozna razmere, toraj Rusi niso mogli več storiti, kolikor so storili. Druga možnost je, da Nemci pri vseh težavah in ovirah'zime nikakor niso tako oslabelima bi jih bilo Rusom -mogoče pognati nazaj. Šli so mestoma nazaj, a so se zopet ustavili in odbijali ruske napade. Tretja možnost pa je lahko tudi, dasi bi bilo to težko dognati, da imajo pri vsem tem Rusi, ali bolje "Rusi", svoje posebne in nikomur poznane namene. Najtežje bo tem pretkanim "Rusom" mogoče pogledati v karte. Theodor Roosevelt je obžaloval, da je 1. 1905 pomagal Japoncem proti Rusom, in zdaj čuti Amerika da je bila napaka, ker za Ameriko bi bilo zdaj bolje, Če bi se bili Japonci tedaj bolj izčrpali, prav tega pa jih je Roosevelt obvaroval. Rusi so bili in bodo ostali zagonetka, in prav sedanji "Rusi" imajo svoje posebne ideje pri borbi.
v v v v v v v v v v v v v
OBJAVLJAMO
PEOPLES GAS
REDILNOSTNO SREDIŠČE
Organizirano v prid Narodnega redil-lostnega programa urada Obrambne zdravstvene in dobrodelne službe — Paul V. McNutt, direktor.
fc Ker zdravje in moč vsakega delov-iiega moža in ženske tako zelo odvisi Dd pravilne prehrane, se vsaka patrijo-ična gospodinja trudi, da stori svoj del ja Ameriko, s tem, da servira redilne, prav sestavljene obede.
Da pomore chicaškim ženskam pri reševanju redilnostnih problemov po nizki ceni, je Peoples Gas organizirala Redilnostno središče. Tukaj lahko dobite dragocen nasvet o načrtovanju, kupovanju, shranjevanju, pripravi, kuhi in serviranju živil za vojni čas. Za to postrežbo se nič ne računa.
Vabljeni ste, da se brezplačno poslužujete Peoples Gas Redilnostnega središča. Pridite, da dobite vse nasvete, ki jih' potrebujete o tem, kako doseči, da bo vaš dolar kupil čim največ živilske vrednosti... kaka servirati moč proizvajajoče, dobro uravnotežene obede.
KUPITE U. S. OBRAMBNE HRANILNE ZNAMKE PRI SVOJEM NAJBLIŽJEM PEOPLES GAS URADU
MCOERN COOKERY . CONSTANT HOT WATER .. SILENT REFRIGERATION .. CAS HEATING
THE PEOPUS GAS
AND COKE COMPANY