NA OSMIH STRANEH LIR 20.
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 11
Gorica - 13. aprila 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Vprašanje slovenske kulture med nami
Kutura naroda je nekaj tako živega in za narodovo življenje potrebnega, da brez nje pač ne moremo govoriti o samostojnosti in samoniklosti nekega naroda. Število Slovencev na Tržaškem in še v Italiji je tako, da gotovo oni sami ne morejo ustvarjati neke nove narodne kulture na teh ozemljih. Zato je naravno, da smo tudi tukajšnji Slovenci povezani s tradicijo in z vsem duhovnim bogastvom slovenskega naroda, z duhovnim bogastvom, ki je raslo in se razvilo v stoletjih našega narodnega obstanka.
Iz tega sledi najprej to, da je nemiselno govorjenje nekaterih tržaških Slovencev, da je slovenstvo v Trstu nekaj povsem samostojnega in da nima s celotnim slovenstvom ničesar skupnega. Nasprotno je res, da brez vsega duhovnega bogastva vseh Slovencev tržaškega slovenstva sploh ni. Brez slovenskega duha je lahko nekdo samo slovensko govoreči človek, ne pa Slovenec s slovensko dušo in s slovenskim življenjem.
Zato se noben Slovenec ne more odpovedati Prešernu, pa tudi ne Gregorčiču. Ne vem, kdo je tako nespameten, da bi zavračal skladatelja Vodopivca, ker je Primorec, priznaval pa bi Tomca, ker je Belokranjec. Samo zaslepljenec ali pa krat-kovidnež more reči, da noče ki-Darja Goršeta, čeprav prizna celo zunanji svet njegovo umetnost, prizna pa na primer le Hlavatyja. Ni na svetu tako nezavednega naroda, ki bi kaj takega počel kot nekateri Slovenci. Ni na zemlji tako samoljubnih odgovornih posameznikov, ki dovoljujejo javno govo-riti in pisati narodno nezavednim ljudem, da delijo in razdvajajo ter rušilo narodno zavest in narodno skupnost. Nasprotno vsak nared gleda, da si prisvoji, če le more tudi duhovne zklade drugih narodov, in jih okliče kot svojo lastnino, čeprav v rejnici niso. Take primere na Kolškem, ko Avstrijci pojo v nemščini slovensko narodno pe-*}em in govore, da je to njihova ‘ustnina. In podobno. Pri vseh zSeUh narodih je ta težnja, da I,tl ie čim več, da so fizično in
duhovno čim močnejši, da imajo čim več velikih duhovnih ustvarjalcev. Samo pri tržaških Slovencih je taka narodna nezavednost, da bi radi narod razdelili, da ne čutijo povezave s celotno slovensko kulturo in da danes (ko tega tujci samo čakajo!), govore javno o tako imenovanih beguncih.
V temi je velik nesmisel. Če priznavaš, da si tu na slovenski zemlji, če trdiš, da je ta svet slovenski, si nelogičen, če govoriš, da je Slovenec na tej zemlji begunec. Kdo pozna kje na svetu narod, ki bi kaj takega trdil. Italijani ne bodo trdili kaj takega zase niti takrat, ko so v Abesiniji. Celo tam so oni doma. Ali pa Francozi!
Slovenska kultura na Tržaškem in v Italiji more torej rasti na osnovah celotne tisočletne slovenske kulture. Tako kot Italijani nimajo italijanske tržaške ali goriške kulture. Razčistimo pojme in ne plujmo Slovenci sami sebi v skledo! Kdor pa javno govori, naj dvakrat premisli, kaj govori.
V času po zadnji svetovni vojni ,je doživela slovenska kultura v osrčju Slovenije močan udarec. Politični red, ki je zavladal nad večino slovenskega naroda, hoče nekako sovjet izučijo naše kulture. Melodija v pesmi je po rusko zategnjena, pisatelj naj riše samo kolektivizacijo in naj poje sla vospev komunistični ureditvi, slikar naj slika viseče talce in ogromna telesa s srpom in kladivom. Ves ta diktat hoče od umetnika izdajo slovenske tradicije in slovenske duše.
V tem trenutku je nastala velika potreba, da v svobodi slovenski umetnik gradi dalje na tradiciji slovenstva. Da u-stvurja dalje tam, kjer je bil naravni razvoj nasilno pretrgan. Danes imajo Slovence v svobodnem Trstu veliko dolžnost in veliko odgovornost pred zgodovino in bodočnostjo slovenske kulture. Slovenci za žeteziio zaveso to tudi dobro vedo. Zavedimo se te velike resnice in velike odgovornosti tudi vsi resnični demokratski Slovenci v svobodi!
Razgled po svetu
Bivše italijanske kolonije
V Političnem odboru Združe-narodov je britanski zastop-J1'k Hector McNeil povedal brionsko stališče, kako nai se ure-P1 vprašanje bivših italijanskih °lonij. V Fezanu naj bi se naštevala francoska uprava, v ^•renajki britanska, Eritrejo bi <«delili na dvoje in dali Abesi-, |J1 tisti del, na katerem živijo °Ptski kristjani, Somalijo pa bi
upravljala Italija kot zaupnica Združenih narodov. Abesinski zastopnik je protestiral proti temu, da bi Italija dobila nazaj Eritrejo ali tudi samo del Eritreje.
Hudi boji v Grčiji
Grški uporniki so dobili oja-čenja iz Albanije in Bolgarije in so močno napadli vladne čete v Gramoškem gorovju. Vladne
čete so se morale sprva malo umakniti, nato pa so prešle v protinapad. Balkanska komisija Združenih narodov se bo prepričala, če so omenjena ojačenja res prišla iz Albanije in Grčije. Grški uporniki so spremenili »vlado«, v katero so stopili tudi zastopniki Macedoncev.
Jugoslavija
Najrazličnejše govorice o Jugoslaviji se nadaljujejo. Vse kaže, da se na jugu nekaj pripravlja, toda nihče ne more točno reči kaj in kako. Moša Pijade je izjavil na beograjskem zborovanju obveznih delavcev za novi Beograd, da naj kominformisti ne računajo, da bi mogli zrušiti Titov režim drugače kot z vojaško silo.
Čistka v Bolgariji
V Bolgariji so zaprli podpredsednika vlade in važnega funkcionarja komunistične stranke Kostova ter okoli 300 njegovih prijateljev. Uradno so ga obtožili »nacionalizma«, nepokorščine komunistični stranki, raz.ii-raštva in pa, da je skušal strmoglaviti predsednika vlade Dimitrova ter celo njegovo vlado. Zaprli so ga na sovjetsko zahtevo. Nekomunistični komentarji pravijo, da ga je dala odstraniti Moskva, ker je hotel storiti isto kot Tito v Jugoslaviji.
Kardinal Mindszenty pred OZN
Ko so 5. aprila začeli z drugim zasedanjem OZN, so dali na dnevni red tudi razpravo o procesu zoper kardinala Mind-szentyja in zoper protestantske pastorje v Bolgariji. Avstralija in Bolivija sta vložili to zahtevo v pretres, češ da obe razpravi pomenita kršenje človečanskih pravic. Ruski in poljski zastopnik sta seveda zoper kaj takega najbolj energično protestirala. A zaman. Ostala sta v manjšini in plenarna seja Združenih narodov bo o obeh procesih razpravljala. Ne vemo pa, zakaj niso vključili tudi razprave o nadškofu Stepincu, kot so sprva govorili. Morda mislijo, da se je v Zagrebu zgodila manjša krivica kakor v Budimpešti ali v Sofiji? Ali pa so mnenja, da Tita ne smejo dražiti, ker bi utegnil še komu koristiti? Če je temu tako, potem Tito še enkrat vleče za nos zapadni svet, kakor ga je že enkrat.
Vatikanska radijska postaja
Za zlato mašo sv. očeta so po vsem katoliškem svetu pobirali prispevke za povečanje va-tkanske radijske postaje. Radi bi, da bi bila vatikanska postaja tako močna, da bi jo mogli slišati po vsem svetu, kot n. pr. londonsko ali moskovsko. Njega dni je bila ta postaja najboljša na svetu, saj jo je uredil sam Marconi. Danes pa so je mnoge druge prekosile. Zato je prav, da postane vatikanska radijska postaja zopet ena prvih na sve-
tu, čeprav so boljševiki prote-1 postajo, češ da nima zemeljske stirali zoper to, da bi imel Va- posesti, zato da tudi nima pra-tikan svojo radijsko oddajno I vice do take postaje.
Iz življenja Cerkve
Kako je umrl škof Tomažič
Kot so tukajšnji časopisi poročali, je dne 26. febr. umrl mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Tedaj se je vedelo le toliko, da je bil že dalj časa bolan zaradi možganske kapi, ki ga je zadela iti mu ohromila del telesa. Listi v Sloveniji mso o njegovi smrt', čmnili niti besedice. Le v teden skem seznamu umrlih so iz Maribora prinesi' tudi ime nekega hana Tomažiča. Sedaj smo iz\edeli nekaj več podrobnosti o r.jegovi smrti. Prinesel jih je list Osservatore Romano.
Pokojni škof je bil zvečer 26. febr. še čil in se je dalj časa pogovarjal z družino. Ponoči pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Prevideli so ga še enkrat in mu podelili sv. maziljenje, nato je izdihnil.
Pogrebne svečanosti so izvršili v frančškanski cerkvi. Prejšnje štiri dni so njegovo truplo izpostavili v škofijski kapeli, kamor ga je prišlo kropit velikansko število ljudstva, da vzame slovo od svojega nadpastirja, ki je z njim delil usodo najbritkej-ših let nemške okupacije, ko je ostal vsa leta vojne nekako konfiniran v svoji palači. Oblasti so se brez dvoma bale kake velike verske manifestacije, zato so v imenu verske svobode, ki vlada v FLRJ, prepovedale pogreb, ki se ni smel javno vršiti. Zato so vse molitve opravili v frančiškanski cerkvi, ki je bila ves čas neverjetno nabita z vernim ljudstvom. Tako so se verniki mariborske škofije poslovili od svojega škofa v upanju, da bo napočil dan, ko se mu bodo mogli dostojni oddolžiti za prepovedano spremljanje na pokopališče.
Kako je narod onstran pregrade navezan na svoje dušne pastirje in kako jih zna ceniti, je med drugim pokazal tudi pogreb pok. Jožefa Godniča, dekana v Dornbergu. lemi je škofovski pogreb, saj se ga je udeležilo 36 duhovnikov in več tisoč ljudstva. Tako tam narod manifestira za vero svojih očetov, ker drugače ne more. OZNO pa seveda take reči grizejo in jih skuša preprečiti, kolikor ji je mogoče. — Tudi pok. mati g. msgr. Močnika je imela pri pogrebu zelo veliko udeležbo.
60 tisoč otrok pri papežu
Kakor v pravljici je bilo v Rimu za zlato mašo sv. očeta. V soboto’ 2. aprila je prišlo v Vatikan šestdeset tisoč otrok, dečkov in deklic iz ljudskih šol v Rimu, da se mu poklonijo in mu voščijo za njegovo zlato mašo. Zbrali so se na dvorišču »Belvedere«. Vsak otrok je pri-
nesel s seboj cvetlico, tako da je bilo celo velikansko dvorišče kakor bel in rdeč vrt. Ko se je prikazal sv. oče, mu je 60 tisoč cvetlic mahalo v pozdrav in 60 tisoč mladih grl mu je klicalo: »Živel, papež!« Sv. oče se je otrokom lepo zahvalil in jim povedal par lepih naukov. Toda brez dvoma si bodo otroci od tega obiska pri sv. očetu najbolj zapomnili to, kar jih je čakalo zunaj pred vrati sv. Ane, ko so se vračali domov. Videli so dve velikanski gori maslenih hlebčkov. Na vsaki gori jih je bilo 30 tisoč in vsak otrok je dobil enega.
Iz Poljske
Naučno ministrstvo je razpustilo roditeljske svete in ukazalo nove volitve. V nove svete ne smejo voliti staršev, ki so meščanskega stanu ali sovražniki ljudstva, vlade in režima. Torej smejo priti vanje le čistokrvni komunisti.
V Lodzu so obsodili na 4 leta ječe duhovnika Jansona, ker je baje pridigal v režimu sovražnem duhu.
Pravda pa je objavila oster članek zoper krakovsko univerzo, ki je ena najstarejših v Evropi in na svetu. Očita ji, da je »gnezdo in središče najbolj slepe in divje reakcije«. Sodijo, da so zaradi tega dnevi krakovske univerze šteti.
Minister Volski je na svojo pest objavil pogoje, pod katerimi bi se lahko izvršila sprava med poljsko vlado in katol. cerkvijo. Poljski škofje niso za te pogoje nič vedeli in so vsled tega protestirali. Pričakujejo, da bodo na belo nedeljo prebrali skupen pastirski list vseh poljskih škofov.
Nezakonski otroci
V Italiji se rodi letno od sto otrok pet nezakonskih. Prvo mesto gre Rimu, kjer pride na sto otrok 12 nezakonskih, in potem Julijski Benečiji, kjer pride na sto otrok deset nezakonskih.
3.500.000 dol. za katolške šole
V škofiji Los Angeles s<> nabrali tri milijone in pol dolarjev za nove katoliške šole, ker so dosedanje nezadostne za vedno večje število učencev. Število katoličanov namreč silno hitro raste. Leta 1938 jih je bilo v škofiji 300 tisoč, danes jih je že 700 tisoč.
inillllllllllllllllllllllllimilllltllllllllllllltllllllllllllllllHIIIIIIHIUIIIIHUHIM
Ura češčenja za slovenske vernike
bo v goriški stolnici na Veliki četrtek od 11. ure zvečer do polnoči. — Pridite v velikem številu, vsaj eden iz vsake družine!
ii deklet«
(Nadaljevanje)
Dušna različnost med odraslim moškim in žensko
Tu bo navedenih samo nekaj glavnih razlik. Vse .od njih veljajo le v splošnem, kajti vzgoja, učenje, stanovsko delo, družabni krog, šport itd. jemlje lahko moškemu, še bolj pa ženski mnogo poudarka in značilnosti. 1. Preden je Bog ustvaril Evo, je rekel: »Človeku ni dobro samemu biti. Naredimo mu torej pomočnico, njemu enako« (1 Moz 2,18). Žena je torej pomočnica možu; a tudi sama zelo potrebuje moževe opore.
Mož se želi razgovoriti o .tein, kar ga zanima in navdušuje, skrbi in vznemirja. Zeli si blagohotnega priznanja, v težavah pa sočutja. Ko mu ob ovirah upada pogum, bi rad imel koga, ki bi ga zopet opogumil in mu dvignil samozavest. Razgovoril bi se rad. V prijatelju ali stanovskem tovarišu mora večkrat videti le zavistneža ali vsaj brezbrižneža, ki se ne more ali pa noče poglobiti v njegovo stanje. —
To pa možu lahko stori njegova žena. S krotko vdanim in modrim vedenjem in govorjenjem — le take prihajajo v poštev — ga obzirno opozori na napake, pomiri, ohrabri in vnovič navduši. Pogoj, da ji mož more in sme zaupati, je seveda preizkušena in brezpogojna molčljivost.
Moževi načrti dobijo šele potem celo življenjsko veljavnost in porabnost, ako jih premisli in predela duševnost plemenite ženske. Hladna moška stvarnost potrebuje ženskega osebnega blažilnega vpliva.
Prav tako in še bolj pa tudi ženska narava potrebuje moške opore. Kakor bršljan ob drevo, tako se ženska duševnost o-prijemlje moške. Ako more žena svojega moža spoštovati in je mož do nje tovariško spoštljiv, potem ji njegovo vodstvo dobro dene. Sveta Elizabeta Tur inska, ena od najbolj nežnih in duhovitih ženskih osebnosti, ki je bila sama plemenitost in dobrodelnost, si je za svetovalca in dušnega vodnika izbrala Konrada Marburške^a, ki je bil utelešena moška doslednost in strogost.
(Dalje)
Socialna šola
Gospodarske dobrine proizvajajo narava, delo in kapital. Vsi omenjeni činitelji so za ustvarjanje dobrin potrebni, niso pa vsi iste narave.
Naravne dobrine so božji dar in so nekak njegov prispevek k ustvarjanju dobrin, ki jih potrebuje človek za zadostitev svojim potrebam. Bog pa je postavil človeka za gospodarja zemlje in vsega, kar je na njej ter v njej. Človek mora te naravne dobrine uporabljati in jih z delom pridobivati za življenje. Takih naravnih dobrin je dvoje vrst: nekatere so potrošne in služijo samo za enkratno uporabo — žito, kruh, pijača, itd., druge pa so nepotrošne ter služijo za večkratno uporabo, kot na primer raznovrstno orodje, blago in drugo. Razlika je vsakomur takoj jasna. Potrošilo dobrino, n. pr. kruh z enkratno uporabo potrošimo in ga ni več, nepotrošno dobrino, kot orodje, pa lahko večkrat uporabljamo in nam še vedno ostane, dokler se pač ne obrabi.
Človekov prispevek k ustvar-
janju dobrin je delo. Razlikujemo ročno in umsko delo. Z ročnim delom človek neposredno proizvaja dobrine za svoje telesno življenje, z umskim delom pa dobrine za telesno in duhovno življenje.
Bog je vsakemu človeku naložil dolžnost, da mora delati, iz tega pa seveda izhaja tudi pravica do dela. Te pravice ne smemo zamenjati s »svobodo dela« ali s »pravico imeti delo«.
»Svoboda dela« v zgodovinskem smislu pomeni tako so-cialno-gospodarsko ureditev, ki v smislu pretiranega liberalizma prepoveduje, da bi delavski sindikati ali država kakor koli posegali v delovne razmere in jih urejali, češ da to nasprotuje delavčevi osebni svobodi. To stališče nasprotuje krščanskim socialnim načelom, ki sta jih obrazložila Leon XIII. v okrožnici Rerum novarum in Pij XI. v okrožnici Ouadragesimo anno.
»Pravica imeti delo« pomeni, da bi smel vsak brezposelni zahtevati od države, da mu da delo in plačo. To bi bilo sicer idealno, ni pa vedno mogoče. Javna oblast je dolžna, da z vsemi svojimi sredstvi preprečuje brezposelnost in njene posledice, toda iz tega ne izhaja dolžnost, da bi neobhodno morala preskrbeti delo vsakemu brezposelnemu, kakor to res ni mogoče. Po drugi strani mora država gledati, da bodo imeli delavci tolikšne plače, da bodo lahko prispevali k raznovrstnim socialnim zavarovanjem za primer brezposelnosti, nezgode, bolezni, starosti itd., in bodo tako za vse življenje preskrbljeni.
Delo ni nekaka mehanična sila ali mrtvo blago, ki ga lahko poljubno kupuješ ali prodajaš na trgu. Delo je nekaj, kar spada k človeški osebi, je njegova last in moramo zato gledati v njem nekaj, kar človek nujno potrebuje za svoj obstoj. Delo torej ni navadno tržno blago.
Prisilno delo nasprotuje človekovemu dostojanstvu. Zato prisilno delo ne sme in ne more biti dovoljeno v rednih razmerah. Le v izrednih razmerah, če je treba na primer odstraniti kako veliko nesrečo ali storiti nekaj, kar neobhodno zahteva skupno dobro, je neke vrste obvezno delo začasno lahko dovoljeno in upravičeno. Toda tudi v tem položaju mora vsak posameznik ohraniti vse svoje osebne svoboščine. Moderno prisilno delo v nekaterih diktatorskih državah, ki je hujše od nekdanjega suženjstva, torej nikakor ni dovoljeno. Čim boli je kaka država civilizirana, tem manj potrebe po obveznem delu ima. Neke vrste obveznost je na mestu takrat, kadar se kaka oseba ali sloj ali kako prebivalstvo dela sploh brani. Sicer pa razen v primeru sile, ko so javna dela potrebna, ni mesta za prisilno delo.
Čeprav so moderne tehnične in industrijske pridobitve čudovite ter hvalevredne, se je treba vendar ogibati takega načina zviševanja proizvodnje, ki nalaga posamezniku delo v vedno ponavljajočem se enakem ritmu, tako da postane stroj ali avtomat in počasi otopi, da sploh ni več sposoben za uporabljanje svojih človeških sposobnosi. V
tem greši moderni kapitalizem.
(Dalje)
Kulturni obzornik
Razstava Lojzeta Spacala
V tržaški' galeriji Scorpione raz« stavlja svoja dela slikar Lojze Spa* cal. Lojze Spacal je bil rojen v Tr* stu leta 1907. Študiral je v Milanu in je razstavljal v vseh večjih italijan* skih mestih in kulturnih središčih slovanskega sveta.
Slikar razstavlja 15 olj in številne monotipije. Po vsebini so njegova dela pokrajine iz Krasa in Istre, lju* dje in delo, tihožitja in abstraktne kompozicije. Nekatera izmed del je Lojze Spacal razstavil na letošnji razstavi Quadriennale v Rimu.
Spacal se ni le približal sodobnim tokovom velike evropske umetnosti, ampak mirno lahko trdimo, da je v svojih delih pdkril in rešil marsika* tero novo slikarsko vprašanje.
V abstraktnih kompozicijah, ki ne upodabljajo nobenega določenega dejanja, ampak prikazujejo .razpoki* ženje, ki je bliže glasbeni umetnosti, nam je pokazal, da zna zajeti v eno* vito celoto risbo, barvo, kompozici* jo in luč, in vse to mojstrsko podre* eliti razpoloženju. Ne moremo in nočemo trditi, da je ta oblika umet* nosti edino pravilna, saj smo prepri* čani, da nemirni in svobodni člove* ški duh nikdar n« bo prenehal (skati novih izraznih sredstev — in slikar* stvo je borba za izraz — vemo pa, da je Spacalova pot pot pozitivnega iskanja evropske umetnosti.
Njegova dela, predvsem momoti* pije pa tudi »Predica« in »Perica«, so polna slovenskega razpoloženja. Nekateri Spacalu to odrekajo. Misli* mo, da se slovenstvo ne kaže v upo* dabljainju sovenskih političnih prva* kov v narodnih nošah ali srčnih in zamreženih oknih na planinskih ko* čah Fizkulturne zveze. Kdor ga išče tam, ga ne bo nikdar našel. O slo* venskih impresionistih so tudi trdili, da so poln tuje učenosti, in o Prešer* nu isto. Danes pa smo oboje posta* vili na prvo mesto. Preprosta slika na panjski končnici, roža na skrinji in kmečka slika na steklo so polne slovenske mehkote, otožnosti, verno* sti in poštenosti. In Spacalova dela so temu blizu.
Kdor išče pri vrelcih prvinske ljudske umetnosti, prav išče. Ljud* ska umetnost je namreč izraz nara* vc kot kulture. In v tem je njena večna sila in njena splošno človeška vrednost.	K.	S.
Mlada setev
Z velikim veseljem smo sprejeli prejšnji teden novo številko mladin* ske literarne revije »Mlada setev«. Urednik pojasnjuje, zakaj nj bilo ta*
ko dolgo nove številke s temi bese* dami: »Mlade setve« ni bilo tako dolgo zaradi novega tiskovnega za* kona. Treba je bilo urediti mnogo formalnosti. Tako šele z marcem lahko nadaljujemo. Zdaj pa ima Se* tev vse pravice in vsa dovoljenja, da si utre pot povsod. Ni noben zako* ten, nedovoljen listič, ampak enako* vredna revija z ostalimi pomembni* mi tržaškimi listi. Zato mu korajžno odprite pot povsod!
Nova številka nas preseneča po resnosti, ki govori iz nje. Važni na* čelni članki so:	Pertot:	Naša	pot,
Jazbec:. Slovenska dijaška zveza in Pismo mlademu prijatelju. Iz teh člankov spoznamo, da so se katoli* ški slovenski dijaki organizirali v svojo dijaško zvezo in stopli že v stik z mednarodno Pax Romano. Ta mednarodan organizacija je izredno važna, saj poznajo njeno ime po vsem svetu in so v njej včlanjene narodne dijaške organizacije vseh narodov. Talco bodo torej ponesli, naši dijaki slovensko ime iz Trsta v mednarodni svet. e zato zasluži nji* hova organizacija vso podporo slo* venske javnosti.
Ostalo gradivo je po večini lite* rarnega in folklornega značaja. Med priobčenimi pesmimi so Danevove prav dobre. Od ostalih prispevkov pa je zelo dober Pomladanski zvon* ček. Zdi se, da je v pisateljici (uči* teljišnica N. K.) precej literarnega daru in naj kar pricJno nadaljuje. S to številko so pričele tudi Uganke in mreže. Prav gotovo bodo našli di* jaki in drugi v tem kotičku mnogo zabave in razvedrila. Obenem pa si bodo bistrili duha in razgledovali po slovenskem obzorju, saj so uganke večinoma iz slovenskega literarnega območja. S tem, da prinaša list tudi poročila iz šol, je dokumentaričen ■in še bolj zanimiv. Med prispevki je važen tudi »Ti in knjiga«, ki ga je napisal profesor in znani pesnk Vin* ko Beličič. Ilustracije so prispevali: Aldo Danev, Tomaž Gorjanc in Ju* rij Slama. Posebno pozornost vzbuja Aldo Danev tudi kot slikar.
Mlado prizadevanje, ki ga vidimo v »Mladi setvi« je veliko in zato vsem toplo priporočamo, da delo za mladinsko revijo in za dijaško orga* nizacijo podpro. Prepričani smo, da raste iz te mladine nova generacija tržaških Slovčncev, ki bo utirala lep* šo pot našemu narodu ob stiku Slo* vencev s sosedi.
Naročite »Mlado setev«! Starši, naročite list svojim otrokom * dija* kom, naročite pa ga tudi vsi drugi! Pišite na naslov:	»Mlada setev«,
Trst, poštni predal št. 389.
Tržaški Slovenci in Slovenke! Ne pozabite na »Slovenski večer« Krščanske socialne zveze, ki bo v torek po Veliki noči v via Risorta. Pričetek ob 19. in četrt. Slišali boste lepo slovensko besedo.
Gospodarski listek
Živila in poljedelski proizvodi za Evropo od 3. aprila 1948 do 28. februarja 1949
Marshallov načrt
Krušne žitarice Maščobe in olja Meso
Mlečni proizvodi Sadje in zelenjava
Dol. 4,000.000 „ 2,000.000 100 000 „	1,300.000
200.000
Skupaj Dol. 7,600.000 Industrija
Neželezne kovine in končni izdelki: Dol. 100 000
Drugo industrijsko blago:
Premog in goriva	Dol. 300.000
Kemični proizvodi etc.	„	100.000
Železo in jekleni proizv.	„	100.000
Razni proizvodi	»	400.000
Industrija skupaj	Dol.	1,000.000
Ind. predm. in živila	„	8,600 000
Oceanski prevozi	„	2,200.000
malosemeniščnikov.
In danes? — Danes nimajo v delu goriške nadškofije, ki je pod Jugo« slavijo, niti enega malosemeniščnika. V Ljubljani je malenkostno število primorskih bogoslovcev, število du* hovnikov pa je padlo od 134 na 109. Alj od teh moramo odšteti: osem du* hovnikov, ki so zaprti; druga dva mlada duhovnika, ki nimata dovolil* njce vršitve duhovniškega poslanja; pet upokojenih duhovnikov, ki sploh ne morejo vršiti nikakega dela; šest zlatomašnikov, ki so tudi odslužili. Tako ostane 78 duhovnikov na 140 duhovni j!
Ni li obupno, da ima bovški de* kanat, ki je imel prej po pet duhov* nikov, danes le dva! Ni li žalostno, da jma kobariški dekanat, ki je imel preje vsaj 12 duhovnkov, danes le štiri! Solkan, ki velja za središče Slov. Primorja in ki šteje najmanj 8.000 duš, ima sedaj le mladega ka* plana.
Pa ko bi duhovniki smeli vsaj ne* moteno delovati! Toda izrinjeni so iz javnega življenja, vrženi iz šol, zaznamovani kot ljudski sovražniki in zajedalci.
Slovenija, in z njo tudi Primorska, postajata pravi misijonski deželi, kjer bodo bolniki umirali brez za* kramentov, otroci rasli brez krsta in verske vzgoje, zakonci živeli brez poročnega blagoslova ...
Najtežja nesreča, ki lahko zadene kako ljudstvo, je to, da se Bog umakne od njega s tem, da mu od« vzame svoje duhovnike.
Širite naš list
Primorska -misijonska dežela
Versko življenje v Slov. Primorju, ki je bilo nekoč tako svetoče, je da* r.es v razvalinah. Brezbožni komuni* zem ga načrtno in surovo uničuje. Rane, ki jih je komunizem zadal v teh kratkih letih veri na Primorskem, so tako globoke, da jih dolga deset* letja ne bodo zacelila. Ker se versko življenje najlažje ocenuje po številu in delu duhovnikov, omejimo se da* nes na ta problem. Na prvi pogled nam bo razvidno strašno opustoše* nje, ki je zazijalo v naši deželici. Mirovna pogodba je težko razkosala goriško nadškofijo. Od 220 duhovnij jih je ostalo pod Gorico 75; pod ju* goslovansko upravo je prešlo 140 duhovnij, pod Svobodno tržaško o* zemlje pa 5.
Leta 1942. je delovalo v goriški nadškofiji 280 duhovnikov, od kate* rih je bilo Slovencev 155. V omenje* nih 140 duhovnijah, ki so prešle pod Jugoslavijo je leta 1942. delovalo 134 slovenskih duhovnikov. Poleg tega je imel slovenski del goriške nadškofije še krog 30 bogoslovcev ter krog 80
Papež Pij XII -Angelski Pastir
Ker se bliža sveto leto, ko se bodo procesije druga za drugo vrstile v Rim pred sv. očeta — Angelskega pastirja jn ker se bodo verjetno v tem času poostrili napadi na sv. Cer' kev, zlasti na steber njene edinosti iti nepremagljivosti, na sv. očeta Pija XII. jn ker se sploh bližajo resni napadi na katoliško cerkev, bomo večkrat jnieli priliko in potrebo go* voriti o Petru, o živem Petru — An' gel-skem pastirju, o rimskem papežu, ki je steber Kristusove Cerkve.
Zato opozarjamo č. bogoslovce jf č. duhovščino na »Sejavca«, kjer naj' dete na mnogih mestih govor o Cer* kvi in o papežu zlasti pa v enajsterfl snopiču od str. 1623. dalje. Tu s° žjvotopisne črtice o Angelskem p**' stirju in o njegovem raznovrstneiD delovanju za sv. Cerkev. Imamo v zalogi še vse snopiče razen prvega' ki je bil ves razprodan. Pomnožen0 drugo izdajo prvega snopiča je faši* stovska vlada zaplenila, ne da k1 bila navedla niti najmanjšega razi0' ga, in nam povzročila veljko škod0' Tudi drugega snopiča je le malo W vodov več.
C. bogoslovci dobe vseh 10 še f>°' polnih snopičev za 200 lir, č. duhov' šema pa za 300 lir, več poštnina. skupiek je namenjen »Slovenskem1'1 sirotišču sv. Družine« v Gorici.
Uprava »Sejat***
Leto I. - Štev. 11_KATOLIŠKI	OLAS_Strai	3.
VELIKONOČNA PRILOGA
Velika noC
■pi l ili. l l	.t	r	rilii.i	i'l::i:i!ili:liiut:Jnliilitt^i::u.i	114 11 ■ r i l i liliiuii ■■■ I I |i	i I I11 l l I I Ji
1	^Oosola in	&[ago&(oo[)sae. pca^riika	i
|	Qospodooega ostajanja %alila osam	j
j	rtaDDČalfcom,	&txt(ce.m in pcijnteljem	J
j	nasada [isrta	uredništvo in uprava	j
Tsi « iii ili i iiiiii i i iri; i:r i i liti i iiii i iiiiiiii i iiLiriiiMiiiiiiniihiiiiiiiiii iiiniiiii iiiiiii^
Tisti čas so Marija Magdalena in Marija Jakobova in Saloma kupile dišav, da bi šle mazilit Jezusa. In prvi dan v tednu so prišle b grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Govorile so med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob? — Ko so se pa tja ozrle, so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč silno velik. In stopile so v grob in zagledale mladeniča, sedečega na desni, ogrnjenega z belim oblačilom, in so se prestrašile. On jim pa reče: Ne bojte sel Jezusa iščete, Nazarečana, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili pololožlli. Toda pojdite, povejte njegovim učencem in Petru, da pojde pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.
Velikonočni evangelij
tiče v gozdu tiho gostote — velika noč, temne smreke se iz sna bude — velika noč. 'idrate, lepe ko nevesta na poročni dan, v vetru lahnem šepetaje govore — velika noč. Sonce v mladem, mehkem jutru ko blesteči slap ves svoj čar razliva čez gore — velika noč.
Sl v to čudo božje roke veličasten spev k nebu dviga širom se zemlje — velika noč.
V nežnih melodijah se razlega vsepovsod, in k vstajenju vabi iz temč — velika noč. SRazodeva v vsej svetosti bednin se ljudem in smehljaj prinaša v njih gorje — velika noč. 6, da s svojim blagoslovom bi ko svetli žar posijala v sleherno srce — velika noč.
Čudež Gospodovega
vstajenja
Nad vsemi besedami v naslovu našega velikonočnega članka se današnji verski odpadniki spotikajo. Beseda čudež jim je nerazumljiv pojem, Gospoda Jezusa so izločili iz šol in uradov, iz svojih knjig in spisov, vstajenje od mrtvih je po njih mnenju bajka. Dokazov za te svoje zablode nimajo drugih kot svoje po strasteh popolnoma pokvarjeno srce.
Mi, ki se držimo svoje krščanske vere, nismo videli ne Gospoda, ne Njegovega vstajenja, a s sv. Pavlem globoko iz srca trdimo: Vem, komu sem veroval. V potrdilo naše vere imamo svete evangelije, zgodovinske knjige, ki so jih spisali sveti možje, ki so vsi Gospoda videli, z Njim tri leta hodili križem Palestine, bili priče vseh Njegovih govorov in čudežnih od krsta v Jordanu do vnebohoda z Oljske gore. Bili so možje brez zvijačnosti, katerim Gospod za njih pričevanje o Njem ni ponudil mehkih ministrskih sedežev, ampak jim je napovedul preganjanje, trpljenje in mučeniško smrt.
Ti možje so nam popisali Gospodovo življenje, a poleg Njegovega trpljenja in sramotne smrti na križu tudi Njegovo vstajenje na velikonočno jutro. Odkritosrčno se v evangelijih obtožujejo, da tudi oni sami v začetku niso mogli verjeti v vstajenje, da so se ustrašili, ko je Gospod častitljiv in poveličan stopil med nje, da je Tomaž hotel celo videti in se dotakniti ^jegovili ran, preden je od svoje neverne trme klonil kolena pred Njim in priznal: Moj Gospod iti moj Bog!
Dejstvo Gospodovega vstajenja so nato vsepovsod oznanjevali — ne za plačilo v denarju ali v časti, ampak za ceno nedopovedljivega truda, preganjanja in mučeništva. Savel — Poznejši Pavel, ki Jezusa ni
prej poznal, ki je njegove učence sovražil, preganjal, lovil, zapiral, nam piše po svoji spreobrnitvi pred Damaskom (I. Kor. 15,8): »Nazadnje za vsemi (apostoli) pa se je kakor negodniku prikazal tudi meni. Kajti... nisem vreden, da se imenujem apostol, ker sem preganjal Cerkev božjo. Po milosti božji pa sem to, kar sem.«
Ta Pavel piše o Gospodovem vstajenju: »da je Kristus za naše grehe umrl, kakor je v pismih’ in da je bil pokopan in da je tretji dan vstal, kakor je v pismih; in da se je prikazal več ko pet sto bratom naenkrat, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali (umrli). (I. Kor. 15,3).
Ali se je Pavel lagal? Vse to je bilo bralcem Pavlovih pisem lahko ugotoviti, ker so priče Jezusovega vstajenja še živele.
Kristjani imamo toliko neoporečnih dokazov za čudež Gospodovega vstajenja, da lahko mirno trdimo: Vem) komu sem veroval. Še bolj nas potrjuje v veri dejstvo, da je Gospod svoje vstajenje sam napovedal: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.« (Mat. 17,23); On se je ponovno na
svoje vstajenje skliceval kot na najočividnejše znamenje svojega božjega poslanstva, ko je govoril o preroku Jonu (Mat. 12,40).
Zato kristjani z vso gotovostjo lahko ponovimo za sv. Pavlom (I. Kor. 15,14,20,): »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera... Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvi izmed umrlih.«
Vsled te gotovosti nam kristjanom naša vera ni prazna in beseda čudež ni nerazumljiv pojem, Gospod Jezus ni pregnan iz naše srede, ampak je v naših srcih in v naših besedah. Sin božji, vstajenje nam ni bajka, temveč zgodovinsko dejstvo, ki nam daja poroštvo tudi našega bodočega vstajenja. »Kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli... Kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu.« (1. Kor. 15, 22,23.)
Zato naše verno ljudstvo, tu in onstran meje, sredi vsega trpljenja današnjih dni z veseljem praznuje sveto Veliko noč, ker ga ta praznik spominja na najtolažljivejšo resnico, da zloba verskih odpadnikov, ki so prišli na vladno krmilo, nima moči nad Gospodom in nad onimi, ki ostanejo Gospodu do smrti zvesti.
Zveličar naš je vstal iz groba vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je vsa hudoba, rešenja tvojega je dan.
PO KRIŽU V ŽIVLJENJE
Nositi križ, to je težka beseda, ki je ljudje ne slišimo radi. Dokler le mogoče se upiramo z rokami in nogami. Zlasti v naših dneh ne mara nihče ničesar slišati o križu. Saj smo si postavili za najvažnejšo nalogo, da s kulturo in vsestranskim napredkom odp_ravimo čim več trpljenja in gorja s sveta. A kaj smo dosegli s takim križu odvratnim in sovražnim mišljenjem? Pretresljiva je sodba božja, ki se razgrinja nad današnjim rodom in nad sijajni-
mi, a brezbožnimi načrti vsesplošnega izboljšanja. Pred nami je grozotno dejstvo, da ni bilo nad ljudmi še nikdar toliko gorja, bede in trpljenja. Še nikdar ni bilo v kratkem polde-setletju v sebični zaslepljenosti pomorjenih toliko milijonov ljudi kot v naših časih. Še nikdar ni bila množica delovnega ljudstva tako prisiljena v težko vsakdanje suženjsko delo, ali pa, kar je še huje, v brezupno brezposelnost, ko danes. Še nikdar se niso čutili ljudje bolj
izpostavljeni negotovi in nevarnosti polni bodočnosti kot mi. Vse to brezmejno gorje se danes še pokriva z modernimi frazami. V resnici pa vse današnje doživljanje ni drugega nego strašen križ, milijonski križ, ki še nikdar v tolikem obsegu in toliki splošnosti ni ležal na človeških ramah. O-gromna, neskončna je procesija s križem obloženih, ki nosijo svoje breme s stisnjenimi pestmi, s škripajočimi zobmi, topo ali v onemogli jezi — ker manjka smisla za žrtve in ljubezni do križa, ki je vernim kristjanom v preteklih krščanskih stoletjih lajšala bedo tudi v najhujših dneh. Človeštvo je preneslo že velikansko mero gorja in trpljenja. Pa celo pogani so prenašali neizogibne preizkušnje večinoma v vdanosti pred nepojmljivimi sklepi višjega bitja in le-ta jim je ožarjala trpljenje s sijem vernosti. Med krščanskimi rodovi v preteklosti pa so bili mnogi v vseh stoletjih kar navdušeni, od ljubezni do trpečega Kristusa prešinjeni nosilci križa. Njih bolesti polno življenje je bilo bolj podobno zmagoslavnemu sprevodu nego križevemu potu.
Nezaslišana je bila novica, ki jo je prinesel Kristus s svojo blago vestjo v svet: vesela, nad-zemskega cilja gotova, zavestna ljubezen do križa. Kristus ni s svojo božjo močjo odvzel trpljenja z zemlje, ker je le-to v sedanjem, od greha razdejanem svetu najvažnejši in najuspešnejši vzgojitelj in voditelj k Bogu. Dokler bo na zemlji greh, mora biti tudi bolečina in trpljenje, ker se sicer ljudje ne zavemo svoje krivde in se naše srce ne more odtrgati od objema te pisane zemlje. Kristus nas je učil križ ljubiti kot kažipot k Bogu. Ljubezen do križa je bistven znak Kristusovih učencev. »Kdor hoče za menoj, naj zataji sam sebe, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj«. Naj žalostni časi nosijo s seboj gorja veliko ali malo — verni človek naj objame križ in ga nosi za svojim Gospodom in Učenikom. Sleherni človek do-
živi na poti skozi solzno dolino v sebi in zunaj sebe toliko trpkega in bolestnega, da mu nikdar ne zmanjka prilike, vaditi se v ljubezni do križa. Tudi v naših dneh se razpozna pravi Jezusov učenec po tem, kako nosi križ življenja. Do častnega naziva »kristjan« nima pravice, kdor samo govori »Gospod! Gospod!«, kdor se le z besedo priznava h Kristusu, marveč kdor izpolni voljo nebeškega Očeta, ki se razodeva tudi v neprijetnostih in težavah življenja in zlasti še v bolestnih preizkušnjah. Le-ta je vreden naslednik Onega, ki je sprejel nase križ siromašnega življenja in mukepolne smrti ter ga v veseli požrtvovalni ljubezni nosil do najbridkejšega konca.
Tolika ljubezen do križa pa ima le smisel, ako verujemo v vstajenje. Sleherna stvar se po svojem notranjem bistvu upira smrti in mučenju. Zato ne smemo zahtevati od nobenega mislečega bitja tolike žrtve, ako mu obenem ne damo upanja in prepričanja na veliko plačilo v onostranskem življenju. Samo visoke in sebične fraze so, ako govorimo ljudem, kako naj se žrtvujejo v vsakdanjem delu, v potrpljivem prenašanju gorja in razmer, kako naj bodo pripravljeni dati vsak čas celo svoje življenje — ako sami ne verujemo v vstajenje mrtvih. Vprav to je najgloblja žaloigra današnjega človeštva, ki je nad njim toliko gorja in trpljenja in od katerega se milijonkrat zahteva žrtev življenja, da človeštvo nima več vere v vstajenje in povračilo.
Vesela, dvigajoča aleluja nam že davno ni bila tako bridko potrebna kot zdaj. Nikdar nismo mi vsi bolj potrebovali vernega pogleda na zmagoslavnega premagavca človeške grešnosti in zlobe, na zmagav-ca čez smrt in pekel nego danes, ko nas prevzemajo resne skrbi, če bo sploh še kdaj mogoče zlomiti razdivjanega duha zlobe, ki si je postavil gospod-stvo s silo, sovraštvom in lažjo ter ogroža vse, kar je resničnega, blagega, svetega. Premnogi so danes vsi razočarani in brez upanja kot učenci na veliki petek. Upali so v obnovitev dobrega duha v človeštvu, pa so videli svoje sanje docela uničene. A pogum! Ni še konec vseh dni! Kaj vemo, če ne vodi Bog sveta vprav skozi to globoko trpljenje in skozi ogabnost tolike revščine in hinavščine k višjemu spoznanju, k čistejšemu mišljenju, k dostojnejšim načelom!
Odkar je Kristus vstal, nimamo pravice dvomiti nad zmago resnice in pravice, četudi nas zagrinjajo najtemnejši valovi laži, nasilja, sebičnosti. Ohranimo mir srca in obnovimo v velikonočnih dneh zaupanje v zmago dobrega!
It. Š.
VELIKONOČNA
.ki je od mefolfi ostat o nefješko staoo .. “ agnj.e, ki do (g« soeta odj.cm.tjc, lil oečni 55-og je, ne (e člooefc jemtje, prinaša odpaščcnjc nam in spcaoo.
(Smet in žjiotjenje tešjki f>oj »ta &ita -0n, ti na ^otgofo jc s krijem (vodit in ki 5 Očetom &o čtooeštoo sodit, ostat Go o oek nepcemagtjioa si(a,
•^i, lil metieem ocnit si jiotjenje,
<Zi, ki si dušam našim odcešenjc, poslušaj o fejfci uci množic gtas:
gospod, <£i sfecajšaj našiti dni teptjenje, o, daj dočakati še nam ostajenje, da ^e fioalili f>omo o oečni čas.
fVelikonočno veselje
Cerkev upa, da smo se za Veliko noč že vsi prenovili v sveti pokori in pri mizi Gospodovi; zato da duška samo veselju in zopet veselju nad dvojnim vstajenjem, Kristusovim po telesu in našim po duhu: — To je dan, ki ga je Gospod naredil! zavriska v Stopinjski molitvi: radujmo in veselimo se v njem! Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo u-smiljenje, aleluja, aleluja! — Toda ena vriskajoča pesem ni dovolj za tako mero veselja. Za to prvo pesmijo, ki je vzeta iz psalmov, zapoje Cerkev, vsa blažena, še drugo pesem, ki jo je zloži! sloveči pevec, zgodovinar in glasbenik Wipo, duhovnik na dvoru nemških cesarjev Konrada II. in Henrika IIT.:
Velikonočnemu Jagnetu naj glasno vsi kristjani slavo pojdi Jagnje je ovce rešilo,
Kristus nedolžni je dal Očetu za grešnike zadostilo . ..
Vemo, da je Kristus od mrtvih vstal zares.
Ti se nas usmili, zmagoslavni Kralj nebes —
Amen, alelujal
Komu bi ne bilo toplo pri duši, komu ne bi solza radosti silila v oko, ko sliši na Veliko nedeljo pri sv. maši Cerkev tako vriskati, tako rajati! Zlasti še, ker je vse to veselje tako trdno in neizpodbitno utemeljeno. Naj si prizadevajo sovražniki sv. vere, kar si hočejo, da bi vstajenje Gospodovo utajili — zastonj je: svete knjige, ki nad njihovo zanesljivostjo ni nobenega dvoma, nam dajejo trdno pričanje o tej veliki resnici. V Evangeliju pri sv. maši na Veliko nedeljo nam pripoveduje dogodek sv. Marka. Sveti marko je bil učenec Petrov in je zapisal to, kar je od njega slišal. Tako nam torej pravzaprav govori na Veliko nedeljo o največjem dogodku sam apostol — prvak, na katerega je, kakor na
Hram božji je šc zavit v mrak zgodnjega velikosobotnega jutra. (Nekoč je bilo to v večernem mraku velike sobote!) Duhovnik, obdan od bogoslužnega spremstva, pred cer* kvijo ukreše iz kamna iskro in za* neti ogenj. Kakor Cerkev vse reči, ki jih uporablja pri službi božji, vse*
nerazkrušno skalo, postavljena sv. Cerkev. Kdo bo dejal, da je v tem sporočilu le senca laži ali zmote? — Prav poseben vzrok veselja za sv. Cerkev je pa ta, da je vstajenje Gospodovo delo tiste velike božje moči, v kateri bo Bog sodil in uničil vso lažnivost in zlobo sovražnikov Kristusovih in Cerkve. Ta misel je izražena v Darovanju svete maše z besedami 75. psalma: Zemlja se je stresla in spet pomirila, ko se je k sodbi dvignil Bog, aleluja. —
Tako kipi srce Cerkve od velikonočne radosti skozi vso
službo božjo na Veliko nedeljo. Zlasti silno privre na dan še v Predglasju. — Spodobi se in pravično je — poje le-tu Cerkev —, primerno in zveličavno, da tebe, Gospod, vsak čas, posebno pa ta dan bolj slovesno hvalimo, ko je darovano naše velikonočno Jagnje, Kristus. Zakaj on je pravo Jagnje, ki je odvzelo grehe sveta, ki je uničilo s svojo smrtjo našo smrt in nam vrnilo s svojim vstajenjem življenje. In zatorej z angeli in nadangeli, s prestoli in gospod-stvi ter za vso množico nebeških zborov prepevamo hvalnico tvojega veličastva brez konca, slaveč: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hozana na višavah! Blagoslovljen ki pride v imenu Gospodovem! Hozana na višavah! — In vse do konca presv. daritve veselje ne utihne. V svečanem aleluja se razodeva po sv. obhajilu. in še ko Cerkev vernike od službe božje odpusti, dostavi svojemu navadnemu: Ite, missa est — dvakratni veseli aleluja, aleluja, kakor za opomin, naj kristjani velikonočno veselje poneso iz cerkve domov, v svoje družine in ga ohranijo. A kako ga bomo ohranili? Če bomo ohranili svoje dušno vstajenje, tisto novo življenje, ki smo ga z velikonočno spovedjo in sv. obhajilom spet začeli.
lej blagoslavlja, tako si tudi za bo« goslužje velike sobote — nekoč za nočno službo božjo! — luč blagoslo* vi. Seveda nam ta ogenj, luč iz ka* mna, more pomeniti tudi Kristusu, ki je vstal iz kamenitega groba. Pri blagoslovitvi novega ognja prosi du* hovnik, naj bi nam Gospod Bog po*
delil, da bi se v svetih velikonočnih praznikih vžgale v nas svete želje po nebesih. Nato blaigoslovi še petero kadilnih zrn, s katerimi pozneje dia* kon v spomin na petero ran vstalega Zveličarja okrasi velikonočno svečo.
Ko duhovnik konča z blagoslovom kadilnih zrn, si diakon nadene belo dalmatiko, oblačilo radosti, in vzame v roke trirogljati svečnik. Medtem se v cerkvi vsa svetila pogase v zna* menje, da je stara zaveza prenehala. V slovesni procesiji prihaja sedaj počasi v cerkev nova luč, luč sveta, Kristus. Ko diakon od novega ognja prižge na trirogljatem svečniku pr* vo svečo, poklekne in glasno zapoje: »Luč Kristusova (Lumen Christi).« Odgovor se glasi: »Bogu hvala (Deo gratias)!« Po kratkem premoru pri* žge diakon drugo svečo, poklekne ter z višjim glasom prav tako za* poje. Sledi isti odgovor. Nato dia* kon prižge še tretjo svečo in s še višjim glasom oznani luč Kristusovo. Odgovor se glasi kakor prej. Med* tem procesija s križem in novo lučjo prispe do glavnega oltarja. Sedaj diakon, ki je danes glasnik velike noči, glasnik Kristusovega vstajenja in velikonočnega zmagoslavja, med križem in velikonočno svečo stoje prične peti veličastno velikonočno hvalnico »Vzraduj se« (Exsultet), hvalnico, ki je tako po pesniški vzne* senosti kot pevski ubranost; eden najlepših biserov katoliškega bogo* služja, bogoslužnih spevov. To hval* nico, ki tako čudovito lepo opeva veličino in skrivnost svete noči vsta* jenja in delo našega odrešenja, si vsekakor moramo ogledati v celoti. Ta velikonočna hvalnica (Paschale praecomium) se glasi takole:
»Vzraduj se, truma angelov v ne* besih, vzradujte se, božje skrivnosti, in ob zmagi tolikšnega Kralja za* doni, tromba rešenja. Vzraduj se tudi, zemlja, ožarjena s tolikim si* jajem, ter v blesteči svetlobi večne* ga Kralja začuti, da je po vsem sv c* tu prešla tema. Veseli se tudi, mati Cerkev, ki blestiš v krasoti tolike l'.’či, in to svetišče naj odmeva v mo* gočnih spevih ljudstva. Zatorej tudi vi, predragi bratje, ki ste priče tako črdovitemu sijaju te svete luči, z menoj vred kličite, prosim, usmilje* nje vsemogočnega Boga. Naj me on, ki me je ne po mojih zaslugah mi* lostno pridružil številu levitov, ob* da s sijajem Svoje luči in mi naklo* ni. da odpojem hvalnico tej sveči. Po Gospodu našem Jezusu Kristu* su, Tvojem Sinu, ki z njim živi jn kraljuje v edinosti Sv. Duha, Bog na vse veke vekov.
Amen.
Gospod z vami.
In s tvojim duhom.
Kvišku srca.
Imamo jih pri Gospodu.
Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu.
Spodobi se in pravično je.
Res sc spodobi in je pravično, iz vsega srca in vse duše z radostnim spevom slaviti nevidnega Boga, vse* mogočnega Očeta in njegovega edi* norojenega Sina, Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas večne* mu Očetu poplačal Adamov dolg ter z drago krvjo izbrisal zadolžnico sta* rodavne krivde. To so namreč oni velikonočni prazniki, ko se je za* klalo pravo Jagnje, čigar kri posve* čuje vernikom podboje. To je noč, v kateri si iz Egipta prve izpeljal naše očete, Izraelove sinove, in jim dal, da so po suhi poti šli skozi Rde* če morje. To je torej noč, ki jc s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo greha. To je noč, ki danes po vesoljnem svetu vse, kateri verujejo v Kristusa, trga od svetne popače* nonosti in iz grešne teme, jih vrača milosti ter pridružuje občestvu sve* tih. To je noč, v kateri je Kristus zdrobil spone smrti ter kot Zmago* valeč prišel iz groba. Zakaj nič bi nam ne pomagalo naše rojstvo, čc bi nam ne prišlo na pomoč odreše* nje. O čudovito je do nas Tvoje bla* go usmiljenje! O neprecenljiva mi*
loba ljubezni, ki si žrtvovala Sina, da bi rešila sužnja. O zares potrebni greh Adamov, ki ga je izbrisala smrt Kristusova. O srečna krivda, ki je zaslužila takega in tolikega Od* rešanika! O zares blažena noč, ka* teri edino je bilo dano vedeti za čas in uro, ko je Kristus vstal iz groba! To je noč, o kateri je pisano:	»In
noč bo svetla kakor dan: in noč mi bo svetila v mojem veselju.« Zato* rej ta posvečena noč odganja zlo, izmiva grehe, vrača padlim nedolž* nost in žalostnim veselje. Odganja sovraštvo, ustvarja slogo in uklanja oblastnost.«
(Sedaj diakon v obliki križa vtak* ne v velikonočno svečo petero kadil* nih zrn. Kaj pomeni to, bomo čuli kasneje.)
»V tej milostni noči torej, sprej* mi, sveti Oče, večerno daritev tega kadila, ki Ti jo ob tem slovesnem darovanju sveče po rokah služabni* kov od dela čebel prinaša sveta Cer« kev. Toda že smo slišali hvalnico o tem voščenem stebru, ki ga v božjo čast prižiga žarni ogenj.« (Pri teh besedah diakon prižge veliko veli* konočno svečo s plamenom od ene onih treh sveč na trirogljatem sveč* niku.	i	j
Čeprav se je le*ta (ogenj) razdelil v plamene, vendar zaradi tega, ker je drugim oddal luč, ne trpi škode. 2ivi namreč od topečega se voska, ki ga je proizvedla delavna čebela.«
(Sedaj se od velike velikonočne sveče prižge večna luč in druga sve* tila v cerkvi.)
»O zares blažena noč, ki je jzro* pala Egipčane, obogatila Hebrejce, noč, v kateri se z zemeljskimi rečmi združujejo nebeške, s človeškimi božje. Prosimo Te torej, Gospod, naj ta sveča, kj je v čast Tvojemu imenu posvečena, da prežene temo
Trije so dnevi vstajenja. —. Dnevi, ki prekose vse dni stoletij na vrednosti in pomenu. Prvi je dan, ko je človek po besedi vsemogočnega Stvarnika vstal iz zemlje v življenje, drugi je velikonočni dan, ko je Kristus vstal iz groba v odrešenje človeštva in znamenje svojega božanstva, in tretji dan bo oni zadnji dan, ko bodo mrtvi vseh časov in vekov zaslišali trombo sodbe božje in se bodo zbrali, eni na desni, drugi na levi pravičnega sodnika — Boga.
Na dan stvarjenja je vstal iz zemlje kralj vesoljstva in sveta — človek. Adam — bitje, tako popolno in tako lepo. Polno lepote na duši in telesu, polno milosti, polno telesne in duševne neumrjočnosti. — Tega bitja danes ni več. Padel je Adam s svojega kraljevega prestola. Človek, ki živi danes, je le še podoba pohabljenca v primeri z onim prvim človekom, ki je bil v prvi milosti pri Bogu. Kakor veličasten orel je še, toda strte so mu sedaj peruti. Kakor morski ptič je, oni galeb. Saj smo ga videli, ko smo se vozili po morju. Venomer je letal za ladjo. Pa se je dvignil, da hoče leteti proti soncu, v istem hipu pa je že padel zopet k tlom za koščkom kruha, ki smo mu ga vrgli s parnika. To je podoba človeka. Žeja ga za onimi ustmi, ki so mu udihnila neumrjočo dušo, za ustmi Stvarnika; lačen je besede božje, pa si vendar teši žejo in lakoto vedno le z minljivimi stvarmi te zemlje. Išče, kje bi našel luč in resnico, živi pa tako, kakor da bi je sploh ne bilo. Z obema rokama bi rad nekam splaval, pa pade truden nazaj v prah, iz katerega je bil vzet... Ni je več sreče, ki jo je užival v prvem raju na dan stvarjenja.
te noči, traja brez pojemanja. Naj bo sprejeta kot prijetno dišeč vonj in naj se združi z lučmi nebesnih vi* šav. Z njenimi plameni naj se sreča svetla danica, ona danica, pravim, ki ne pozna zatona, ona danica, ki se je vrnila iz groba ter človeškemu rodu jasno zasvetila. Prosimo Te torej, Gospod, podeli nam v tem ve* likonočnem veselju mjrne čase ter nas svoje služabnike in vso duhov* ščino in pobožno ljudstvo skupaj z našim svetim očetom Pijem XII. in našim nadškofom, Karlom v ved* nem varstvu milostno vladaj, vodi in ohranjaj. Po jstem Gospodu na* šem Jezusu Kristusu, ki s Teboj ži* vi in kraljuje v edinosti Sv. Duha, Bog na vse veke vekov.« — Amen.
To je slavospev sveti noči vstaje* nja, slavospev novi luči — Kristusu, ki ga nam odslej tja do vnebohoda predstavlja velikonočna sveča. Prav ob tem veličastnem velikonočnem spevu pa nam sveta Cerkev skriv* nostno uprizori Gospodovo vstaje* nje. Kakor Kristus v grobu tako je tudi velikonočna sveča spočetka brez življenja. Toda med diakono* vo slovesno pesmijo se v mrtvo telo velikonočne sveče, v petero vdol* bjn (v petero ran) vtisne petero ka* dilnih zrn, in duša Kristusova se v podobi velikonočnega ognja, ki se z njim prižge velikonočna sveča, zo* pet združi z mrtvim telesom. Tako nazorno, v simbolih skrivnostno do« živimo vstajenje Kristusovo. Blesk vstalega Kristusa se naglo z žarno svetlobo velikonočne sveče in ne* štetih od nje prižganih svetil rado* stno razlije po cerkvi med krščan* sko občestvo.
Ko tako skrivnostno doživimo vstajenje Kristusovo, pa se prične drugo vstajenje, duhovno vstajenje katehumenov v vodi svetega krsta.
Pa se mu je vrnil tudi ta raj na velikonočno nedeljo, ko je vstal Križani iz groba. Da, ne samo vrnil se mu ie raj, tudi sveta zaveza med Bogom in človekom je bila znova sklenjena. Sklenjena po milosti. Odkar je Sin človekov vzel na svoje rame naše velike bridkosti, predvsem trpljenje in smrt. odkar je šel Sin božji po najtežjih potih solzne doline, je vstal človeštvu novi Adam, ki je premagal greh, trpljenje in smrt. Adam, ki je bil človek in Bog obenem in tako visok nad pr-vim Adamom, kakor je visoko nebo nad zemljo. S tem novim Adamom — Kristusom postati eno, to je naša zemljska naloga. Pot k temu našemu namenu pa je samo Evharistija. Evharistija z vsemi svojimi milostmi in duhovnimi dobrinami. — Postati eno s Kristusom po evharističnem življenju, to se pravi biti pravi kristjan, biti katoliški kristjan. Čim bolj ljudje spoznajo to jedro krščanstva, tem večje bo število pravih katoličanov. S Kristusom pa postanejo eno samo oni, ki jim velikonočno obhajilo ni samo krščanska, in morda še samo društvena do.lžnosi, temveč veselje. Vstajenje, nedeljska služba božja in sveto obhajilo, to je vez, ki nas edini s Kristusom.
In tretji dan vstajenja bo dan vseh živih. Na ta dan bo vstal človek zaznamovan z znamenjem večnosti. Dan vseh živih bo dan obsodbe ali dan plačila. Takrat bo Bog sejal svet. Takrat se bo pokazalo, koliko je bilo pravih kristjanov od dneva jeruzalemske Velike noči sem, in pokazalo se bo, koliko je bilo v življenju Kristusa v naših srcih. Ali smo bili kristjani ali ne. O, kdor je bil v življenju eno s Kristusom po Evharistiji, kdor
Velikonočna sveča
Trojno vstajenje
je živel in delal z njim, ta bo lahko brez skrbi prišel pred Boga. Kdor je s Kristusom trpel, s Kristusom umrl, ta bo s Kristusom vstal. Mirno bo lahko gledal Bogu v oči, četudi bo še tako strašen v svoji pravičnosti. Tak je tudi mirno gledal v oči vsem stvarem na zemlji. — Včasi se boječe vprašujemo, kaj bo le z nami čez leto in dan, čez pet, čez deset let; kaj se nam more zgoditi jutri, poju-
Gospod Martin je bil župnik... kukunjanski.
Bil je dober ko kruh, iskren ko zlato, in je svoje Kukunjan-ce po očetovsko ljubil; Kuku-njan je bil zanj zemeljski raj, le če bi bili živeli Kukunjanci malo bolj po njegovih naukih. Ali joj! Po spovednici so predli pajki svoje mreže, in za kresno Veliko noč so mu ostajale v svetem ciboriju vse hostije. Dobremu duhovniku je pokalo srce in je naprej in naprej prosil Boga, naj mu milostno ne da umreti poprej, dokler ne spravi razpršene črede nazaj v hlev.
No, videli boste, da ga je Bog uslišal. Neko nedeljo je stopil gospod Martin po evangeliju na Prižnico.
— Dragi bratje, je dejal, če mi verjamete ali pa ne; ono noč sem se znašel, ubogi grešnik, kar na lepem pred rajskimi vrati.
»Potrkam; sveti Peter mi odpre!
» — Glej no, ti si, vrli gospod Martin«, me ogovori; »le kakšna sapa te je...? in kaj bi rad?
»— Preljubi sveti Peter, ki imaš v rokah velike bukve in ključ, ali bi mi mogel povedati, če nisem seveda preradoveden, koliko Kukunjancev je v nebesih)?
»— Čemu pa ne, gospod Martin; sedi in poglejva stvar skupaj.
In sveti Peter vzame debele bukve v roke, jih odpre in si natakne naočnike:
»—Poglejva malo: Kukunjan, praviš. Ku ... ku ... Ku-kunjan. Ga že imava. Kukunjan ... E* ljubi gospod Martin, stran je čisto bela. Niti ene duše... Še toliko Kukunjancev nimamo, koliko ima puran ribjih kosti.
»— Kaj! Nikogar iz Kukunjana ni tu! Nikogar? Ni mogoče? Poglej bolje ...
» — Nikogar, sveti mož. Pa Poglej sam, če misliš, da norce brijem.
»— O, jaz grešnik! Zacepetal sem z nogami, sklenil roke 'n prosil božjega usmiljenja. Sveti Peter me je prekinil:
»— Veruj mi, gospod Martin, da ni prav, če si stvar toliko k srcu ženeš: saj te lahko še kap zadene. Navsezadnje pa le fjisi ti kriv. Tvoii Kukunjanci so ^žkone na majhni karanteni v vicah.
»— Joj, za Kriščevo voljo, Veliki sveti Peter, daj, da jih vsaj vidim in potolažim.
» — Rade volje prijatelj... Na, obuj hitro te sandale, zakaj jtoti niso najlepše ... Sedaj pa . ••• Tako, kar naravnost. Ali v’diš, tam ... na desno .. .Tam Potrkaš in odpro ti... Zbogom 2daj; Srečno hodi in zdrav o-
s*ani.
15 In sem hodil... hodil! To
trišnjem. In kai se nam more zgoditi? In pred čim bi se naj bali? Ničesar se ne zgodi brez volje Očeta, ki je v nebesih. Ta Oče v nebesih pa je eno s Sinom, ki je Kristus. Če si torej ti eno s Kristusom, kaj se boš potem bal? Ali te more večja sreča doleteti? Glej, svet jp kakor ogromen veletok, ti pa drviš s tem veletokom tja proti — večnosti. Na obeh obrežjih veletoka stoji Kristus. S teboj v
sem se pehal! Če se le spomnim, me že spreletava. S trnjem porasla stezica, po kateri je bleščala žerjavica in so sikale kače, me je privedla do srebrnih vrat.
» — Tek, tek!
»— Kdo trka? me vpraša hripav, tožeč glas.
» — Kukunjanski župnik.
» — Kakšen ... ?
» — Kukunjanski.
» — Aha!... Noter.
»— Vstopim. Velik, lep angel, ki so mu bile peruti temne ko noč in se mu je obleka bleščala ko dan, je imel za pasom demanten ključ in je pisal, resk, resk, v bukve, ki so bile debelejše ko bukve svetega Petra ...
» — No, kaj želiš in kaj zahtevaš, je vprašal angel.
»— Lepi božji angel, vedel bi rad, — morda sem preradoveden, — ali imate tukaj Kuku-njance.
» — Ku... ?
»— Kukunjance, ljudi iz Ku-kunjana... sem namreč njihov župnik.
»— Ehe! gospod Martin, kajne!
» — Sluga pokoren, gospod angel.
» — Kukunjan praviš torej...
» In angel odpre velike bukve, s; oslini prst, da bi mu šlo laže, in začne listati po njih ...
— Kukunjan, vzdihne globoko ... Gospod Martin, v vicah nimamo iz Kukunjana žive duše.
»— Jezus, Marija in sveti Jožef! žive duše iz Kukunjana ni v vicah! O, mili Bog, kje pa so potem?
» — E, sveti mož, v raju so. Kje, zlomka, bi naj pa bili?
»— Ampak jaz od tam prihajam, iz raja ...
» — Od tam prihajaš!... In?
» — In? In tam jih ni ! ... Aj, ti dobra angelska mati! ...
»— Kaj hočeš, gospod župnik! Če jih ni ne v raju, ne v vicah, potem ne preostaja drugega kot...
»— Križ božji! Jezus, sin Davidov! Joj, preioj! Ali ie mogoče?
... Morda se je sveti Peter zlagal?... Pa vendar nisem slišal, da bi bil petelin zapel!... Joj meni! Kako bi mogel v nebesa, če ni tam mojih Kuku-njancev?
»— Čuj, ubogi gospod Martin, ker hočeš po vsei sili vse izvedeti in se na lastne oči o vsem prepričati, potem steci po tej stezici, ampak steci pošteno, če le znaš... Na levi naletiš na velika vrata. Tam izveš vse. Bog s teboj!
»In angel je zaprl vrata.
» Preskakoval sem z ene noge na drugo in napravil dosti nepotrebnih korakov, a nazadnje sem le zagledal vrata na levici ... oj, kakšna ogromna
večnost gre tudi Kristus. S teboj gazi veletok, četudi ie včasih poln gorja in solza. Ker je Gospod s tabo, boš varno prijadral v pristan večnosti. Gorje pa na drugi strani onemu, ki je vrgel Kristusa od sebe. Trikrat gorje mu ob zadnjem dnevu vstajenja. Namesto da bi šel v življenje svojega Gospoda, bo pahnjen v zunanjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.
vrata; tako so zazijala vame kakor vrata velike peči. E, o-troci moji, kaj sem videl! Tam me ni nihče pobaral, kdo sem; nobenega zapisnika nikjer. Tja noter, dragi bratje, se pehajo ljudje kar na debelo in v gručah. kakor vi ob nedeljah v gostilno.
»Debele potne srage so mi polzele po licu, a vendar sem bil ves premrt, da sem kar drhtel. Lasje so se mi ježili. Smrdelo je po zasmojeni stvari, po pečenem mesu, približno tako, kakor zasmrdi v našem Kuku-njanu, kadar smodi kovač Eli-gij kopito staremu oslu, da ga podkuje. V žgočem, smrdljivem zraku sem kar sapo lovil; v u-šesa mi je udarilo strahovito kričanje, stok, tuljenje in kletev.
» — No, ti, ali stopiš noter ali ne? — me je nahrulil rogač in me dregnil z vilami.
» — Jaz? Jaz že ne. Sem prijatelj božji.
» Božji prijatelj si... E, gar-javec ti garjavi! Kaj pa laziš tod okrog?...
» — Prihajam ... Aj, prizanašajte mi, saj me noge več ne drže ... Prihajam ... prihajam od daleč... da vas ponižno povprašam, ali... ali imate slučajno ... slučajno koga ... koga iz Kukanjana ...
» — Aha, strela božja, neumnega se mi delaš, kako bi ne vedel, da je tu Kukunjan. No, krokar ostudni, pa pridi in poglej, kako jih pri nas obdelujemo, tvoje glasovite Kukunjance...
»In sredi groznega vrtinca sem zagledal:
» Dolgega Petelina, — saj ste ga, bratje, vsi poznali, — dolgega Petelina, ki se ga je tolikokrat navlekel in tolikokrat iz-tepal bolhe svoji ubogi Klariči.
» Videl sem Kratko ... tisto švigljo... z zafrknjenim nosom ... ki je spala čisto sama na skednju... Saj se ie spominjate, hudobci!... Ali pustimo to; sem že tako preveč povedal.
»Videl sem Paskala Smolo-prstnega, ki si je izdeloval olje iz maslin gospoda Julija.
»Videl	sem paberkovavko
Babeto, ki je kradla ob pobiranju klasja po cele šope iz kupov snopja, da je lahko prej povezala svoj snop.
» Videl sem mojstra Grabeža, ki je tako imenitno mazal svojemu vozičku kolo.
»In Dolfino, ki je tako drago prodajala studenčnico.
» In Krivca, ki jo je tako mirno, s čepico na glavi in pipo v kljunu, ošabno kakor Artaban... mahal mimo mene, če me je srečal, kadar sem nesel sveto popotnico ... kakor bi bil srečal psa.
» In Kilovca z njegovo Zeto, in Jakca, in Petra, in Toneta«...
Vsi ginjeni in prebledeli od strahu so vzdihovali poslušav-
ci, ko so gledali v odprtem peklu svoje očete in matere, babice in sestre...
— Saj čutite, bratje, je povzel dobri gospod Martin, saj čutite, da mora biti tega konec. Vaš dušebrižnik sem in vas hočem rešiti brezna, v katero drvite. Jutri se lotim dela, najkasneje jutri. In delo mora uspeti.
Čujte, kako se ga polotim. Če naj gre vse po sreči, mora biti red. Sli bomo po vrsti kakor hiše v Trsti.
— Jutri, v ponedeljek, bom izpovedoval starce in starke. To ni nič.
»V torek otroke. To kmalu opravim.
»V sredo fante in dekleta. To se utegne zavleči.
» V četrtek može. Kratki bomo.
» V petek žene. Porečem jim: kar lepo brez čenč!
»V soboto mlinarja!... Za
Pred dobrimi sto leti je nastala v Parizu neka zveza, ki je dolgo vzbu* jala zanimanje vsega občinstva. Kje imajo člani svoje sestanke, so li po* litičnega značaja, kakšen namen za* sledujejo, nihče ni dolgo vedel od« govora. Njihovo ime »Oklepniki« je dopuščalo vsakovrstno ugibanje. Eno je bilo gotovo: člani so pripa* dali imovitim slojem in so bili vs; samski. Polagoma se je izve* delo, da je zveza mladeničev, kj so se dogovorili, da hočejo ostati samski.
Med njimi je bila dvojna struja; prvi, ki so pač dvorili gospodičnam, a so se zavezali, da se ne bodo dali vpreči v zakonski jarem, drugi pa skrajneži, ki so sploh bili sovražno razpoloženi do vsake ženske. Zato so se imenovali »oklepniki«. Upo* števajoč obe struji v zvezi, so od* brali za predsednika Emila Mollar* da, lepega 30 letnega mladeniča, za podpredsednika pa La Chaiseja, po* morskega častnika, ki je bil velik sovražnik žensk. Toda pri vsem na* sprotstvu sta ta dva bila velika pri* jatelja; vsaj v končnem cilju sta si bila edina, namreč »poročiti se ni« koli«
Zveza je nekaj časa dobro uspe* vala, toda ženske so kmalu z z vi s jačo premagale te »oklepnike« ter jih pripravile, da so stopili v jarem sv. Lukeža. Čez par let sta ostala edina člana le še Mollard in La Chaise ter slovesno izjavila, da ho* četa do smrti ostati zvesta namenu zveze.
Ako so gospodične norčevaje se vprašale Mollarda, koliko članov šteje' zveza, je Mollard ponosno dvignil prsi ter rekel: »Samo dva, toda dva leva«. Kmalu nato je bil podpredsednik odpoklican k morna* rici v službo za dve leti. Pred odho* dom sta si zadnja člana prisegla zvestobo. Toda kdo popiše razoča* ranje La Chaiseja ob vrnitvi, ko je zvedel, da se je Mollard medtem poročil. Skoraj bi bil sklenil, pretr* gati vsak stik z bivšim prijateljem, vendar je hotel vedeti, kaj ga je pri* vedlo do verolomstva.
Zglasil se je na Mollardovem sta* novanju. Odpeljali so ga v sprejem* no sobo. Skoraj še ni podal roke bivšemu predsedniku, že ga je vpra* šal: »Ti si se poročil!«
»Da, skoraj bo dve leti.«
»In si gotovo nesrečen«, ga vpra* ša La Chaise z gotovostjo.
»Nikakor, ampak našel sem srečo.«
»Nemogoče, izključno, ne govo* riš resnice!«
»Je pa vendar resnica, poslušaj. Komaj si se tj odpravil po svetu, me je sreča zapustila. Pregledal sem svoje dolgove ter sprevidel, da jim nisem več kos. Upniki so mi stopili
njega samega ves dan ne bo preveč...
» In če v nedeljo končamo, bomo vsi srečni.
»Vidite, otroci moji, kadar žito obzori, se mora požeti; kadar je vino pretočeno, ga je treba popiti; pred menoj je pa mnogo umazanega perila in treba ga je oprati, in še pošteno oprati.
»To je tista milost, ki vam jo želim. Amen!«
Kar je rekel, to je storil. Nič koliko luga je bilo treba.
Od tiste pomembne nedelje je segal sluh o kukunjanskih krepostih do devete vasi.
In dobremu dušnemu pastirju, gospodu Martinu, se je srečnemu in veselemu ono noč sanjalo, da stopa pred svojo čredo v sijajni procesiji, sredi prižganih sveč, v oblaku dišečega kadila, med otroškim zborom, ki poje Te Deum, po ožarjeni poti tja gor v božje mesto.
na noge in brez očetove pomoči se nisem mogel izvleči iz zagate. Oče je bil ves iz sebe ter je izjavil, da mi ne da niti beliča. Da, še podporo mi je ustavil. Upniki so pa vedno bolj pritiskali.«
»In ti si se ponižal radi nesramne* ga mamona in sj vzel ženo.«
»Počakaj, prijatelj, in poslušaj do kraja. Me pač krivo sodiš,« odvrne Mollard. »Neki dan me pokliče oče jn mi pravi, »tvoje dolgove bom poplačal, toda moraš se prej poro« čiti.« Pomisli tedaj moj položaj. Veš, da mi je moja prostost bila nad vse draga, toda. upniki bi me tudi te oropali. S povešeno glavo sem privolil očetu in računal, kako bi se mu izmuznil. Moj oče je go* tovo vse preračunal. Čez osem dni so me predstavili gospodični de Sa» sy. Vse mogoče sem ukrenil, da bi odklonila mojo roko, toda kaj ho* češ? Ko sem gledal pred seboj to nežno bitje, ki je zrlo name še skoro z otroškimi očmi, se mi je smililo. Nisem mogel biti do nje neprijazen. Dalj ko sem jo gledal, bolj mi je ugajala; črne oči, male ustne, lepe obokane obrvi, sveže obličje — na» ravnost čarobna.«
Pomorščak je ob tem opisovanju nekaj zabrundal, toda sodrug, kakor da ga ne sliši, je nadaljeval:
»Jaz sem ji nekaj časa dvoril in sem čakal in zavlačeval v upanju, da me kakšen angel reši iz te sti* ske, ker upniki so mj že grozili z ječo. In prišel je grozni dan, ko sem moral pred oltar. Stari znanci naše zveze so se zbrali, ter se hudomušno smejali, ker sem jih svoj čas karal, da so se iznevirili določbam n^še zveze. Po kratkem nagovoru me vpraša duhovnik: »Ste li pripravlje* n; sprejeti navzočo nevesto za svojo ženo?« Nastala je tišina, da bi sli* šal muho.
»Ne!« sem odgovoril odločno. Nevesta in neka gospa sta padli v omedlevico, moj oče in tast pa sta skočila proti meni in sam ne vem, kako sem jo pobrisal iz gneče.«
»To si pa dobro napravil,« pravi pomorščak.
»Nikar me ne hvali! Nikakor ne zaslužim tvoje pohvale,« je odvrnil Mollard. »Pogumni odgovor »Ne!« pri poroki sem pač rekel, toda na poti v cerkev mi je neki prijatelj zašepetal na uho, da je moj oče ti* sto jutro pred poroko poravnal mo* je dolgovfe, in tako sem se klatil ne* kaj časa v skromnih razmerah po deželi. Ko sem menil, da se je oče že pomiril, sem se vrnil domov. Komaj sem prišel, se je oglasil pri meni neki častnik in mi je rekel: »Prihajam v imenu svoje sestrične Marjane de Sasy. Vi ste jo zelo raz* žalili s svojim obnašanjem ob po«
^Daudet :
jvjbur^anshi jupaifc
ečrti sfctci
roki in zato zahtevamo zadoščenje v njenem imenu«. Odvrnil sem mu, da nisem jmel namena jo žaliti, to* da po pravilih naše zveze nisem smel drugače ravnati.«
»Razumem,« pravi častnik,, »vaše težko stališče, toda sramote, ki jo je doživela moja sestrična, ne mo* rete tajiti. Veže vas torej dolžnost, da popravite krivico. Zato morate priti jutri k mojemu stricu, kjer mo> rate javno zaprositi za njeno roko, potem bomo šli k poroki in ko vas bo duhovnik vprašal, če jo vzame* te za ženo, morate reči »-Da!« a mo* ja sestrična bo takrat rekla odločno »Ne!« in tako bo stvar urejena.
Bal sem se, da me bo ta krepki častnik pozval na dvoboj, a ker se je stvar tako ugodno zasukala, sem privolil. Drugi dan sem stopil do nevestinih staršev, zaprosil za nje* no roko in čez mesec je bila zopet poroka. Na duhovnikovo vprašanje 'MjiHiiiiimiminimmiimmffltmmimmKnfflmnmmniniiniiiiHiiBiiiiii
Stanko Stanič:
V Langusovi dobi se med našfmi slikarji prvič pojaivi slovenska na* rodna zavest. Naš goriški rojak Franc Kavčič, upravitelj dunajske akademije likovnih umetnosti, je odprl Langusu vrata aikademije. Ko je Langus končal svoje študije v Italiji, se je naselil v Trstu in tam mnogo delal. Sele leta 1829. se je preselil v Ljubljano ter tako skoro omejil svoj delokrog na kranjsko deželo. Vipavski dekan se je L 1842. pogajal z njim za posli kanj e Mari* jinega svetišča v Logu. Vendar ga za delo nj mogel pregovoriti. Kljub temu pa častijo v Idriji na glavnem oltarju njegovo sv. Barbaro, ki jo je izgotovil že v Trstu leta 1829.; v Hrenovicah sv. Martina in v šturjah sv. Jurija. Da se Langus ni uveljav* ljal na Goriškem, ni čuda, ker je tu zavladal njegov veliki sodobnik * tekmec Josip Tominc. Ta dva sta si nekako razdelila delokrog — e* den na Kranjskem, drugi na Pri* morskem. Izmed Langusovih učen* cev je dobil menda tupatam kako naročilo za Primorsko le še M. To* mec, podobar v Št. Vidu pri Ljub* ljani. Toda tudi njemu sta pri nas izpodnesla tla Idrijčan Jurij, Tavčar s svojo rokodelsko šolo, ki je kore* niniJa zopet v škofjeloški Layer*jevj šoli, ter Luka Čefarin, ki je umrl v Idriji 1. 1859.
Slikar Mihael Stroj se je v našiih krajih kaj malo udejstvoval, ven(* dar pa je milostna podoba Matere božje v glavnem oltarju v Logu pri Vipavi iz leta 1853. njegova. Na Sla* pu pri Vipavi krasi cerkev pet Stro* jevih oljnatih slik, v Harijah pa Ma* ti božja z detetom.
Če ne štejemo oba Kiinla, Kurz*a von Goldenstein in Picha med slo* venske slikarje ter Karingerja in Perniharta mod cerkvene, smo v glav* nem naš delež pri razvoju slovon* skega cerkvenega slikarstva v tej dobi ugotovili. Podčrtam, da imamo eno prvih Langusovih slik v Idriji ter skoroda vsa Tominčeva dela na Primorskem.
WOLFOVA DOBA
Komaj se je Janez IVolf nastanil v Ljubljani in ga je »Zgodnja Dani* ca« radi njegovih slik v Trbovljah in Velikih Laščah pohvalila, že ga je poklical štjaški kurat slikat sve* tišče v Štjak na Krasu. Bilo je to le* ta 1866. Tri leta pozneje je že slikal svetišče v Vrabčah in leta 1870. cer* kev v Črničah. Sedem let pozneje ga srečamo v Vipavi. Skoai dve leti je slikal tamkajšnje svetišče in u* stvaril tam svoje najboljše freske. Leta 1876. je napravil podobo Ma« tere božje za Podrago in sv. Kanci* jana za Planino.
Izmed Wolfovih učencev in so*
sem krepko odgovoril »Da«, čeprav sem vedel, da se bo zgledovanje, ki se je pred mesecem dni zgodilo, spet ponovilo, ko bo ona tokrat re* kla »Ne«.
Duhovnik se je potem obrnil do neveste z vprašanjem, če me vzame. Tedaj1 se je ozrla name z milimi očmi — ah, bila je v resnici angel v beli poročni obleki. Čutil sem brld* ko kesanje, da ne morem tega an* gela imeti; solza se mi je prikazala v oči in ona je že izgovorila usodni odgovor. »Da,« je rekla glasno. Pri* znam, da sem moral zbrati vse moči, da ...«
»Da si se obdržal na nogah,« je rekel mornar.
»Da, ampak od veselja.«
»Razumem« je rekel La Chaise in z globokim vzdihom dostavil: »Do* ba »Oklepnikov« je končana.
Če se je tudi on, slednji, poročil, o tem zgodovina molči.
dofonikov so slikali na Primorskem:
Mirostav Tomc. Kristusa na križu za Poljane v Istri.
Janez Šubic (v kolikor se je pri Wolfu učil) je pomagal WoIfu v Čr* ničah.
Jurij Šubic je narisal za knjigo »Oster*ung. Monarchi« rn Wort und Bild« procesijo Gradežanov v čol* nih na Barbano ter sliko goriške ša* gre.
Simon Ogrin je leta 1876. potna* gal Wolfu v Vipavi. Samostojno pa je leta 1882. slikal svetišče in križev pot v kapucinski cerkvi v Sv. Križu pri Ajdovščini; leta 1883. svetišče v Šmarjah; leta 1888. župno ceTkev v Slavini; leta 1889. božji grob za Li* bušnje; leta 1890. sliko M. B. v Za* plani; leta 1894. božji grob v Seža* ni; leta 1897. božji grob za Postojno in Nadanje selo ter leta 1899 za Vi* pavo; leta 1900 sliko sv. Družine in Brezmadežne za Col; leta 1901. cer* kev v Sanaboru pri Colu; leta 1902. svetišče v Gaberjah. Njegove kri* ževe pote imajo še sledeče cerkve na Primorskem:	Vogrsko,	Vreme,
Št. Peter na Krasu, Hrušica v Istri in pred vojsko ga je dobil tudi Bo* vec.
Ludovik Grilc je leta 1877. poma* gal Wolfu v Vipavi, prej pa je nekaj časa bil tudi v Gorici, kjer se je bavil s portretnim slikanjem, po* zneje je naslikal za Zabnice sv. Urha.
P. Aleksander Roblek O. S. Fr.
je naslikal za predvojno župno cerkev v Pevm} sv. Tri kralje, Ža* lostno Mater božjo in sv. Antona Pad. Za nekdanjo kapelo v Rožni dolini Marijino oznanjenje. Nekaj njegovih slik je imel pred vojno tudi frančiškanski samostan na Ko* stanjevici.
Anton Jebačin je pomagal Wolfu v Vipavi in slikal predvojni križev pot na Kostanjevici pri Gorici ter slike sv. Alojzija, sv. Antona, sv. Jožefa in Srca Jezusovega v Zgoni* ku, celo cerkev na Proseku in Op* činah. Umil je tudi freske v Po* stojni.
Če omenimo, da so v tej dobi slikali po Goriškem in Istri tudi Anton Cej iz Cerkna, A. Gosar iz Dupelj, Jakob Respet jz Cerkna in razni drugi domači rokodelci, smemo ugotoviti, da imamo iz te dobe pri nas najboljše Wolfove freske in lepo Število Ogrinovih najboljših del.
NOVEJŠA DOBA
V tej dobi bi hotel posebno pou* dariti dve dejstvi. Imamo umetnine velikega Ivana Groharja. Umetnost* ni zgodovinar Izidor Cankar pravi o njem: »Poleg ustvarjanja stalnih umetnostnih vrednot kot takih je
Groharjeva zasluga, da je bistveno sodeloval pri z oblikovanju slaven* ske modeme umetnosti s svojstve* nim značajem.« Grohar se je pri* bljžno do leta 1900. gibal v okviru iedalistično navdahnjenega realiz* ma, pozneje je prišel k impresio* nističnemu naturalizmu in ga zato cerkveno slikarstvo ni moglo več zajemati. Iz prve dobe njegovega delovanja imamo na Primorskem dva lepa spomenika njegovega u* metniškega ustvarjanja.
Prvi je cerkev sv. Duha na Li* bušnjem. Naslikal je v prezbiterju štiri evangeliste in prihod Sv. Duha, na stropu ladje pa Marijino vne* bovzetje. Drugi spomenik je cerkev sv. Štefana v Logu pod Mangartom. V tej cerkvi so njegove tri velike stenske slike: mučeništvo sv. Štefa* na, češčenje sv. Rešnjega Telesa in kronanje Device Marije. Obe cerkvi je tudi bolj na ohlapno dekoriral. Groharju sta menda poverila slika* nje Ivam Leben za Libušnje in Jo* sip Primožič za Log.
Po vojski sta se, kakor se zdi, v slovenski cerkveni umetnosti sme* lo dvignila brata Kralja. Tone Kralj se je prvj dokopal do cerkvenega slikanja v Strugah na Dolenjskem. Komaj je bilo to znano, že ga je pozval Alojz Kodermac ter mu izročil cerkev v Volčah. Poslikal je prezbiterij in dve stranski kapeli. Še med tem so je pogodil z Virgl* lom Ščekom za poslikanje svetišča v Avberju na Krasu. Tudi pri Sv. Luciji na Mostu je slikal z oljem na platno oltarno sliko sv. Valenti* na, sv. Janeza Krstnika pa na zid za baptisterij. Pozneje je poslikal še cerkev v Pevmi, na Katinari v šentviški gori, na Mengorah in Vi* šarjaih. Takoj po svetovni vojni sta nastopila z oltarnimi slikami Bucik in Herman Trdan. Najbolj zanimi* ve pa so iz tiste dobe slike Čemi* gojeve, pol v omet (zrezane pol za* senčene v cerkvi sv, Ivana v Štiivamu pri Devinu
Lepe kipe iz iste dobe jma Gorše v Šempetru in Opatjem selu. Pozne* je je isti umetnik postavil v farni cerkvi v Cerknem lep doprsni kip rajnega škofa Sedeja.
Cerkev Srca Jezusovega v Drežni* ci sta s freskami okrasila Musič in Černigoj.
Nekdanja Primorska ima torej pokazati skoraj največje udejstvo* vanje slovenskih cerkvenih umetni* kov v preteklosti in sedanjosti.
Sveti križev pot v Jeruzalemu
Med najlepše verske vaje v Jeruzalemu spada gotovo pobožnost križevega pota, ki se opravlja vsak petek popoldne. Navzočih je vselej veliko število redovnikov in redovnih sester, pa tudi svetnih duhovnikov. Te genljive pobožnosti se udeleže tudi skoraj vsi romarji, ki prihajajo v Sveto deželo. Vsa pobožnost traja približno eno uro. Procesija se začne na dvorišču Poncija Pilata, zraven tempeljskega trga, kjer je bi! Kristus na smrt obsojen, konča se pa v cerkvi božjega groba. Križev pot vodi vernike po onih delih Jeruzalema, ki so za vsakega kristjana, zlasti pa še za jeruzalemskega romarja zares sveti kraji, saj je tod hodil sam božji Zveličar, ko so ga peljali s križem obloženega na Kalvarijo.
Ta pot je bila ob Jezusovem času deloma zunaj mestnega obzidja, danes pa se vije docela po notranjem dolu mesta; kajti Jeruzalem se je pozneje trajno razvijal in sicer povečini proti severu.
Pot, ki se po nji vije procesija, nas vodi skoraj ves čas po starih ozkih in na več krajih ze-
lo zanemarjenih ulicah, ki so polne umazanih Arabcev in še bolj nesnažnih prodajalnic. Tukaj je namreč arabski bazar, arabsko sejmišče. Povsod vidiš polne jerbase sadja in razne zelenjave. Na več krajih so na-gromadene cele izložbe domačih, kuhinjskih in drugih potrebščin. Na obeh straneh ozke poti visi poleg tega na prodaj še krvavo meso drobnice in goveje živine.
Vsekrižem se prerivajo ljudje iz mesta in dežele, vmes so pa pomešane ovce in koze, osli in mule, jezdeci in konji ter težko obložene kamele. Skozi to mešanico se pomika procesija udeležencev križevega pota, ki jih je vselej več ko pet sto. Med njimi je navadno največ Francozov, precej Italijanov in Angležev. V novejšem času pritisnejo tudi v obilnem številu zastopniki iz Severne Amerike. Pretežna večina je moških, žen-stvo in mladina je bolj .malo zastopana. Pred procesijo gre uradni sluga patra kustosa, ki skuša napraviti prostor procesiji. Kako je zadnje čase s to procesijo, nimamo poročil.
Tukaj v Jeruzalemu nehote opazuješ, kako pobožno, zbrano in polni ganotja molijo po umazanih ulicah, v sredi med nevernimi in nam sovražnimi Arabci in Judi vprav premožni in učeni kristjani. Puhle, prevzetne glave nevednežev in verskih brezbrižnežev naj bi se šle les učit!
Velika noč - praznik vere, upanja in ljubezni
Velika noč je slovesen praznik naše vere. Pravim »vere«, ne samo meglenega verskega čuta, ki so ga hoteli modernisti vtihotapiti namesto resnične vere v božje razodetje. Mi verujemo v Kristusovo vstaje* nje kot v trdno zgodovinsko dej* stvo, ki nam ga tako obilno izpričujejo sveta pisma. Vsa moderna kritika ni mogla omajati tega pri* čevanja. Godi se ji kot nekdanjim farizejem, ki so hoteli utajiti Jezu* sovo vstajenje na ta način, da so stražnike podkupili z 1 denarjem in ti naj bi pred Pilatom izjavili: »Ko smo mi spali, so prišli ! njegovi učenci in so ga ukradili«. Zares klai vrne priče so bili ti vojaki in klavr* no je propadel ves farizejski načrt. Tako je tudi moderna kritika do* cela obnemogla v boju proti Vstajenju. Zato je velika noč triumf naše vere.
Je pa tudi praznik veličastnega upanja. Življenje na zemlji je težko in polno bridkosti, potno hudih pre* skušenj. Jezus nas uči, naj vdano vzamemo na rame vsak svoj križ in ga nosimo za njim. Ko bomo z njim dotrpeli, ko »se bo razdejalo telo greha«, bomo z Jezusom vstali v novo življenje s poveličanim, nesmrtnim telesom. Vsak ima na svoj način svoj veliki petek na tem svetu, vsakogar čaka neslutena ju> t ran ja zarja vstajenja in poveliča* nja. Zato o veliki noči triumfira krščansko upanje: »In noč bo svetla kakor dan in noč mi bo svetila v mojem veselju«.
Praznuje z vero in upanjem tudi krščanska ljubezen.	V žrtvi se je
božja ljubezen do ljudi pokazala na veliki petek. Odrešenje je delo božje ljubezni. Zato pa tudi verno ljudstvo vračal Jezusu ljubezen da ljubezen: v zakramentu sv. pokore se verniki očiščujejo svojih grehov, v velikonočnem obhajilu se združujejo z Njim v objemu duhovne Ijiu bežni, ko želijo postati vedno bolj Njemu podobni in svoje življenje uravnati po Njegovem vzoru. In ko na veliko soboto zazvone zvonovi, ko se oglasi aleluja, tedaj tudi kr* ščanska srca zarajajo v hvaležni
ljubezni do Boga dobrotnega in usmiljenega ter v dobrohotni naklo* njenosti do vseh ljudi, ki se po-vnanje kaže v medsebojnih votčilih. Tako na veliko noč slavi zmago/ slavje tudi krščanska ljubezen, tistB, ki bo še v večnosti ostala, ko že1 vere in upanja več treba ne bo.
Kako sc svet obrača:
Anton Aškerc je krščanstvu oči*’ tal, da ne dopušča človeku samo* stojno misliti. To je skoroda ne* prestano ponavljal v svojih pesmih. Čujte in strmite, jaz danes ponav* Ijam za Aškercem, ne da bi se kot katoličan količkaj vznemirjal, iste verze, katere je on nameril proti krščanstvu. Danes namreč vsi svo* bodni ljudje dobro vedo, da tisti očitek ne zadeva nas, ki smo kristjani, ampak tiste, katera je ho* tel Aškerc kot svobodoljubne pro* slavi jati. Verzi so pa ti:
Le misli, Ambatha preljubi,
Le dalje ves svet premišljujl Da misliti greh bi bil morda Brahmanom tega ne veruj!
Anbatha in brahman sta danes zamenjala vlogi! Kako se sret obrača!
VelikoMčni vzdihi brezdomea
Velika noč, Velika noč. lepd je bilo mi nekoč ta dan med svojimi doma ... četrtič k meni si prišlš, kar sem sred tujega sveti, Veljka noč, Velika noč!
Srčnd ta dan želim domov, želim pod svoj domači krov, želim med svoj slovenski svet. Kdaj prišel bo ta lepi dan, tako srčno pričakovan?
Odgovor daj mi, o Gospod!
J. K„ begunec
Koledar za prihodnji teden
17. aprila. VELIKA NOČ. Vsta* jenje Gospodovo.
18. VELIKONOČNI PONEDE--L.IEK. Ni zapovedan praznik.
19. TOREK. Leon IX., papež.
20. ČETRTEK. Anzelm, cerkveni učenik. Bil je benediktinski opat. pozneje pa kanterburški nadškof * Angliji, kjer je imel trde boje s kra' ljem Viljemom za cerkvene svobo' ščine. V bogoslovni znanosti ga šte* jemo med najodličnejše srednjeve* ške sholastike.
22. PETEK. Soter in Kaj, papeža. Leonida.
23. SOBOTA. Adalbert (Vojteh), škof. Jurij, muč. Po sedanjem cer' kvenem koledarju se praznuje sV' Jurij ta dan, po stari narodni šegi pa še vedno naslednji dan 24. apri' la. V srednjem veku je bil ta svet' nik v veliki časti kot vzornik in za' ščitnik vitezov, ki so imeli častno dolžnost boriti se proti nasilju te* ščititi vdove in sirote.
Za smeh in zabavo
PRIZNANJE.
»Imel sem zelo lepo vožnjo. S** mo pol ure sem stal, pa sem dobil zelo lep sedež.«
»To ni še nič. Jaz sem nekoč samo deset minut stal, pa sem zato sede' dve leti.«
Slovenski cerkveni slikarji na Primorskem
General Brandley"o obrambi zahodne Evrope
V Washingtonu so 4. aprila zelo slovesno podpisali atlantsko obrambno pogodbo. Skromen prostor nam ne dopušča, da bi objavili govorov, ki so jih imeli ob tej priložnosti ameriški državniki ter zunanji ministri držav, ki so pristopile k pogod-bi. V glavnem so vsi poudarjali predvsem eno, to je obrambni značaj atlantske zveze. To je treba poudariti, ker sovjetska propaganda kriči v svet, da je la zveza napadalna.
Evropske države, ki so pristopile k atlantski pogodbi, pa zanima drugo praktično vprašanje: ali bodo države te zveze branile zahodno Evropo, če bo napadena. Amerikance, ki morajo dajati denar za evropsko obnovo in vojaško opremo, seveda tudi zanima, ali naj dajejo Evropi komoč, ki pa je nevarno, da bi lahko vse padlo v roke Sovjetom. Doslej je namreč prevladovalo mnenje, da Sovjetov nihče ne bi mogel ustaviti pred Pireneji, če bi vkorakali v zahodno Evropo. Ker je imelo ameriško zunanje ministrstvo Prav tu največ je težave v zvezi s pogajanji za atlantsko pogodbo, je naročilo načelniku ameriškega štaba generalu Brandleyu, naj poda jasno izjavo o tej zadevi. General Bradley je to storil in rekel, da je ameriško vojaško vodstvo opustilo staro na-ziranje, da Sovjetov ne bi bilo
mogoče zadržati, če bi vdrli v zahodno Evropo. Naši zavezniki bi seveda morali obupati, je rekel Bradley, če bi vedeli, da bi jim prišli na pomoč šele takrat, ko bi bile njihove države že zasedene. Naša pomoč bo takojšnja! Zahodna Evropa si ne more privoščiti še ene osvoboditve. Sovjete pa bo mogoče ustaviti šele takrat, ko bo napravljeno vse, kar predvideva atlantska obrambna pogodba, to je, ko bodo evropske armade dobile primerno orožje in opremo. Atlantska pogodba namreč vse to predvideva. S tem pa tudi odpade nevarnost, da bi vse, kar dajejo Združene države Evropi, padlo v sovjetske roke. Atlantska pogodba bo torej dala Evropskim narodom tisti občutek varnosti, ki je za gospodarsko obnovo svobodnih narodov ne-obhodno potreben. Podpis pogodbe je seveda šele začetek, in sicer dober začetek.
Vse vlade, ki so podpisale atlantsko pogodbo, so ameriško vlado uradno zaprosile za pomoč v denarju in orožju. Ameriška vlada je prošnje sprejela in bo predložila kongresu, naj zaprošeno pomoč odobri. To je izjavil ameriški zunanji minister Acheson, ki je rekel, da ni mogoče misliti na obnovo zahodne Evrope, če se države in posamezniki ne bodo počutili varne.
Dopisi
Kairo v Egiptu
Najprej moram izraziti naše veli* ko veselje, da smo dobile Katoliški glas. Ne morete si misliti, s kakšnim veseljem ga pričakujemo. Vse nas danima, posebno novice iz naših krajev. Najljubši pa nam je kotiček z razlago evangelija. Ker smo v 'tujini in ne slišimo tako pogosto slovenske besede, je pač jasno, da smo najbolj žejne slovenske božje besede, katero smo imele doma v Izobilju. Bog blagoslovi Vaš trud! (Op. ured. Hvala za pozdrave in ^oljtev. Bog Vam povrni! Vaša na# f°čila smo izročili naši upravi.)
dolina
Prva poročila o papeževem zlato« kašnem jubileju so tako razveselji* Va> da se res lahko reče: krščanstvo * svobodnih deželah zopet vstaja, ^udi tržaški Breg se ob tovariškem Polomu vedno bolj oklepa Cerkve, ^aznjk zlate maše sv. očeta je na Primer v Dolini tako lepo uspel, sc lahko mimo zapiše:	storili
smo svojo dolžnost. Dopoldanska kakor popoldanska pobožnost v cerkvj je pokazala pravo lice dolin* ske fare. Slovesno sveto mašo je ob veliki asistenci pel msgr. Jožef Har* nett, predsednik mednarodne po* moči za mladinske menze. Pevski zbor je pod vodstvom mladega or* ganista presenetil vso faro. Zapeli so z nepričakovanim uspehom Ki* movčevo kantato »Ti si Peter ska* la«. Tudi mali šolarji so pokazali vso dobro voljo in zapeli prav lepo papeško himno. Obe pesmi, zlasti še Kimovčeva, sta bili kakor mo* gočen klicaj k cerkvenemu govoru, ki je imel en sam odmev: ... pe* klenska vrata je ne bodo premaga« la... Po sv. maši se je vernikom prebralo v latinskem in domačem jeziku pismo, ki ga dolinski verniki pošiljajo svetemu očetu. Sv. maše so se udeležili zastopniki vseh kra* jevnih oblasti. — Mnogi dolinski kristjani že mislijo na romanje v Rim za sveto leto 1950. Zelo prav bi bilo, da se priredi za vse tržaške Slovence skupno romanje in da se v ta namen čimprej ustanovi pri* pravljalni romarski odbor.
■/ &
Eden najveličastnejših spomenikov nekdanjim predsednikom Združenih držav je nedvomno Mount Rushmore v južni Dakoti, v severozapadnem delu ZDA. V višini okrog tri tisoč metrov so vklesani v vrhove gore doprsni kipi Jurija Wa-shingtona, Tomaža Jeffersona, Teodora Roosevelta in Abrahama Lincolna (od leve proti desni). V granit izklesani kipi presegajo za 465 krat naravno velikost in so visoki preko dvesto metvov. Načrte je izdelal znani ameriški kipar Outzon Borglum in dela tudi vodil od 1. 1927. do 1. 1941., ko je umrl.
Delo dokončuje sedaj njegov sin Lincoln Borglum.
Novice
Slov. Amerikanci za naše begunce
Pred kratkim časom je p. Ber* nard Ambrožič v »Amerikanski Domovini« priobčil zelo topel čla* nek, v katerem poziva svoje ameri* kanske rojake na pomoč za naše begunce.
Popisuje našo begunsko delo in pozivlje na podporo za naše društvo »Dobrodelnost« Hvaležni smo pa« tru za lepe in resnične besede. To* liko razumevanja in sočutnosti do sedaj še nismo srečali.
Razstreljeni vojaški spomeniki
Te dni so v Jugoslaviji razstre* lili dva vojna spomenika, enega na Sv. gori in drugega na Sv. Marku. Oba sta bila iz Gorice zelo vidna in Goričani so to razdejanje hitro opazili. Razburjenje med Italijani je precej veliko, kakor je bilo svoj čas med Slovenci, ko so fašisti razdejali Volaričev spomenik v Tolminu, Vilharjev v Postojni in še marsikod spominske napise. Nacionalizem je pač vedno isti. — Pod fašizmom n.
pr. ni trpel niti slovenskih nagrobnih spomenikov.
Obmejne prelaznice
Glasom pogodbe, katero sta skic* nili italijanska in jugoslovanska vla* da svoj čas v Vidmu, bodo smele naše oblasti izdajati v slučaju smrti, bolezni in sodnih poklicev prelazni* cc za prehod meje v območju de* setih kilometrov. Podrobnosti se izvedo pri obmejni policiji.
Pavlinski misijon v Gorici
Sklep tega zelo uspelega misijona se je vršil v nedeljo zvečer s slove« sno procesijo po goriških ulicah ,pri kateri je nosil Najsvetejše sam nadškof. Župan dr. Bernardis je o* sebno posvetil Gorico Bogu.
Smrtna kosa v Ameriki
Dne 4. nov. 1.1. je umrl v Parana Josip Prinčič, doma iz Cerovega, star 60 let. V Ameriki je bil z ma* lim presledkom od leta 1912. Svojo ženo in odrasle sinove ima v Arne* r’ki. Ravno tam se je malo pozneje ponesrečil Miro Humar, doma ne* kje iz Vipavskega. V Ameriki za« pušča ženo jn dve hčeri.
Slov. pridiga na Veliki petek v Gorici
Na Veljki petek se bo vršila ob 8h zvečer sklepna postna pridiga za Slovence v cerkvi sv. Ignacija. Slo« venski verniki so vljudno vabljeni k tej pobožnosti.
Imenovanja slov. duhovščine v Argentini
Prelat dr. Odar, rektor semenišča in Košmerlj Alojzij sem. špiritual sta imenovana za konzultorja ško* fije v San Luis. Za vizitatorja iste škofije pa je imenovan dr. Lenček.
Slovenec pomožni škof v Pečuhu
Dr. Franc Rogač je il letos ime« novan za pomožnega škofa v Peču« hu na Madžarskem. Kod vse smo Slovenci raztepeni!
Prelaznice za dvolastnike posestev
Po novi pogodbi med Italijo in Jugoslavijo bodo od 10. t. m. izdaja* le dvolastnikom, kateri stanujejo v Italiji prelaznice samo italijanske obmejne oblasti. To je važno za ti* ste, ki imajo zemljo onkraj meje, pa dosedaj še nimajo potrebne prelaz« nice.
Slovenci v misijonih
Iz pisma kitajskega duhovnika Jo« sipa Senga v Salezijanskih poročilih posnemamo, da se vodja velike misijonske postaje v Yunnamg Fu gospod Majcen nahaja zaenkrat na oddihu pri mons. Kerecu. Misijon se nahaja na višini 2000 m in miši* jonarji zelo tepe radi tega. Naš ro« jak Majcen se nahaja tamkaj že 13 let.
Povišane poštne pristojbine
Za Italijo in Trst so določene z 10. aprilom nove poštne pristojbine. Cenik je sledeč: navadna pisma 20 lir, dopisnice 15 lir, razglednice 15 lir, doplačila za ekspresna pisma 40 lir, za eskpresne zavoje 60 lir, za avionsko eskpresno pismo je treba doplačati za vsakih 5 gr še 65 lir.
Primorski dnevnik in naše šole v Gorici
Te dni so laški socialisti in komu« nisti napadli tukajšnje misijonarje in šolske oblasti, da silijo z versko propagando v naše šole. Katehetski zbor jim je že dal primeren odgovor, s katerim se popolnoma strinjamo. »Primorski dnevnjk« je seveda takoj pobral to kost, jo še nekoliko oglo* dal in jo konečno zabelil z napadom na tiste redke duhovnike, ki podu* čujejo na srednjih šolah. Dragi »Pri* morski dnevnik« nam je to prav brez potrebe povedal, ker že davno vemo, da bi raje videl na šoli za pro* fesorja najbolj zabitega komunistič* nega analfabeta, kakor pa katoliške« ga duhovnika. Sapienti sat 1
flERRE L’ ER MITE
Kako sem ubila svojega otroka
. Marsikateri teh mladeničev so ltr*eli tudi izven patronaža velik ''fiv na svojo okolico, saj so bili avni stebri premnogih delavskih ^anizacij. Ta je bil predsednik Rokovnega društva, oni tajnik, j ®tli ravnatelj konsumne zadruge 'Podobno. In kljub tolikemu delu prihajali zvečer po uro ali dve Patronaž, prirejali sestanke in ^0t*i vpitja in prahu imeli skušnje p gledališke predstave; bili so v Q^|r°nažu svetih, kjer so nastopali ^ °čno kakor voditelji in mnogo* celo tako kakor duhovniki. zhc temu so bili revni in edino
njihovo bogastvo so ijm bila šolska spričevala. Kaj bi bili storili, če bi imeli priliko, da bi se bili bolj izo* brazdi, če bi imeli več sredstev na razpolago, več prostega časa in šir* še polje svojega udejstvovanja!
Ob pogledu na te izobražene in delavne mladeniče in njihova zlata srca se je Dominik zavedel svoje ničevosti in se začei trkati na prsa. Preziral in zaničeval je samega se* be kakor izpreobrnjenec, ki niti1 ne sluti, kako visoko se povzpnejo nekatere duše. —■
On pa misli, da samo s tem, ko pride v patronaž, stori že Bog ve kaj ;saj ves dan ni napravil važnej* šega dela.
Ti mladeniči pa ves božji dan prebijejo pri težkem delu in v naj* različnejših skrbeh za družjno in ob devetih zvečer še pridejo v pa* tronaž, kjer se komaj oddahnejo in
razvedre!
Nekoč je hotel Dominik poiskati knjižico, v kateri je bila neka igra. Stopil je v stanovanje enega naj* boljših, najbolj delavnih in zmožnih mladeničev v patronažu; pisal se je Bretagne.
Našel je revne ljudi, ki jih je preživljal mladenič s svojimi žulja« vimi rokami. Oče, star vojak iz sc* demdesetega leta, ni bil sposoben za nobeno delo, mati jc gospodinji* la, kolikor se je dalo, hči je bila brez službe. O vsem tem ni v pa* tronažu fant nikdar črhnil besedice, sam je vedel za to in sam trpel... Z nasmehom na obrazu in s pogu* mom v srcu je prihajal vsak večer v dvorano in po dve uri žrtvoval za svojega bližnjega. In najbolj je bil Dominik ponižan, ko je videl, da se mladeniču zdi zelo pretirano, če mu kdo omenj, da je s tem sto*
ril veliko delo.
»Kaj sem pa jaz?«
Te besede so mu venomer priha* jale na ustnice. »Kaj sem pa jaz s svojimi dvajsetimi milijoni, s svo* jim avtomobilom, s svojimi rokavi* cami in s svojo palačo, če se pri* merjam tem vrlim mladeničem?«
Sklenil je, da bo storil vsaj to, kar lahko stori s svojimi slabimi močmi. Spoznal je, da je tak kakor razmočen prepečenec na žlici: tako je omahljiv in nestanoviten, kot bi sploh ne imel nobene volje, jn nima niti toliko poguma, da bi rekel župniku Firminu:	»Za trdno vam
obljubljjam, da bom prihajal vsak dan v patronaž!« In vendar bj jim lahko pomogel s svojim avtomobi* lom, ali bi dosegel pri železnici po* pust za izlete; tudi fotografiral bi lahko in žeblje zabijal ter pri tem tolkel po svojih prsih. Da, tudi če
pade kateri udarec po prsih, nič zato! Bo vsaj nekoliko občutil, kaj se pravi trpeti in delati za drugega.
Zlasti pa bi lahko pomagal, ko bi dal kaj denarja! Da, dal ga bol Ko pa je hotel dati, je začutil — o, sramota! — da mu tudi denar ne gre prav rad iz rok, četudi ga je imel več, kakor ga je potreboval.
Vsaka stvar je težka, kadar se hoče človek dvigniti! Vse ti brani v jasne božje višave!
Denarja je imel, da sam ni vedel koliko, a navzlic temu je bilo težko odriniti najmanjši desetak... Posmo« ljena lepenka na strehi patronaža je bila že vsa potrgana, da je ni bilo mogoče več popraviti, kupiti bo tre« ba novo. Dominik je to dobro ve« del, a vedel je tudi, da bo treba za to pet sto frankov, ki bi jih bjlo v patronažu težko dobiti. A kaj jo njemu pet sto frankov!
Zanimivosti
Ta grob teptajte
Pri cerkvi vasi Schweta na Sas škem je nagrobni kamen, v katerega je vrezana podoba kolesa. Mož, ki je tu pokopan, je zapustil oporoko, v kateri prosi, naj mimoidoči tepta* jo z nogami njegov grob.
Bil je to vitez Melhijor, hraber vojščak, ki se je pod deželnim gro* fom Friderikom Ugriznjenim (1.1291 — 1334) v mnogih bitkah proslavil. Ko se je postaral, se je umaknil na svoj grad. Nekaj pa je motilo nje« govo srečo: v dolgoletnih bojih je tako podivjal, da je v jezi ubil člo* veka kot muho; imel jih je lepo breme na vesti.
Nekega dne zagleda biriče, ki se bližajo, da ga potirajo pred sodnike; zakaj dva dni preje je v jezi spet prebodel nekega kmetiča. V tej stis ski se Milhijor zateče k kmetu, ki mu je bil sosed. Ta mu je svetoval, naj leže na njivo, potem pa je ple= menitega viteza vsečrez pokril z gnojem. Biriči so ga iskali, tako da je moral več ur ostati v nevšečni legi. Melhijor je sumil, da ga kmet nalašč pustil pod gnojem; ko Ja je kmet slednjič poklical, ga je vitez trdo ozmerjal. Njegova jeza je postajala vedno strašnejša 'n mu je tako vzkipela, da je kmeta zabodel. Ko se je po* zneje prepričal o resničnosti in zve* stobi kmetovi, ga je začela glodati vest. Zapustil je domačijo s trdim sklepom, da se poboljša; tuji knezi so mu sprosili dovoljenje, da se je smel vrniti domov. Zda je živel tiho in samotno, le s to skrbjo, da b' podpiral siromake, cerkve in šole.
Pred smrtjo je odločil, naj ga ne pokopljejo v cerkvi — taka je bila takrat pravica vitezov —, marveč pred njo, zato da bo vsakdo z no* gami teptal njegov grob. V nagrob* nik pa naj vrežejo kolo, v znatne* nje, da je zaslužil, da bi ga na ko» lesu grozno mučili in usmrtili. — Srednji vek je bil močan po krivdi, pa tudi po žrtvi in pokori.
Začarani princ
To, kar pravljice večkrat opisu* jejo, se je nekom/u res pripetilo. Knez Filip Burgudski, imenovan v zgodovini »Dobri«, je šel zvečer s svojim spremstvom po ulicah mesta Brugge. Na velikem trgu so opazili nekega trdno spečega pijančka. Knez si je hotel takoj privoščiti za* bavico. Velel ga je previdno pre* nesti v kraljev grad in sleči njego* vih oblačil; oblekli so ga v mehko srajco, oskrbeli z lepo ponočno če* pico ter položili1 v kraljevsko poste* Ijo.
Komaj je drugo jutro pijanček odprl oči, so že stali okrog postelje služabniki in ga ponižno vprašali, ako izvoli knežja milost vstati. O* mamljen in začuden ni našel besede. Pustil se je obleči v knežja oblačila, se napotil s celim spremstvom k sv. maši in nato v obednico. Ko je hotel nekaj ugovarjati, so se vsi
dvorjani načudili. Pri obilno oblo* ženi mizi so mu izginili vsi po* misleki. Po obedu so ga posedli k igralni mizi ter prinesli igralne kar* te in mošnjo zlatih cekinov.
Potem se je celo spremstvo pri* pravilo na sprehod po krasnem kne* žjem parku in tako je prišla ura večerje, na kateri ni manjkalo glas* be in plesa. Toda bolj kot vse to so ga zanimali veliki kozarci izbra* nega vina, katerega se vedno znova nalivali, tako da je kmalu trdno za* spal. Tedaj ga je dal knez spet preobleči v njegove cunje ter od* nesti na trg, kjer je prespal noč. Ko se je drugi dan dvignil, je imel vse za sanje, le en cekin v žepu mu je delal preglavice, kako je neki mo* gel ostati v njegovi obleki.
Ikarov Epigon
Patentni urad Združenih držav je sprejel in registriral izum, ki popol* noma uresničuje sanje neštetih po* kolenj o »človeškem letu«. Iznašli so namreč izjemno lahek helikop* ter, (izumitelj trdi, da se prav lahko hodi s helikopterjem na ramenih), katerega privežejo z jermeni na hrbet človeka. Propeler goni motor na dva cilindra, ki se pritrdi kot zunanji motor na čolnu; propeler je nad glavo letalca, smer se urejuje z vzvodom, ki je pred njegovim obra* zom. Hjtri • turisti, ki ljubijo razbur* jenje, bodo tako lahko uživali po* krajinske panorame zares »iz ptičje perspektive«.
Kako pokopavajo onstran žice
»Ljudska demokracija« je prinesla ljudem’ toliko novega, da se ljudem o tem prej nikoli še sanjalo ni, niti Mencinger pri vsej svoji duhovitosti in bit-strovidnosti bi ne bil vsega pogodil. Med te novosti! mislim, da spadajo tudi pogrebi, ki jih sedaj tam prirejajo. Čujte o dveh takih, kakor sem ujel iz ljudskih ust.
Ob onii veliki nesreči, ki se je dogodila na železniški progi pri Rihembergu, sta izgubila življenje dva fanta, eden iz Solkana, drugi! iz Vrtojbe. Ker sta padla kot žrtvi dela (čeprav se zdi, da je bilo železniško vodstvo pri tem precej krivo nesreče), so jima priredili pogreb, kot se spodobi). Prvega so pokopali v Solkanu kmalu popoldne ob obilni udeležbi ljudstva, delavskih zastopstev, oblasti in tudi delegatov iz vse Slovenije. Pogreb je bil lepo krščanski, kot se spodobi za kristjana.
To se je za malo zdelo mo-godcem pri partiji, da bodo njihove heroje nosili v cerkev in bodo še sami! morali v svetišče. Še težje jim je bilo, ko so pomislili, da jih čaka ta dan še en tak pogreb v Vrtojbi, da bodo torej morali še enkrat v
cerkev, še enkrat korakati z duhovnikom v istem sprevodu. Radi bi se temu izognili. Pogreb v Vrtojbi je bil določen za ob štirih popoldne tako, da bi domači župnik blagoslovil doma krsto, ki bi jo potem nesli v cerkev in na pokopališče. Modre buče partijcev si pa izmislijo prevaro: Mesto ob štirih prikorakajo v vas že precej prej vsa zastopstva kar od prvega pogreba v Solkanu. V Vrtojbi je ta čas zvonilo k pogrebu. Prinesli so obilo vencev, zastavo, narodno in rdečo. Hitro so se uvrstili v sprevod ter so, ne da bi čakali določene ure, dvignili mrliča in se odpravili1 na pot. Duhovnika ni še bilo. Žalostni starši tega prvi hip niso opazili. Kmalu pa so se zavedli, da nekaj ni v redu, da manjka župnik. Tedaj stopi oče pred krsto in ukaže: »Moj sin je bil krščen, zato hočem, da se kot kristjan tudi pokopa. Tukaj bomo čakali, da pride gospod!«
In ustavili so se ter s krsto na ramenih čakali!, da je prišel g. župnik ob uri, kot je bilo določeno. Nato se je pogreb nadaljeval.
Nedolgo za tem so Vrtojben-ci imeli priliko, da so prisostvovali nekemu drugemu pogrebu, ki je tudi značilen za novo demokracijo. Nekje na Krasu živi mlad par iz Vrtojbe, ki je »izgrajen« po novih naukih. Zato starši svojega otroka niso dali krstiti. Zgodilo pa se je, da je otrok umrl brez sv. krsta. Tedaj se je vzradovalo srce partijcem: Kaka lepa prilika, da popravimo sramoto od zadnjega pogreba in še damo Vrtojben-cem nauk, kakšni morajo biti demokratski pogrebi! Zato u-kažejo staršem: »Pogreb se bo vršil v Vrtojbi z vso slovesnostjo, kot jo zahteva položaj.«
Otroka so prinesli ali1 pripeljali v vas, kdo ve kako. Tukaj je vaški odbor imel posebno sejo, kako prirediti tak pogreb, kajti to je bil v vasi! prvi primer civilnega pogreba, zato se mu je moral dati primeren poudarek. Sklenili so, da se ga bodo udeležili vsil vaški odborniki in vsa vaška avtoriteta, da povabijo vso šolsko mladino z učiteljstvom in še vse^ občinstvo, naj počasti parmesečnega otroka, ki je umrl brez krsta daleč proč v tuji vasi, a so ga domov prinesli, ker je tako velevala partija.
Otročiča so seveda srečno pokopali, saj jim uiti ni mogel. Vrtojbenci pa so dobili dobrot lekcijo, kako se pojiovem pokopava, kadar starši niso več »nazadnjaškega mišljenja«.
ZANKE
UGANKE
UREDNIK: DOMEN
Rešitev ugank iz 9. številke :
1) Posetnica: Ravnatelj tiskarne;
2) Šaljivka:	Missouri, Mississippi (dve reki v Ameriki).
Pravočasno ni došla nobena rešitev.
| Črkovnica
(Domen)
NARODNI PREGOVOR
1|2|3|,|.|:|,|;!?!=|’|„“!3!-1:|,|:!|()|-| Pazi na števila in ločila!
2 Šaljivka
(R. S.)
Koliko črk je v naslovu pri našem listu: Gospodov dan?
^ Slovenske vasi na Goriškem
(Grušenjka)
Štandrež (2°/0), Rupa(2°/0), Gabrije (3%), Mirnik (5°/0), Plešivo (6%), Pevma (5%), Ločnik (4°/«), Podgora (7°/0), Števerjan (1%), Doberdob (5%), Dol (2°/0), Sovodnje (5°/o)
Številke v oklepajih ti dado ključ za črke v imenih vasi. Kaj ti te črke po vrsti povedo?
4 Črkovna podobnica
(Domen)
eeeeebo peilin lin
me ta boš boš boš jil
Kristusove besede
Obratnica
(A. Z.)
Dekletce hiteva k studencu z menoj, da vode si hladne zajeme; pa beri nazaj me — prah živež je moj, stopinja življenje mi vzame.
UGANKARJEVA LISTNICA
Krog ugankarjev je bil nekdaj precej širok. Skrčile so ga grzote vojne, ki so s svojimi kremplji segle tudi na to polje. Koliko ugankar* skega gradiva po raznih revijah in časopisih je ogenj požgal! Predvsem mislim na »Mladiko«, kjer smo ugankarji kar tekmovali med seboj. Kazno je, da si naš mlajši rod spet želi te zabave, ki bistri duha. Žal, nimamo še ugankarskih listov v n&* šem jeziku in smo prisiljeni segati po tujih. Naprošen od gospoda urednika »Kat. glasu« se zopet vračam v nekdanje ugankarske čase, in vabim one, ki se čutijo zmožne, da sodelujejo z menoj. Svoje pro' izvode naj pošljejo na uredništvo »Kat. glasu«. Kdor je bil tako sre' čen, da si je obvaroval vse letnike ljubljanske »Mladike«, naji v letniku 1925 na strani 58, prebere moj spis »o zastavljanju ugank«. Potrebno bi bilo, da se odlomki iz tega spis* priobčijo tu pa tam pri zankah*ugan* kah, da se po njihovih navodilih spet upeljemo v razne načine za* stavljanja in reševanja ugank. N* svidenje v zankahmgankahl —
Domen
Gospud je od smrti vstal, od Njega bridke martre; nam je se veseliti,
On nam hoče trošti biti, [kyrie eleison.
(Iz Stiškega rokopisa 1.1440)
Darovi za list:
K. M. jz goriške Marijine družb* lir 1000; msgr. Fr. Močnik namesti cvetja na grob svoji pok. materi l'( 1000.
Iskrena hvala!
Belokranjsko velikonočno kolo
Odgovorni urednik : Tiska tiskarna Budin
Stanko
Stanič Gorici
Zm Velike ne£
bogata izbira prav kar došlega ženskega in moškega poletnega perila.
Modna trgovina
M<Sra sencu**
• IVAN LUPŠE-TRST Via Rismondo 1
Župnik Firmin mu ni nikdar niče* sar rekel, ker je bil preponosen, da bi ga prosil denarja, Dominiku pa tudi ni prišlo na misel, da bi dal vsaj sto frankov.
Nekega večera pa stopi za župni” kom v pisarno.
»Nekaj bi vam dal za popravilo.«
»Dobro, dobro!«
Dominik mu izroči pet bankovcev po sto frankov.
Ko jih prešteje na mizi in dvigne glavo, zapazi, da se župnik nekam čudno smehlja.
»Zakaj se pa smejete?« zaskrblje* no vpraša Dominik.
»Menda vendar ne želite, da bi jokal, ko prejemam tako lepe modre papirje!«
Dominik je odšel zamišljen in preudarjal, zakaj neki se je župnik smejal: ali zato, ker je bil to prvi
denar, ki ga je po dolgem omaho* vanju vendar dal, ali pa zato — in tako je tudi bilo — ker je imel Dominik navado, katero je najbrž podedoval po starših, da je pri štetju vsak bankovec dobro pretipal, ker se je bal, da se ne bi mogoče iz nepazice zlepila dva bankovca.
ŠESTO POGLAVJE
Četrtek in nedeljo popoldne je porabil Dominik zase, ves drugi čas, kolikor mu ga je ostajalo od učenja, pa sta mu na vsak način hotela vzeti mati in svet.
S težavo je napravil zrelostni izpit in sedaj je vsak popoldan ne* koliko prebrskal knjigo prava in par strani o morali in politiki. Po* tem se je moral zanimati za golf, nato zopet za tenis, zdaj je bilo treba iti v gledališče, zdaj na razstavo, zdaj na pusto in dolgočasno čajanko h kaki
materini prijateljici — povsod plitva zabava in golo besedičenje, ki ga je zlasti v tem duševnem razpoloženju strašno dražilo. Najbolj ga je jezi* la neka gospa, ki ga ni videla, da ne bi vzkliknila:
»Kdaj bomo pa našega fanta oženili?«
Šema, kaj se vtika v take reči!
Dominik se je branil, kolikor je mogel; toda mati in celo Bavarka sta ga imeli še zmerom močno pod oblastjo.
Ko je bil daleč od njiju, je pre* mišljeval in delal načrte, kako bi se jima uprl. Saj je vendar mož, glava družine, on bi moral vse vo* diti in odločati in njegova bi mo* rala obveljati, če bi rekel: »Temu in temu vabilu se bomo odzvali, onemu pa ne!«...
Ko pa je prišel domov in zagle*
dal v sobi miren in oblasten obraz matere ali »gospodične«, se mu je volja razlezla v mlačnem ozračju, kjer kakor pod povečevalnim stek* lom postane važna vsaka malenkost.
Vendar je bil razum močnejši ko srce in ni mogel, da ne bi primer« ja! teh neumnih čvekarij s pogo* vori, ki jih je slišal ob četrtkih in nedeljah v patronažu.
Župnik Firmjn pa je bil res pra* va »neomajna skala«, kakor ga je imenoval stari meudonski župnik. Bjl je živahen in vesel, obenem pa ti je znal razpravljati o najtežjih nad* naravnih, j n socialnih vprašanjih. Neprestano jc odkrival nove nazo* re, zdaj vznemirljive, drugič polne upanja za bodočnost človeške druž« be. Dejal je med drugim tudi to, da je vojna vedno mogoča. Dobro je poznal Nemčijo in opominjal svoje mladeniče na velikanske in
metodične napore te strašne si**' Ljubil je deželo in njeno rodovi nost. Bil je pravi umetnik, ki ga i vse zanimalo jn je vsako stv* napravil zanimivo.
In mnogi mladeniči, med kateri*11, so bili Dcmame, Rommevaux, G lais, Bretagne, Antigny, Richard- 1 še dosti drugih, so postali njeg0' pravi učenci.
Ves dan 90 bili. v delu, a klffl temu so snovali načrte za prih®" nost in niso jim' bile neznane f. trebe človeštva, kateremu so ho* pomagati z iskrenimi jn plemeni m1 nasveti. Organizirali so del»v^, ,i,n množilfl moč in prenekateri
bili tudi sami res močne osebno* Po salonih pa, kamor so s sl vodili Dominika, jc srečaval s* puhle glave.
(Nadaljev&t