86
Dopisi.
Na Dunaji 7. sušca. O. — Sinoč je bila mala ^beseda", ktero je napravil tukajšni pevski zbor. Program je bil jako zanimiv in sploh vse prav živahno. — Praznovali bomo tudi tukaj Cirila in Metoda, in sicer 19. sušca. Dopoldne bo slovesna maša, zvečer pa velika „beseda".    Bolj na tanko se pa sedaj še nič ne ve.
Iz Gradca 10. marca. Gk. (TisoČletnica.) Odbor za tisočletnico Ciril-Metodovo je po „Novicah" dal naznaniti, da bo sv. maša in slovenska pridiga predpoldam Vendar smo imeli le lepo peto sv. mašo brez pridige* Zvečer ob sedmih se je začela „beseda". Sobana v cirkusu je bila okusno ozaljšana. Spredej nad odrom podobi sv. Cirila in Metoda. Po stenah so bili razstavljeni grbi vseh avstrijskih Slovanov; okoli njih so bile slovenske banderca. Nabralo se je obilo gostov. Cenil bi jih nad 300. Počastili so nas tudi Mariborčani posvojili poslancih. Poslušavci so dobili tiskani program, ki je štel 12 predmetov. Gospod Krek je začel besedo s predgovorom. Ko se je „Strunam" pelo, postane občno gibanje in oziranje: Njih eksc. c. kr. deželni glavar grof Strasoldo so nas blagovolili počastiti s svojo na-zočnostjo. Med besedo prebral se je telegram iz Prage, kterega so vsi nazoči veselo sprejeli. Ob devetih je bil konec besede; potem pa je začela gosti husarska kapela. Kmalo pa nas razveselijo še trije telegrami, eden spet iz Prage od druge strani kakor prvi, drugi iz Trsta, in tretji iz Ljubnega (Leoben); navdušeni „živio" in ,,slavaklici" so jim odgovarjali. — Celi program se je dobro izvršil. Posebno naj omenim iskrenega veselja,. ki je prešinilo celo društvo , ko je zagledalo gospoda dr. B. Ipavca; njegove slovanske fantazije za glasovir so res zaslužile hvalno ploskanje in živio-klice. Go-spodičnja Klettner-ova je kaj močno ganila vse srca ne toliko s samim petjem kakor pa s svojim globokim čutjem, ki ga je izlivala v svoj mili glas. Gosp. Vo-koun-u gre posebna hvala, da je tako krepko sam pri-pomagal in pa tudi pevce dobro navadil, ker pri nas ni posebnega pevskega društva samih Slovanov. Ta večer bo vsakemu dolgo v spominu; dasi je bil celi značaj slovesnosti precej resnoben, vendar je radost na-
87
vdušila vsako srce. Hvala toraj odboru za njegov trud, posebno pa tudi domoljubnosti vseh domorodcor, ki so z blagovoljnimi darovi  priskočili   tej   slovesnosti.
Novomesto 9. marca. A. J. *) — 9. marca so obhajali dijaki (učenci) novomeške gimnazije tisočletnico sv. Cirila in Metoda. Pravim, da so jo dijaki obhajali, ker se je med njimi zbudila misel, jo praznovati; ne smem pa zamolčati, da se je udeležila^ tega praznovanja tudi vsa vikša gospoda novomeška. Ze zjutraj je bila na tesno natlačena tukajšna frančiškanska cerkev, kjer je pel častiti gimnazijami vodja slovesno mašo. Deloma z bakljami v rokah so bili dijaki pričujoči, in razlegali so se krepko in navdušeno po cerkvi glasi domači ne-beščanoma v čast. Tudi pri poldanski službi Božji je bila cerkev napolnjena, dasiravno je bil delavnik. ILo so se pa razdeljevali čez dan programi in povabila k večerni zabavi, veselilo me je viditi nenavadno gibanje in čuti želje izgovorjene med ljudmi, da bi se le ne pozabilo jih povabiti. Ker sem slišal tu pa tam tudi gospodiče in gospe govoriti le slovensko, kar se je zgodilo prej le malokdaj, in sem se prepričal, da se začenjajo spre obrače vati naj trdo vratniši nemškutarji, bilo mi je to temveč porok, da se je v poldrugem letu, v kterem nisem bival na dragi zemlji slovenski, narod svoje vrednosti čedalje bolj zavedel, in da še ni zamrl, ampak le spal dosedaj. Kakor je bilo že zjutraj dognano, se je začela zabava ob 6. uri v šolski sobani. Ko so sobano ob Y<2 6. v ta namen odprli, napolnila se je, ko bi trenil tako, da je morala polovica prišedše množice ali ostati zunaj ali pa vrniti se domu. Jaz sem se ravno še skoz duri prirul in zalezel prostorček, kjer pa sem bil v taki gnječi in soparici, da mi je tekel curkoma pot po životu. Al ko sem vidil sobano za besedo tako umno okinčano, ko sem se ozrl na podobo sv. Cirila in Metoda, ovito z bršlinom in sem začul jezik materni iz ust mladih lepotic, res — da nisem se zmenil več za tesnobo in pot, ampak sem potrpežljivo pričakoval začetka. Za-grinjalo je bilo dvignjeno in ozrl sem se proti odru sestavljenemu za pevce in igravce. Godba, spevi, govori in dve igri so se vrstili. Godbine igre, slovesnosti primerno izbrane, izpeljane v čveteroigrah za 4 violine, 1 violo, 1 violončel in v čveterospevih („Hej rojaki!" „Na-prej!", Nedvedov „quodlibet", „Gradac bjeli", „Stru-nam", „Bubanj", „v Gorensko" in ;,Hej Slovani") so nam v veliko veselje dokazale, da srčno napreduje tukajšna mladež v instrumentalni in vokalni muziki iz lastnega nagiba. Gromovito ploskanje po vsakem s prav umetno natančnostjo izpeljanem predmetu je donelo po dvorani. Ta pohvala tiče posebno pesem „Strunam" prepevano z neprisiljeno tužnostjo, in pa čveteroigro za gosli „Ljubiceu. Z enako častjo, ko godci in pevci, so se obnašali tudi govorniki in igravci. Po vvodu, v kterem je bilo v kratkem omenjeno življenje sv. Cirila in Metoda, so prišli na vrsto govori: „Slovenija oživljena", „llirija zveličana" in dve igri: „Slep ni lep" pa „Gramatikar v deželnem zboru" ; v tem zboru je bilo sklenjeno, naj se odzdaj naprej piše Novo mesto kot ena beseda in naj se govori „iz Novomesta", „pri No-vomestu" itd., tedaj preminja le poslednja beseda, ne pa tudi prva. Zložil je to igro za ta večer častiti gospod Ladislav Horvat. — Trpela je beseda do pol devetih. Zapustili so jo gostje želje razodevaje, naj bi se v kratkem sopet učinila enaka zabava. „Bomo skrbeli, če se bo dalo!" je bil odgovor vrlih dijakov, ki mislijo s prihodki prihodnjih zabav ustanoviti čitav-nico. — Dostavljam še, da je prejšni dan, v nedeljo, namesti  navadne  ekshorte  bila pridiga o ss. Cirilu in
*) Se drug popis te svečanosti smo prejeli, ko je bil že pričujoči v natisu. Porabili pa bomo drugi pot prvi kos o sviloreji dolenski.                                                                               Vred.
Metodu, v kteri je g. katehet razložil pomen te slovesnosti za »Slovence iz kršanskega obzira.
Iz vrhniške okolice. 0 — Pretečeno nedeljo so dobili tukajšni fantje poklic k vojaški naberi, pa ka-košen? — v nemškem njim ptujem jeziku, akoravno je na razposlanih listkih tudi prostor slovenskemu odmerjen. Se ve da pri nas smo trdi Nemci? pa vendar fantje niso razumeli listkov, ter so jih od hiše do hiše kazat in tolmačit nosili. Zakaj se tako dela, ne vemo; to pa vemo, da je slovenska beseda na teh listkih za naše fante natisnjena. Res! da se nam škoda zdi za stroške tiskarne, ako se ne rabi stran domače besede, ki jo vsak razume, in kakor je boje misel bila one oblastnije, ki je natisniti dala te pozive za Nemca in Slovenca.
Iz Hadoijce 9. sušca. = Danes smo obhajali praznik sv. Cirila in Metoda s slovesno peto mašo.
Iz Moravč 15. sušca. x Tudi pri nas smo danes s cerkveno slovesnostjo obhajali spomin tisočletnice, kar sta nam sv. Ciril in Metod prižgala luč sv. katoliške vere. Prašali pa so danes ljudje, kako je to, da teh velikih svetnikov naših ni v prati ki?
Iz Ljubljane. Mestni župan gosp. Ambrož je 12. dne t. m. komisijo za uboge (ubožne očete in fajmoštre) v sejo povabil in ji je naznanil, da je dozdaj že 3000 gold. prostovoljne milošnje v denarjih za uboge našega mesta v ubožno denarnico odrajtanih. Ker se po takem že more začeti delitev milošnje iz teh nabranih doneskov, se je sklenilo revežem tako-le na pomoč priti: 65 ubozih odzdaj za naprej na novo dobi po 10 krajcarjev na dan; to znaša skupaj na leto 2372 gold. in 50 kr.; 48 siromakov, kteri so dozdaj na dan dobivali po 7 kraje, se je milošnja na 10 kraje, povišala; to znaša na leto 525 gold. in 60 kr.; 28 revnim otrokom, kteri so dozdaj dobivali na dan po 3!/2 kr., je milošnja na 5 kraje, pomnožena; to znaša na leto 153 gold. 30 kr. Tako se bo podelilo 3051 gold. 40 kr. Upati je, da se bo se več dobrotnikov beračunstva odkupilo in da se bojo po takem darovi tako pomnožili, da bo enkrat silnega beraškega nadleževanja po hišah konec. Pri ti seji je gospod župan tudi nove vodila ubožnim očetom v posvetovanje izročil, po kterih se bo skrb za uboge v pravi red djala, da bodo le pravi reveži, ne pa lene babure in postopači, milošnje dobivali. Število vseh revežev, kteri iz te nove milodarne kaše pomoč dobivajo, je zdaj 415, v ktero število pa niso tisti ubogi všteti, kteri iz d r it z i h mestnih milodarnic (štifteng itd.) milošnjo dobivajo. Ubožni očetje po vseh krajih mesta in predmestij delijo to milošnjo ubogim vsacih 14 dni. Res živa potreba je, da se pri nas enkrat v red spravijo beraške zadeve; mestni gosposki pa priporočamo še to , naj svojo skrb obrne tudi na ljubljansko pokopališče, da se odvrne tisto beraško tolovaj s t v o, ki se tukaj godi, kadar se deli za kakim bolj premožnim mestjanom milošnja. Pretekli teden se je okoli človeka, ki je na pokopališču milošnjo delil, cela truma tacih beraških tolovajev vsula in ga na tla vrgla, da ji je komaj všel, potem pa ga še s kamni luč al a. Treba je, cla „bcraški strah" stori konec takemu tolovajstvu!
— Da v deželi, kjer pomanjkuje še toliko.potrebnih knjig (bukev) in kjer ni premožnih pisateljev, da bi na svoje stroške izdajati mogli svoje rokopise, pa tudi bukvarjev ni, kteri bi zakladali take dela, je treba društva (matice), ki to reč v svoje roke vzame, bilo je že večkrat dokazano; al — dosihmal brez djanskega vspeha. Zdaj pa se je ta stvar kaj veselo obrnila. Kar je, kakor je gosp. dr. Toman v poslednji „besedi" naznanil , po dopisu iz Maribora 40 rodoljubnih Stajarcov s svojimi darovi po 50 gold. temelj položilo „matici slovenski",   so   se   začele  radodarne  roke dosihmal še
88
brez vsega oklica in povabila odperati. Tako je gosp. Fid. Terpinc izročil g. dr. Tomanu obligacijo^za 500, vredništvo „Novic" pa je prejelo iz K. na Stajar-skem obligacijo za 1000 gold., eno pa za 100 gold. To veselo novico naznanjamo danes le zato, ker nam pričuje, kako živo se čuti potreba matice in kako gotova je od vseh strani krepka pripomoč, kadar se po višem dovoljenji ustanovi to društvo. Ker pa je treba, da se važna reč prevdarno začne, se bo še le drugi pot več govorilo o tej za našo literaturo preimenitni zadevi.
—   Nove volitve mestnih odbornikov bojo za 3, razred 20. dne t. m., za 2. razred 23. dne t. m., za 1. razred pa 26. t. m. Dosihmal je vse tiho in mrtvo o teh volitvah, kakor da bi vse eno bilo, kdo bo voljen; le to slišimo, da gospoda dr. Etbina Costata bojo volili obrtniki in posestniki v 3. razredu in mu za nevtrudljivo delavnost njegovo pri družtvu za dnarno pripomoč obrtnikom in še druge zasluge s to volitvijo zaupnico podali, ktero popolnoma zasluži.
—  Prihodnja „beseda" v čitavnici je v nedeljo; razun pesem in deklamacij se bo igrala kratkočasna igra „Starost slabost", ki jo je poslovenil rajnki Drobnič.
—  (Vprašanje.) Pretekli teden se je po tukajšni c. k. poŠti dvoje razpečatenih pisem oddalo adresatoma, eno celo z recepisom in tremi pečatniki! Bile ste pismi s slovenskima napisoma. Ker vsak prejemnik ima pravico terjati, da c. k. poštam zapečateno izročeno pismo prejme zapečateno, se vpraša: kako to? Misliti je sicer, da se to le po zgolj nakljuČbi medpotoma primeri, ker se nek pisma s slovenskimi napisi pri nas Še v to posebno skrb jemljejo, da se vpisujejo v poseben zapisnik, kar je sicer le pri rekomandiranih pismih treba,                                                                      Gr. T.
—   Pretekli teden je ljubljanski slikar gosp. Paul Kiinl v čitavnici naši na ogled postavil svoje najnovejše delo, ki v 4 čevlje visoki in 6 čevljev dolgi podobi kaže iz zgodovine ju gosi a venske 3 važne dogodbe: ena je vojska pri Sisku^22. junija 1593, ko so Jugoslaveni Hrvati, Kranjci in Stajarci s pomočjo še druzih cesarskih Turka potolkli pod vojskovodjem Andr. žl. Auerspergom; druga je od 28. junija ravno tistega leta, ko je junak Andrej Auersperg s svojo armado prišel v Karlovec; tretja pa je Petrinja premagana leta 1595. Posneta je ta podoba od konca do kraja in do pičice natanko, kakor je želel knez Auersperg, ki si je to sliko po gosp. Kiinl-u naroČil, po oni stari, ki jo hranuje muzej naš in ki nek je bila, kakor Valvazor pripoveduje, kmali po vojski na bakro narejena. Le en glas je, da je gospod Kuni prav mojstersko dovršil svojo nalogo, ki ni bila ravno lahka, ako pomislimo, da je na podobi 2428 oseb (kristijanov in turkov), ne dosti menj konj, velbljudov in druge živine pa sto druzih reči, pa je vse tako narisano, da misliš, da moreš vsako podobico z roko prijeti. Svesti smo si, da bo knez vesel Kiinl-ovega dela.
—   Današnje „Noviceu naznanjajo svojim častitim bravcem žalostno novico, da gospe, ktere marljiva roka je od 1. julija leta 1843 noter do 4. marca letošnjega leta, tedaj skozi 20 let, vsaki list poslala po svetu, ni več — umrla je po kratki bolezni gospd Blaz-nikova. Kako je bila spoštovana po vsem mestu, pričal je njeni pogreb v petek 13. dne t. m. „Novice" pa stavijo s tem naznanilom iskreni domorodkinji dobro zasluženi spominek.  Bodi ji žemljica lahka!