SKUPŠČINA OBČINE , ' .*. . LJUBLJANA-ŠIŠKA ¦ .,...' Zbor krajevnih skupnosti . ¦ i Številka: 1-06-3/78-510/81 ' "¦ . Datum: 5. 8. 1981 SKRAJŠANI ZAPISNIK 42. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila v po-nedeljek 20. julija 1981 ob 10. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Sejo zbora krajevnih skupnosti je vodila tov. Ma-ruška Letnar, predsednica zbora, in predlagala na-slednji • - dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblasti in ugotovitev sklepčnosti zbora krajevnih skupnosti 2. Potrditev zapisnika 41. seje zbora krajevnih skupnosti, 40. in 41. skupnega zasedanja z dne 25. 5. 1981 in 17. 6. 1981 ter poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog sklepa o prenehanju ukrepov družbe-nega varstva v DO Megrad in zaključno poročilo za-časnega kolegijskega poslovodnega organa 5. Uresničevanje resolucije o družbenoekonomski politiki — Poročilo IS Skupščine SR Slovenije o uresniče-vanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 s prvo oceno mož-nosti razvoja v letu 1982 — Poročilo o uresničevanju družbenega plana raz-voja Ljubljana za obdobje 1976—1980 — Poročilo o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 — Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana-Šiška v prvih petih mesecih v letu 1981 6. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 za področje namenske izrabe prostora za kmetijstvo in gozdarstvo 7. Poročilo o izdelavi in sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 v občini Ljubl j ana-šiška 8. Predlog soglasja k planu samoupravne interesne kulturne skupnosti 9. Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« — Predlog sklepa o določitvi nosilcev obveznosti dolgoročnega planiranja 10. Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ME R/2 Preska 11. Informacija o uresničitvi skupščinskih sklepov o ustavitvi prizidka in razdelitvi investicijskih sred-stev 12. Osnutek odloka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne oto-ke ŠS 113/2 Dvor, ŠS 115/2, 3 Stanežiče 13. Problematika urbanistične dokumentacije ter uresničevanje resolucije o družbenoekonomski poli-tiki in razvoju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in s tem uresničevanje progra-ma dela skupščine za leto 1981 za naloge sprejemanja urbanistične dokumentacije 14. Poročilo o uresničevanju programa dela skup-ščine v I. in II. stomesečju 1981 15. Osnutek druž' enega dogovora o namenski po-rabi turistične takse v letu 1981 16. Obravnava gradiva za 45. sejozbora občin SML, ki bo 20. 7. 1981 in določitev delegatov 17. Obravnava gradiva za 59. sejo zbora občin SRS, ki bo 28. 7. 1981 18. Kadrovske zadeve Tako predlagani dnevni red so delegati zbora kra-jevnih skupnosti soglasno sprejeli. Predsednica zbora krajevnih skupnosti tov. Maru-ška Letnar je delegate seznanila, da bodo na 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 13. točko dnevnega reda poslušali skupen uvod z zborom združenega dela in družbenopolitič-nim zborom. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se s tem predlogom strinjali. K 1. točki dnevnega reda: IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO PO-OBLASTILg^ UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI DE-LEGATOV ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora krajevnih skupnosti je predsednica predlagala naslednje delegate: I. VUKAŠINOVIČ Milana, kot predsednika 2: BERKOVIČ Karla, kot člana 3. KALIŠ Pavla, kot člana Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagano komisijo soglasno potrdili. Predsednik verifikacijske komisije je podal nasled-nje poročilo o navzočnosti delegatov zbora krajevnih skupnosti: Zbor krajevnih skupnosti šteje 38 delegatskih mest. Na seji je prisotnih 27 delegatov, odsotnih pa je 11 delegatov. Odsotni so bili delegati iz naslednjih delegacij kra-jevnih skupnosti: 1. delegat delegacije KS Ljubo Šercer 2. delegat delegacije KS Ljubo Šercer 3. delegat delegacije KS Zgornja Šiška 4. delegat delegacije KS Dolomitski odred 5. delegat delegacije KS Gunclje-M. Vižmarje 6. delegat delegacije KS Vodice 7. delegat delegacije KS Sora 8. delegat delegacije KS Vaše-Goričane 9. delegat delegacije KS Bukovica-Šinkov turn 10. delegat delegaeije KS Trnovec-T^fol II. delegat delegacije KS Vižmarje-Brod Predsednica zbora krajevnih skupnosti je ugotovi- la, da je zbor sklepčen in nadaljevala s sejo. |3 K 2. točki dnevnega reda: POTRDITEV ZAPISNIKA 41. SEJE ZBORA KRA-JEVNIH SKUPNOSTI IN 40. TER 41. SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBO-RA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPO-LITICNEGA ZBORA TER POROČILO O REALIZA-CIJI SKLEPOV ZADNJE SEJE Pismenih pripomb na zapisnik nismo prejeli. Ker tudi na sami seji ni bilo pripomb na zapisni-ke, je predsednica zbora delegate seznanila z neka-terimi popravki v zapisnikih 40. in 41. skupnega za-sedanja, in sicer: 40. skupno zasedanje: Na strani 11 se pred podnaslov »Poročilo o delu izvršnega sveta in UO ter služb sveta« vnese nasled-nje besedilo: »Vsa stališča, ki so jih za sejo zbora občine SML podali skupščinski odbori in izvršni svet občinske skupščine, je skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov potrdila«. 41. skupno zasedanje: Na strani 15 se pri točki 2 dnevnega reda popravi besedilo, ki se glasi: »Po končanem poročilu delovnega telesa je pred-sednik predlagal, da se o teh dveh predlogih ponovno glasuje, in sicer najprej za predlog o podelitvi bro-naste plakete VVZ Koseze«, in nadomesti z besedilom: »Po končanem poročilu delovnega telesa je pred-sednik predlagal, da se o teh. dveh predlogih ponov-no glasuje, in sicer najprej za predlog delovnega te-lesa, da se ne podeli bronaste plakete VVO Koseze« ter besedilo: »za predlog OŠ Veljka Vlahoviča, da se ne podeli bronaste plakete, pa je glasovalo: zamenja z besedilom: »Za predlog delovnega telesa, da se ne podeli bro-naste plakete OŠ Veljko Vlahovič, pa je glasovalo:« Delegati zbora krajevnih skuphosti so zapisnik 41. seje zbora krajevnih skupnosti ter zapisnika 40. in 41. skupnega zasedanja s popravki soglasno potrdili. K 3. točki dnevnega reda: PREDLOGIIN VPRAŠANJA DELEGATOV Pismeno delegatsko vprašanje sta posredovali de-legaciji KS Koseze in KS Gameljne-Rašica ter odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodar-stvo. Na sami seji pa sta delegatsko vprašanje postavila delegat delegacije KS Koseze tov. Šetina in delegat delegaeije KS Milan Majcen tov. Tomaž Šavnik. Delegat KS Koseze tov. Jože Šetina: »Na makadamsko cestišče v naselju terasastih blo-kov v Kosezah prebivalci zaradi prahu polivajo od-padno olje. Zanima me, kaj lahko ukrepamo v zvezi s tem.« Delegat KS Milan Majcen tov. Tomaž Šavnik: 1. Na 40. skupnem zasedanju je bil ob razpravi o poročilu začasnega kolegijskega poslovnega organa v zavodu Tivoli sprejet sklep, da se v skladu s 283. čle-nom poslovnika o delu občinske skupščine pripravi uradno sporočilo za objavo v dnevnem časopisju. Sprašujem, ali je bil ta sklep izvršen, ter kdaj in kje je bilo to sporočilo objavljeno? 2. V dnevnem časopisju smo zasledili vest, da se bosta nogometni klub Svoboda in ŠD Ljubljana zdru-žila ter da bo NK Svoboda nadaljeval z nastopanjem v II. zvezni ligi. Vprašujem, ali je o tem razpravljala SIS za telesno kulturo občine Ljubljana-Šiška ter kdaj in kakšna stališča je zavzela do tega vprašanja. Odgovori na delegatska vprašanja naj bodo podani pismeno. Ker ni bilo več delegatskih vprašanj, je prešla predsednica zbora na naslednjo točko. K 4. točki dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O PRENEHANJU UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DO MEGRAD IN ZA-KLJUČNO POROČILO ZAČASNEGA KOLEGIJ-SKEGA POSLOVODNEGA ORGANA Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta ter predsednik komiteja za družbeno planira-nje in družbenoekonomske odnose. Na zaključno poročilo začasnega kolegijskega po-slovodnega organa pa je uvodno obrazložitev podal tov. Alojz Capuder, predsednik začasnega kolegijske-ga poslovodnega organa. Pismeno pripombo na to točko dnevnega reda je posredovala delegacija KS Stanežiče-Medno. O tej točki dnevnega reda je razpravljala norma-tivno-pravna komisija, ki na predlog sklepa in na zaključno poročilo ni imela pripomb. Ker ni bilo razprave, je predsednica zbora predla-gala zboru krajevnih skupnosti, da sprejmejo nasled-nje sklepe: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema zaključno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju ukrepa družbenega varstva v DO GP Megrad. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva y delovni organizaciji GP Megrad Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Gradbena operativa Ljubljana. 3. Izvršni svet skupščine občine naj v okviru svojih pravic in dolžnosti prispeva, da se v najkrajšem roku zaključi dogovarjanje v zvezi nepriznanih razlik v cenah iz leta 1980, predvsera iz objektov II. samopri-spevka kot posledice neizpolnjevanja pogodbenih ob-veznosti investitorjev. 4. Izvršni svet naj v okviru svojih pravic in ob-veznosti sprotno spremlja razmere in uresničevanje koncepta, ki ga je začrtal in uveljavil ZKPO, sklad-no z razvojem ekonomskih odnosov v gradbeništvu. Tako predlagane sklepe je zbor krajevnih skupno-sti soglasno sprejel. K 5. točki dncvnega reda: URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENO-EKONOMSKI POLITIKI — POROČILO IS SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNICEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENO-EKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU SR SLOVE-NIJE V LETU 1981 S PRVO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1982 — POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENE-GA PLANA RAZVOJA LJUBLJANE ZA OBDOBJE 1976—1980 — POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVO-JU MESTA LJUBLJANE V LETU 1981 — INFORMACIJA O TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJIH V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V PRVIH PETIH MESECIH V LETU 1981 Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Jože DIMNIK, predsednik izvršnega sveta. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za nrbanizem, stanoisanjsko in komunalno gospodarstvo: Ob obravnavi poročila o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980 odbor predlaga, da se opravi analiza izvajanja sprejetega akcijskega programa na področju stanovanjskega go-spodarstva iz leta 1979. Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo podpira predlog sklepov izvršnega sve-ta SML v zvezi s poročilom o uresničevanju resolu-cije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981. Odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: Odbora sta proučila stališče in predloge izvršnega sveta občinske skupščine za nadaljnjo stabilizacijsko naravnanost našega gospodarstva in ugotavljata, da so ti predlogi predvsem naravnani na akcije izvrš-nega sveta in na ukrepanje v združenem delu v ob-čini. Odbora pa menita, da bi bilo primerno vse to dopolniti s predlogi, kako naj se obnašajo tudi re-publiški organi do celotnega gospodarstva v SR Slo-veniji, zato opozarjata predvsem na naslednje pro-bleme, ki do danes še niso rešeni, je pa nujno, da se to čimprej uredi. 14 1. Osnovni vzroki za slabše rezultate so poslabšani pogoji gospodarjenja tako zaradi splošnih svetovnih gospodarskih vplivov, dosti bolj pa zaradi neustrez-nega delovanja in izvajanja ukrepov tekoče gospo-darske politike. Ti ukrepi restriktivne narave delu-jejo preveč linearno in neselektivno, ker se jih izvaja birokratsko, formalno in brez odgovornosti za posle-dice. Nekateri ukrepi pa so medsebojno neusklajeni ali pa kasnijo. Mnenja smo, da imajo osnovni gospo-darski ukrepi primerno vsebino in cilj, potrebno pa je zagotoviti, da se pri izvajanju teh ukrepov doseže njihov osnovni namen. 2. Pri obravnavi rezultatov gospodarjenja je treba upoštevati tudi efekte, ki se bodo pokazali kot posle-dica gospodarskih aktivnosti v letošnjem letu, zlasti pri sklepanju izvršnih naročil. Pri tem smatramo, da rii potrebno posebej opredeljevati zveznih usmeritev, pač pa analizirati te usmeritve in družbeno ocenje-vati njihove učinke. Pri tem posebej poudarjamo vprašanje izvoza »za vsako ceno« in dograjevanja principov naših družbenoekonomskih odnosov v tem smislu, da bo vsem poslovno primernim OZD podana možnost odločanja o poslovnih usmeritvah, kot jim je dana dolžnost pokrivanja skupnih rizikov v za-ključeni reprodukcijski celoti. 3. Odbora posebej podpirata sklepe in stališča iz-vršnega sveta občinske skupščine, ki se nanašajo na investicijsko potrošnjo pod pogoji, ki so v teh skle-pih opredeljeni. V stališčih bi bilo potrebno dati po-seben poudarek tudi surovinski osnovi novih naložb, skladno z načeli o prestrukturiranju našega gospo-darstva. Podatke o investicijah, ki so v teku, in o stopnjah njihove gotovosti, je potrebno ažurirati. 4. Odbora sta pozornost posvetila tudi problematiki izgub v OZD, njihovih vzrokih in oblikah resevanja. Pri tem pa smatrata, da je potrebno ločiti »male iz-gubaše«, ki jih je možno preusmeriti v tržno zanimi-vejše in rentabilnejše proizvode brez velikih posle-dic, od »velikih izgubašev«, pri katerih je predvsem potrebno natančno analizirati vzroke izgub, saj po-menijo veliko breme za celotno slovensko gospodar-stvo (velika nalaganja za sanacijo — odprava izgub ob novih investicijskih naložbah za rentabilnejše po-slovanje). 5. Linearnost izvajanja restriktivnih ukrepov in birokratski pristop občutijo OZD zlasti v odnosih z bankami. Izvajanje takih ukrepov kot na primer pre-nehanje opravljanja nekaterih postopkov Narodne banke za uvoz samo zaradi tega, da se prikaže v ne-kem kratkem razdobju določeno razmerje med uvo-zom in izvozom, ali primer omejevanja denarja v ob-toku, ki OZD zaradi visoke nelikvidnosti otežkočajo splošno gospodarsko aktivnost, ne morejo biti usme-ritve, katere bi gospodarstvu omogočale povečanje rezultatov, zlasti na izvoznem področju, ki smo ga hoteli s krediti celo stimulirati. Odbora sicer podpi-rata izvajanje restriktivnih ukrepov, vendar pripo-ročata, da izvršni svet in skupščina občine sprejmeta stališča, ki bodo osnova tudi v delegatski skupščini SR Slovenije za sprejemanje sklepov selektivnega uresničevanja restrikcijskih ukrepov. Odbor za finance in proračun: Odbor se sprašuje, kako je mogoče, da kljub šte-vilnim statističnim in drugim finančnim podatkom, ki jih morajo TOZD izpolnjevati, zavod za družbeno planiranje SRS ne more izdelati take analize, ki bi v večji meri prodrla v bistvo tekočih pa tudi traj-nejših družbenoekonomskih procesov razvoja. (Ugotovitev v prilogi Poročevalca z dne 26. 6. 1981, stran 1.) Izplačila za investicije so bila v prvih štirih me-secih višja za 6,6% (v SFRJ celo za 20%). Poveča-nje, in to mnogo hitrejše, je prav gotovo v negospo-darstvu, če so bile investicije v gospodarstvu v istem obdobju nižje za 0,7 %. Postavlja se vprašanje, kdo oz. kje se ne spoštuje sprejetih predpisov o restrik-cijah neproizvodnih in negospodarskih investicij. Taki odnosi so nesprejemljivi in celo škodljivi za go-spodarstvo, če hočemo, da se bo le-to še naprej raz-vijalo. S kakšnimi ukrepi naj bi zaustavili sedanji visok trend rasti cen? Vprašanje je, če se to da le z zakon- skimi predpisi, ne da bi se zavedali, da le s pridnim delom lahko dosežemo umirjenje na področju cen. Prikazana rast celotnega dohodka in dohodka v in-deksih je sicer ohrabrujoča, vendar analiza premalo . upošteva kvaliteto te rasti zaradi visoke inflacije. Splošna in skupna poraba bi smeli rasti za 10 % počasneje od rasti dohodka, iz proračuna pa se vidi, da temu ni tako. Še vedno dajemo premalo poudarka našemu kme-tijstvu in pridelovanju hrane doma. Čeprav je bilo o tem že precej povedanega, še vedno ni pravih re-zultatov. Če bomo zmanjšali odliv deviz za hrano, bomo s tem precej prispevali k uskladitvi naše de-vizne bilance. Gradiva o razvoju Ljubljane so dokaj skopa, zlasti pa pogrešamo kazalce, iz katerih bi bila razvidna rast zaposlenih v proizvodnji in negospodarstvu. Odbor priporoča, da v občini še naprej sprotno spremljamo dogajanja v združenem delu in z večjim poudarkom spremljamo porabo sredstev zlasti v ne-gospodarstvu. Prav tako je treba še naprej posvečati vso skrb povečanju izvoza tako v občini, republiki kakor tudi v federaciji. Stališče izvršnega sveta: Letošnja predpočitniška obravnava uresničevanja družbenega plana v osnovnih celicah družbe, to je v TOZD in KS, v občini, mestu Ljubljani, v SR Slove-niji in končno tudi na nivoju celotne države, je še posebej pomembna glede na gospodarske težave, v katerih se v tem trenutku nahajamo. Te težave se odražajo v nedoseganju programiranega obsega pro-izvodnje, v ne dovolj httrem in premalo uspešnem. izravnavanju devizne plačilne bilance oz. v neizpol-njevanju izvoznih obveznosti, v še vedno ne dovolj doslednem odnosu do investicijskih vlaganj na pod-lagi dogovorjenih meril in kriterijev, v prepočasnem sprejemanju planskih dokumentov, v prepogostem zapiranju trga v občinske, regijske in republiške me-je, v nespoštovanju in neizpolnjevanju DD in SAS in premajhni osebni in kolektivni odgovornosti za izpol-njevanje sprejetih obveznosti itd. Na te probleme je opozorilo tudi predsedstvo SFRJ v svojih sklepih in pismu, ki ga je posredovalo skupščini SFRJ. Pobuda predsedstva SFRJ je dobila močan odraz tudi pri obravnavi uresničevanja polletnih gospodarskih uspehov v vseh sredinah, to je od republiških, občin-skih do krajevnih skupnosti 6z. v združenem delu. Pred to sejo zborov občinske skupščine je občinski politični aktiv naše občine organiziral vrsto posve-tovanj za predstavnike združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, kakor tudi SIS in KS. Na vseh posvetovanjih, kjer je bila osnovna tema analiza gospodarskega položaja v Sloveniji, so ude-leženci posvetovanj obravnavali tudi druge probleme, ki nas v tem času spremljajo. Izraženih je bilo zelo veliko kritičnih pripomb na račun nedoslednosti in slabega gospodarjenja v lastnih sredinah in na račun aktivnosti občinskih, republiških in zveznih organov, predvsem v pogledu nedoslednosti v izvajanju pred-pisov, dogovorov in sporazumov, kar je po mnenju udeležencev osnovni vzrok za gospodarske težave, v katerih se trenutno nahajamo. Pomembno pa je tudi ugotoviti, da je sklic posvetov, na katere so bili vab-ljeni direktor TOZD ali OZD, predsednik DS, pred-sednik osnovne organizacije sindikata, sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik OO ZSMS, mnoge sredine presenetil. Ugotovilo se je, da je že veliko odgovornih tovarišev na dopustu in da si v času dopusta niso organizirali ustreznega nadome-stila, da nekateri namestniki slabo poznajo proble-matiko gospodarjenja v svojih organizacijah združe-nega dela in da se iz nekaterih organizacij združe-nega dela zaradi slabega sistema obveščanja posve-tov niso udeležili. V prihodnjih dneh je treba za »zamudnike« posvet ponoviti. Na vseh posvetih je še posebej poudarjen pomen tega zasedanja zborov ob-činske skupščine s poudarkom, da se odgovorni to-variši v delegacijah in konferencah cielegacij anga-žirajo, da bi delegate čimbolj opremili za razpravo. O konkretnih ugotovitvah in predlogih s posvetov bo govora v drugem delu tega uvodnega poročila. 15 a) Izpolnjevanje proizvodnih obveznosti Tovarišice in tovariši, za to zasedanje zborov ste delegati za četrto oziroma peto točko dnevnega reda prejeli obsežno republiško in mestno poročilo o ures-ničevanju družbenega plana 1981—1985 v letu 1981, kakor tudi informacijo o tekočih gospodarskih giba-njih v občini Ljubljana-Šiška, za pet mesecev tega leta. Podatki v teh dokumentih ne bazirajo na poro-čilu SDK, ki bo sestavljeno na podlagi polletnih bi-lanc, pač pa na več ali manj poglobljenih ocenah o dosedanjih rezultatih gospodarjenja. Glede na to, da poročila SDK za prvo polletje še nimamo, vam žal tudi v tem trenutku ne morem posredovati bolj kon-kretnih podatkov, pač pa bodo izhajali iz dopolnjenih ocen o gospodarjenju za pet ali šest mesecev na ni-voju občine Ljubljana-Šiška, v mestu Ljubljani ali v SR Sloveniji. Tako še vedno lahko ugotovimo, da je planirani obseg rasti industrijske proizvodnje v občini 5 %, dosežen za pet mesecev s 5,6 %, v mestu Ljubljani planiran 3 %, dosežen 2,7 %, v SR Sloveniji planiran 2,5 %, dosežen z 2 % rastjo. Iz petmesečnih podatkov in iz posvetov s predstav-niki združenega dela je razvidno, da je proizvodnja reprodukcijskega materiala pod povprečno rastjo, da so bile zaloge v povprečju za 9 % višje od mesečnega povprečja v letu 1980. Razlogi so različni, za vse pa velja v glavnem bojazen pred pomanjkanjem blaga, kar pa znatno obremenjuje obratna sredstva. Pomembne so predvsem naslednje ugotovitve: — domači dobavitelji se ne držijo rokov dobav, zahtevajo plačila v devizah in sovlaganja, — pomanjkanje deviznih sredstev, ki izhaja iz sla-be izvozne orientiranosti delovnih organizacij po eni strani in po drugi strani iz neustreznih deviznih predpisov, — visoke zaloge nedokončane proizvodnje zaradi omejitve uvoza in s tem vezava obratnih sredstev. Ob spoštovanju sklepov predsedstva SFRJ in ob konkretizaciji teh na naše razmere je izhod iz seda-njega stanja predvsem v naslednjem: Programskih obvez na vseh ravneh ne bomo ures-ničili brez večjega, bolj učinkovitega dela. Občutno je treba zmanjšati stroške poslovanja, izkoristiti vse rezerve v slabem izrabljanju delovnega časa, več po-zornosti in obvez je treba usmeriti na varčevanje z reprpmaterialom in surovinami ter energijo in nado-meščanju uvoženih materialov z domačimi, spre-membo proizvodnih programov in prilagoditvijo pro-izvodnje zahtevam tržišča, dolgoročnemu vezanju in vlaganju v razvoj domače proizvodnje surovin itd. To so glavne usmeritve, predlogi in obveznosti iz posvetovanj s predstavniki združenega dela. Novih zaključkov ne bi bilo treba pisati, treba pa je po-gledati, kaj smo sklepali in se dogovarjali v pretek-lem obdobju, in to uresničiti. b) Zunanjetrgovinska menjava Podatki so še vodno samo za prve tri mesece. V tem prvem tromesečju so naše organizacije združe-nega dela izvozile v vrednosti 1.326,666.000 din, kar je za 21 % več kot v prvih treh mesecih leta 1980. V istem času je bil realiziran uvoz v višini 1.925,334.000 din, kar predstavlja 21,5 % plana uvoza za leto 1981. Največji del izvoza delovnih organizacij naše občine je usmerjen v vzhodne države — 46,1 %, sledijo drža-ve v razvoju — 23,8 % in države EGS — 21,1 %, naj-manjši del oz. 9 % pa v drugi del razvitega sveta. Precejšen del izvoza je v investicijski opremi ter re-produkcijskem materialu in surovinah, manjši del izvoza pa predstavljajo višje oblike menjave in sto-ritve. Podatki o naši zunanjetrgovinski aktivnosti kažejo, da je kvaliteta izvozne dejavnosti v upadanju. Pre-težno izvažamo na področje s klirinškim sistemom plačevanja in nemalokrat se dogaja, da za ta izvoz uvažamo surovine s konvertibilnega področja. Dose-danje razprave v gospodarstvu so pokazale, da smo vse premalo aktivni, da bi izvoz na klirinško področ-je zadržali na sedanji ravni in ga znatno povečali na konvertibilno področje. c) Izgube V prvem tromesečju je poslovanje z izgubo zaklju-čilo 23 TOZD oziroma OZD. Skupna izguba znaša 105,983.000 din. Podatkov o izgubah za prvo polletje še nimamo. Iz dosedanjih kontaktov z organizacijami združenega dela, vendar po nepopolnih podatkih, lahko pričaku-jemo tudi v polletju nekaj pomembnih izgubašev. Iz zapisnikov nekaterih delegacij lahko ugotovimo, da so bili delegati posebej pozorni do tega vpraša-nja. Delegati se sprašujete, kaj je glede teh pojavov ukrenil izvršni svet občinske skupščine. V lanskem letu je od prvega tromesečja do konca leta gospoda-rilo z izgubo 6 oz. 7 organizacij združenega dela. Izvršni svet je takoj v prvem tromesečju organizi-ral skupaj z OS ZS delovne skupine, ki so do konca leta sodelovale v posameznih delovnih organizacijah, sodelovale pri izdelavi sanacijskih programov, sode-lovale na zborih delavcev in sejah DS, kjer so se ta vprašanja obravnavala, in na koncu leta 1980 smo ugotovili, da je z izgubo zaključilo poslovanje še pet organizacij združenega dela, in sicer: poleg dveh Iskrinih TOZD še dve TOZD s področja gradbeništva in Zavod Tivoli. Od lahkoletnih izgubašev so ponov-no na spisku tri organizacije združenega dela in proti dvema so že uvedeni ukrepi ali pa se priprav-Ijajo sedaj. Nahajamo se pred odločitvijo, kako naprej do or-ganizacij, ki daljše obdobje gospodarijo z izgubo, pa kljub sanacijskim ukrepov ne morejo izboljšati re-zultatov gospodarjenja. Glede na to, da imamo med izgubaši tudi take organizacije združenega dela, kjer je vzrok za izgubo »višja sila«, bo moral biti v pri-hodnje odnos do izgubašev zelo izostren. Vsekakor mora veljati pravilo, da v času, ko se vse gospodar-stvo bori za stabilizacijo, da se za sanacijo tistih or-ganizacij, ki niso same pripravljene storiti vsega, da drugače gospodarijo, uporabljajo družbena sredstva. d) Investicije Po podatkih SDK s stanjem 31. 1. 1981 je y naši občini v teku 80 investicijskih naložb. Med njimi so nekatere že dokončane, 31 investicijskih naložb je dokončanih z 80 %, 32 pa takih, ki so dokončane med 50—80 %. Glede na zaostren odnos do nadaljevanje investicij v teku in do začenjanja novih investicijskih vlaganj je Izvršni svet občinske skupščine imenoval posebno delovno skupino, y kateri je tudi predstavnik SDK. Delovna skupina je dolžna, da glede na kriterije, ki jih ima SDK, konča svoje delo do 22. oz. do 25. 7.1981. Na nivoju mesta Ljubljane so za delo strokovnih skupin pri pripravi predloga za nadaljevanje inve-sticij pripravljeni naslednji kriteriji: — investicije, katerih proizvodnja je v pretežni meri namenjena izvozu, — investicije, namenjene proizvodnji reprodukcij-skega materiala, — izgradnja stanovanj skupaj z ustrezno komunalno izgradnjo, vzgojno-varstvene organizacije in objekti za usmerjeno izobraževanje, — investicije v infrastrukturo: elektrogospodar-stvo, ceste, železniško gospodarstvo, PTT omrežje, — investicije v prednostnih dejavnostih, predvsem v: agroživilstvo, preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in obrt, — izgradnja objektov iz II. samoprispevka, če je zanje zagotovljenih najmanj 50 % sredstev, — nujne nadomestne investicije v proizvodne in skladiščne prostore, — investicije, katerih vrednost ne presega 1 mili-jona din, — investicije, katerih stopnja dokončanja znaša nad 80 %, naj bi se nadaljevale. Vse druge manj pomembne investicije naj se za-časno ustavijo. Pri pripravi predloga pa bo treba upoštevati še naslednje: 1. V primerih, ko objekt gradi zunanji investitor, je treba skupaj z občino, v kateri ima investitor svoj sedež, preveriti investicijo glede na dane kriterije, saj bo posledice neustreznih investicij nosila občina, v kateri se bo ta objekt obravnaval. 2. V primerih, k oOZD iz občine oz. Ljubljane gra-di objekt v drugi občini, je treba skupaj z občino, v kateri se investicija izvaja, preveriti investicijo gle-de na dane kriterije. 16 3. Sredstva, ki bodo zaradi ustavitve investicij ostala OZD, naj se namenijo: — v prvi vrsti za izboljšanje likvidnosti OZD, da se bo zmanjšalo najemanje kratkoročnih kreditov pri bankah, — vložijo v izgradnjo objektov v prednostih de-javnostih na podlagi skupnega dohodka. e) Osebni dohodki Povprečni mesečni osebni dohodek v občini znaša za prve štiri mesece tega leta 11.012 din, v Ljubljani 11.396 din. Od tega v gospodarstvu v občini 11.044 din, v Ljubljani 12.127 din, v negospodarstvu v občini 10.370 din, v Ljubljani 12.292 din. Ti primerjalni po-datki kažejo, da osebni dohodki v naši občini zaosta-jajo za povprečjem v mestu Ljubljana, kar je glede na strukturo gospodarskih dejavnosti v mestu Ljub-ljana razumljivo. Na podlagi teh podatkov je ugo-tovljeno, da so osebni dohodki v občini v tem obdob-ju narasli v primerjavi z istim obdobjem 1980 za 16,8 %, v mestu pa za 17,3 %. Problematika splošne in skupne porabe Podatki veljajo za ljubljanske občine, kot za me-sto Ljubljana. Splošna poraba Rast splošne porabe naj bi bila vezana na rast do-hodka, vendar je omejena na 18 % povečanje. V okviru tega povečanja se je dodatno znižala poraba za 2,3 %, pripravljen pa je predlog za ponovno 0,5 % znižanje. Polovica preseženih prihodkov in sredstva iz 2,3 % omejitve se v skladu z medobčinskim dogovorom na-menjajo za plačilo kompenzacij v občinah, polovica presežkov pa se združuje v republiški samoupravni sklad za kompenzacije. Obveznost do republiškega sklada se izračunava na podlagi lanskega presežka. Skupne obveznosti za pol leta za vse sprejete obveznosti so bile izjemno vi-soke (43 mio za kompenzacije, 4,5 mio za mlečne premije in 27 mio za republiški samoupravni sklad), zato je bilo potrebno že tako omejevano porabo do-datno omejiti. Izločiti smo tnorali vse prihodke nad 16 % povečanjem in še sredstva, pridobljena z 2,3 % omejitvijo. Proračunski prihodki občin so v prvem polletju za 25 % višji, kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub nekoliko slabšemu prilivu prihodkov ocenju-jemo, da bodo doseženi planirani prihodki. Skupna poraba V prvem tromesečju je skupna poraba presegla resolucrjske okvire. Tudi v šestih mesecih se ni zmanjšala. Dotok sredstev do 30. 6. je bil za 48,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Podatkov o doseže-nem dohodku, na katerega je skupna poraba vezana, še nimamo, zato ne moremo izračunati za koliko pre-sega resolucijske okvire. Ob oceni, da dohodek ne bo bistveno večji od tromesečja pa lahko predvidimo njeno prehitro rast. Potreba po večjih sredstvih je pogojena predvsem z novimi kapacitetami v objektih družbenega stan-darda in zaradi večje rasti cen. Da bi omilili pritiske na osebni standard občanov, so bili presežki iz leta 1980 namenjeni za kritje raz-lik v ceni oskrbnega dne v vzgojnovarstvenih oddel-kih z namenom, da se pred septembrom ne poveča udeležba staršev. Do avgusta prispevajo starši k oskibnini le 41 %, od septembra 50 %, v letu povpreč-ja pa 45 % delež. Pri socialnem skrbstvu so se pre-sežki namenili za valorizacijo družbeno denarnih pomoči. Sedaj se v Ljubljani, kakor tudi v vseh ob-činah SR Slovenije pripravljamo na realizacijo zvez-nega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z de-lom družbenih sredstev splošne in zlasti skupne po-rabe v letu 1981. Dogovarjamo se o načinu realizacije tega zakona, ki mora biti usklajen s sprejeto politiko na ravni republike. Dogovorili smo se, da SIS druž-benih dejavnosti že v juliju tega leta pričnejo me-sečno izločati 2/12 sredstev od dogovorjene osnove, to je od realizacije v letu 1980. Po dosedanjih usme-ritvah v republiki pa kaže, da za družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo in zaposlovanje ne bo ome- jitev. Zato bodo ostale družbene dejavnosti bolj ome^ jene — v porabi na primer ca. 6 % porabe ali za ne-kaj čez 311 mio dinarjev. Krčenje programov SIS družbenih dejavnosti bo v drugem polletju tega leta občutno. Nujno je, da se uresniči zmanjšanje družbene režije v posameznih SIS, predvsem z združevanjem strokovnih služb. Iz-vršni odbori SIS družbenih dejavnosti mesta in občin pripravljajo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v septembru predloge za 3 % znižanje stroškov režije SIS in predlagajo ušmeritev teh pri-dobljenih sredstev v svoje osnovne programe. V otroškem varstvu potekajo priprave na integra-cijo manjših samostojnih vzgojnovarstvenih organi-zacij po občinah, podobno pa moramo začeti pri do-movih starejših občanov. V skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov potekajo dela na sestavi programa izgradnje objektov iz III. samoprispevka. Program izgradnje je z občinami in SIS v glavnem že usklajen in bo kot predlog odloka predložen skupščinam občin in mesta Ljubljane v mesecu oktobru. Tovarišice in tovariši, na podlagi obeh poročil in-formacije o tekočih gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih tega leta v naši občini in tega uvod-nega poročila, izvršni svet predlaga skupščini občine naslednje predloge in ukrepe, za katere smatra, da bodo prispevek k nadaljnji stabilizacijski naravna-nosti v letu 1981. Nekatere od teh ukrepov je skupščina osvojila že na aprilski seji, vendar jih razširjamo in konkretizi-ramo za boljšo aktivnost v praksi. 1. Skupščina ponovno zadolžuje vse poslovodne organe v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da pregledajo akcijske programe za stabilizacijo, iz-vršni svet pa se pri tem zadolžuje, da naredi oceno pristopa k tej ponovni stabilizacijski mobilizaciji. Ukrepi naj predvsem zagotove: — še večje izvozne napore in zadolžitve, — zmanjševanje uvoza ob konkretnih rezultatih, — nemoteno finančno realizacijo proizvodnje, s ci-Ijem, da se le-ta poveča. Pri tem pa: a) izvozni rezultati prvega kvartala niso ugodni »predvsem pa ne po strukturi in usmeritvi«, dejstvo je, da je dohodkovni interes organizacij združenega dela za izvoz na konvertibilno področje zmanjšan zaradi visoke rasti domačih cen, kljub lanski deval-vaciji. Izvršni svet naj skupaj z OZD v konkretnih sredinah prouči možnosti povečanja izvoza in pre-usmerjanja na čvrsta tržišča. IS naj izdela analizo: — učinkov izvoznih stimulacij v šišenskih izvoznih organizacijah, — še druge vzroke neugodnih izvoznih usmeritev in njenega upadanja, — kako se sprejemajo v OZD odločitve o izvozni usmeritvi in plasmaju ter v čem se zrcali dejavnost za sprejem novih izvoznih zadolžitev. b) izvršni svet naj oceni, kako se realizira usme-ritev IS SRS o prednostnem zagotavljanju uvoza re-produkcijskega materiala za proizvodnjo, ki je name-njena izvozu v konkretni praksi. Zaradi znanih težav, ki so nastopale v lanskem letu, zaradi linearne ome-jitve uvoza opreme, mora IS glede na napoved o po-novitvi takega ukrepa proučiti situacijo, skupaj z OZD na primerih že potrjenih prijav za uvoz opreme in se zavzeti, da ukrepi restrikcije ne prizadenejo predvsem programe tehnološke modernizacije in večje usposobitve izvozne usmerjene proizvodnje. c) Ob situaciji delne izboljšane oskrbe s surovi-nami in reprodukcijskim materialom so rezultati fi-zične proizvodnje nad planiranimi. Skupščina zadolžuje poslovodne organe v OZD, da zagotove tako organizacijo proizvodnega procesa, da industrijska proizvodnja v poletnih mesecih zaradi dopustniškega časa ne bo bistveno padla. IS mora o tem poročati skupščini na septembrski seji. 2. Porast akumulacije je nominalno iznad rasti ostalih kategorij, vendar realna vrednost novoustvar-jene akumulacije pada. Povrhu tega je fronta plas-maja akumulacije zožena ob zožanju investicijske dejavnosti, zato se že tako skromna masa akumula-cije deloma zadržuje na računih OZD. 17 a) IS naj oceni in analizira stanje razpoložljivih poslovnih sredstev za razširjeno dejavnost: — združevanja znotraj DO in SOZD, — združevanja v interesnih združenjih in drugih asociacijah, — združevanja v bankah, — združevanja na drugih dohodkovnih učinkih. IS mora vzpodbujati združevanje sredstev za večje projekte izvozne usmerjenosti, ali prednostnih nalog na področju občine in izven nje. b) IS mora izdelati oceno in analizo povezovanja OZD naše občine na področju nerazvitih republik in SAP Kosovo ter vzpodbujati in povezovati združeva-nje sredstev za projekte in programe, ki se bodo ali so pripravljeni za te usmeritve. Pri tem je vztrajati, da se čim več sredstev, namenjenih za hitrejši razvoj nerazvitih republik in SAP Kosovo v skladu z zako-nom usmeri na principu skupnih vlaganj in združe-vanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah. c) V Šiški je nad 50 OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti, saj je njihov delež akumulacije v celot-nem prihodku do 2 %. IS mora pristopiti k proučitvi stanja in vzrokov y teh OZD, zakaj je njihov eko-nomski položaj trajno nestabilen. Analiza mora dati odgovore predvsem na naslednja vprašanja: — razvojna perspektiva in tržnost proizvodnih pro-gramov, — povezovanja v panogi ali v repro celotah, — drugo dohodkovno povezovanje (trajni koope-racijski odnosi), — stanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v OZD, — kadrovski potencial (poslovodni in strokovni). .IS mora o tej aktivnosti obvestiti skupščino na no- vembrski seji (1981). 3. Na področju naše občine je po stanju 31. 1. 1981 v teku 80 investicij, od tega 31 s stopnjo zaključeva-nja preko 80 %. Aktivnosti IS v zvezi z nalogo uskladitve investi-cijske politike z razvojnimi možnostmi in sprejetimi usmeritvami mora sloneti na oceni realnih prilik, v katerih je investicija nastajala in njen pomen na te-zneljne kvalitetne dejavnike razvoja, predvsem pa: -— njena izvozna usmerjenost, — posodobitev proizvodnega procesa, — izboljšanje delovnih pogojev, — tehnološka modernizacija. Glede na ukrepa pri aktiviranju novih investicij s strani IS SRS, mora IS tekoče spremljati problema-tiko in tekoče oblikovati svoje znanje o novih inve-sticijskih projektih in z n.iimi seznanjati komisijo za presojo investicij pri IS SRS. IS mora zagotavljati nemoteno odvijanje investi-cijske fronte na področju malih investicij iz lastnih ali združenih sredstev, ki se programirajo večinoma s ciljem tehnološke modernizacije ali izboljšav v proizvodnem procesu. 4. Cene so ena najšibkejših točk naših gospodarskih dogajanj. Izvršni svet mora pripraviti oceno, kako se realizirajo doloebe zakona o cenah v konkretni prak-si v naši občini in kako pristopajo v OZD k razpravi o novih cenah, glede na podatke, da je odločanje o cenah dokaj formalno. Skupščina poziva vse samoupravne organizacije in skupnosti, da odgovorno in v skladu s stabilizacij-skimi prizadevanji v vseh okoljih, sprejemajo odlo-čitve o novih cenah. Cene ne smejo avtomatično pri-znati visoke individualne stroške poslovanja, nera-c malnost, nizko produktivnost (individualno in tiružbeno) in neustrezno izkoriščanje zmogljivosti. Rok za pripravo ocene: oktober 1981. 5. Glede organizacij združenega dela, ki trajneje gospodarijo s slabimi poslovnimi rezultati oziroma z izgubo, je treba imeti v prihodnje zelo dosleden in selektiven pristop. Izvršni svet se zadolžuje, da za oktobrsko sejo občinske skupščine pripravi v zvezi s tem vprašanjem konkretne predloge ukrepov. 6. V prihodnjerii obdobju je pričakovati, da bo na-raščalo število nezaposlenih predvsem med mladimi občani. V združenem delu imamo še vedno pojave podalj-šanega oziroma nadurnega dela in zaposlovanja že upokojenih delavcev na podlagi honorarnih pogodb in drugo honorarno delo. Izvršni svet se zadolžuje, da preveri pogostost teh pojavov v organizacijah združenega dela in da na njih opozori. OZD so dolžne z dosedanjo praksb prenehati in s tem omogočiti mladim občanom, da pridobijo zaposlitev. 7. Nekatere organizacije združenega dela, kakor tudi nekatere SIS in KS še vedno niso sprejele svo-jih planskih dokumentov. Na podlagi razprave in ugotovitev KO za družbeno planiranje pri OK SZDL se izvršni svet zadolžuje, da na septembrski seji ob-činske skupščine o tem vprašanju poda izčrpno po-ročilo in če je potrebno tudi predlog ukrepov. Tovariš Brane Praznik, sekretar OK SZDL je podal stališča OK SZDL in komiteja OK ZKS Stališča, mnenja in predlogi občinske konference SZDL Koordinacijski odbor za usmerjanje ekonomske stabilizacije podpira usmeritve in stališča izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška, s katerimi je bil seznanjen na svoji seji. Poapira tudi usmeritve izvršnega sveta skupščine SRS in IS SML. Pri obrav-navi stališč je upošteval mnenja in predloge vseh DPO, predvsem pa stališča komiteja OK ZKS Ljub-ljana-šiška. Koordinacijski odbor je mnenja, da je ocenjevanje rezultatov družbenega in ekonomskega razvoja, glede na s plani postavljene naloge in cilje, obveznost za vse nosilce planiranja na vseh ravneh, ki pa zaradi neuresničevanja nekaterih temeljnih razvojnih pro-porcev ne sme biti rutinsko, temveč terja od vseh družbenih subjektov angažiranje v največji meri in konkretno kritično obravnavanje tako objektivnih kot tudi — in predvsem — subjektivnih vzrokov za odstopanje od sprejetih nalog in obveznošti. Za uspešnost in naravnanost akcije ter sprejemanje pravilnih ukrepov in aktivnosti, morajo vsi subjekti gospodarjenja natančno oceniti gospodarska gibanja v svojih okoljih ter oceniti konkretne pogoje in od-govornosti za odstopanja oziroma neizpolnjevanja vsake naloge posebej. Obravnavanje poletnih rezultatov mora biti usmer-jeno h konkretnemu dogovoru za sprejetje ustreznih aktivnosti in ukrepov ter najširšo mobilizacijo vseh družbenih dejavnikov za odpravljanje vzrokov za odstopanja ter za kvaliteten družbeni in gospodarski razvoj, kot je bil opredeljen s plani. Za obravnavanje poletnih bilanc v združenem delu so dolžni poslovodni organi zagotoviti, da bodo de-lavci informirani o gospodarskih gibanjih ter o pred-laganih oziroma sprejetih ukrepih ekonomske poli-tike. Na vseh ravneh moramo zagotoviti, da bo delavec vedel, kakšen je stvaren dohodek, o katerem odloča. Ena od temeljnih predpostavk za premagovanje od-tujenega odločanja je celovito odločanje delavca o dohodku v sklopu celovitih povezav in soodvisnosti. V marsikaterem okolju je nujno odločno politično premagovati namišljene in družbenopolitično ne-vzdržne dileme, kdaj in včasih celo ali sploh dati de-lavcem informacijo o slabem poslovanju in o ne-uspehu ali zgrešenosti tega ali drugega projekta. O odprtih problemih in smereh nadaljnjega delova-nja je nujno, ne glede na to, kje se pojavijo, javno in konkretno spregovoriti ter opredeliti odgovornost, ker bo le tako mogoče doseči najširše angažiranje vseh družbenih dejavnikov, delavcev, delovnih ljudi in občanov za kvaliteten in hitrejši družbeni ter go-spodarski razvoj. Z vso odločnostjo podpiramo zmanjševanje inve-sticijske porabe in njeno selektivno usmerjanje ter na ta način zagotavljanje ustreznejše strukture in-vesticij kot tudi virov financiranja. Pri tem odločno podpiramo ukrepe našega izvršnega sveta, ki naj še naprej sproti proučuje vse investicijske naložbe (ki so v teku ali se pripravljajo) ter zaustavi tiste, ki ne ustrezajo razvojnim kriterijem. Pri razreševanju vprašanj sanacij nekaterih orga-nizacij združenega dela, to je pokrivanje izgub in odprave motenj v njihovem gospodarjenju, je nujno, da k dodatnemu združevanju sredstev pristopimo zelo restriktivno. Vsekakor mora vsako dodatno združevanje sredstev za te organizacije združenega 18 dela potekati po samoupravni poti in ob celoviti in-formiranosti delavcev. Pripraviti pa je nujno tudi temeljito selekcijo in prioriteto programov, za katere naj bi se dodatno združevala sredstva. Na področju socialne politike moramo hitreje in učinkoviteje razreševati nekatere naše usmeritve: pri prednostnih nalogah na področju socialne var-nosti je potrebno izpostaviti predvsem vprašanje za-poslovanja mladih, pri čemer moramo temeljito pre-veriti in izkoristiti obstoječe možnosti zaposlovanja. To pomeni, da je potrebno na tistih področjih ozi-roma panogah, kjer se pojavlja nezaposlenost, iskati nove možnosti za zaposlovanje z večjim izkorišča-njem proizvodnih kapacitet, hkrati pa odpravljati vse oblike, ki zaviralno vplivajo na možnosti novih zaposlitev — delo v podaljšanem delovnem času, do-polnilno in pogodbeno delo in delo upokojencev. Pri zagotavljanju materialne in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov se je potrebno izogibati linearnih ukrepov. To npr. pomeni, da je potrebno odpraviti avtomatizme pri dodeljevanju družbene denarne pomoči, ki naj bo vezana na polno in odgo-vorno odločanje pri ugotavljanju materialnega stanja družine. Glede na to, da je razreševanje vprašanja družbe-nega varstva in vzgoje otrok pomemben element pro-duktivnosti dela, moramo v sedanjih gospodarskih razmerah še bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in dosledneje uveljavljati cenejše oblike družbenega varstva in vzgoje otrok. Več pozornosti je potrebno nameniti preprečevanju invalidnosti, predvsem z za-gotavljanjem ustreznejših delovnih pogojev. Koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja ekonomske stabilizacije terja, da se dosledno spoštu-jejo sklepi, ki so bili sprejeti v organih družbeno-političnih organizacij in se nanašajo na nagrajevanje po delu, delitev dohodka in osebnega dohodka, zmanjševanje družbene režije in drugo, ki lahko bi-stveno prispevajo k doslednemu uresničevanju druž-benega plana ter resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju. Ugotovitve, predlogi in stališča komiteja občinske konference ZKS Komite občinske konference ZKS je obravnaval aktivnosti pri uresničevanju politike ZK na področju gospodarske stabilizacije in ugotovil, da je bila v zvezi s 15. sejo CK ZKJ in pismom SFRJ razvita po-globljena družbenopolitična aktivnost v vseh meha-nizmih političnega sistema v občini od OZD do KS in organov DPO ter SOb. Na posvetih, ki so bili sklicani v okviru KO za sta-bilizacijo pri OK SZDL, nosilec pa je bila ZS, kar predstavlja novo kvaliteto pri uveljavljanju te sub-jektivne sile, so bila obravnavana vsa aktualna vpra-šanja gospodarskega razvoja OZD, KS, SIS občine in širše DPS. Udeležba je bi'j primerna, ugotovili pa smo, da se nekatere OZD iz različnih razlogov vabilu niso odzvale. Za te organizacije je potrebno posvete takoj po seji SOb ponoviti. V občini so doseženi v prvih petih mesecih zado-voljivi gospodarski rezultati in po glavnih smereh izpolnjeni planski cilji, kar je posledica povečanih prizadevanj vseh organiziranih socialističnih subjek-tivnih ter samoupravnih in poslovodnih organov. Odpravljanje vzrokov zmanjšane likvidnosti in po-večanih zalog nedokončane proizvodnje zaradi po-manjkanja določenega repromateriala, rezervnih de-lov, je pogoj za doseganje boljših rezultatov, čemur moramo dati poleg drugega največji poudarek. V ta namen komite daje pobudo IS SOb, da obli-kuje posebne delovne skupine za posamezna pod-ročja gospodarstva, ki naj tekoče spremljajo gospo-darjenje v OZD in predlagajo IS ustrezne ukrepe. Ocena iz posvetov kaže na to, da je gospodarstvo sposobno več izvoziti, če bi bili razrešeni nekateri problemi, zlasti na področju uvoza dodatne opreme in rezervnih delov ter delov za kompletiranje opre-me ter nujno potrebnih surovin. Na področju kredi-tiranja izvoza tudi niso dani vsi pogoji za uspešnejši nastop v tujini, kar velja tudi za zavarovanje izvoz-nih poslov. Komite zahteva, da komunisti delujejo v smeri re-alizacije v planu začrtanega izvoza oziroma da OZD planske zadolžitve celo presežejo. Na področju investicijske politike je potrebno po-novno preveriti vse začete in predvidene naložbe in opredeliti prednostne, glede na izvozne kriterije. Prav tako moramo dokončati oziroma zaključiti tiste, ki jih že dalj časa izvajamo, pri čemer je potrebno pri-praviti analizo, kakšne efekte dajejo dosedanje akti-virane naložbe ter podvzeti ukrepe za njihovo opti-malno izkoriščenost. Še zlasti zaostajamo na področju samoupravne organiziranosti in dohodkovne povezanosti združe-nega dela. Razdrobljenost in veliko število OZD na nekaterih področjih (gradbeništvo, drobno gospodar-stvo) nista faktor hitrejšega razvoja, pa tudi ne po-rok za večjo socialno varnost delavcev v teh dejav-nostih. Sindikat in ZK bosta morala v prvi vrsti prelomiti z obrtniško mentaliteto in z odpori vodilnih in vodstvenih struktur do take samoupravne organi-ziranosti, ki bo delavcu zagotavljala, da resnično razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela in s tem skupno z drugimi delavci dosega višji dohodek na bolj kvalit^uivnih osnovah. Zastajanje na področju dohodkovnega povezovanja ima svoj negativni odraz tudi na področjih, kot so: ustvarjanje pogojev za normalen potek proizvodnje (oskrba s surovinami in repromaterialom), povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza odvisnosti, razširjena reprodukcija in v končni fazi pravična delitev ustvarjenega dohodka. Vse preveč je vztrajanja na starih kupoprodajnih odnosih, vse preveč je prisoten diktat OZD proizvajalk repromateriala, ki ščitijo samo svoj interes. To slednje še zlasti velja za črno in barvno metalurgijo, bazično kemijo, industrijo tekstila in še koga. Komite ugotavlja, da je premalo pobud iz samih OZD družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za presojo ponujenih samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev (beri »sredstev«) za zagotovitev določene proizvodnje su-rovin in repromaterialov. Zeleno luč lahko dobijo samo tisti samoupravni sporazumi, ki slone na re-sničnem združevanju dela in sredstev ob udeležbi v skupnem prihodku oziroma dohodku in ob prevze-manju rizika s strani vseh udeležencev. Vse te ugotovitve v enaki meri veljajo za uveljav-ljanje politike cen, ki v veliko primerih ni grajena na samoupravnih osnovah in vodi k še večjemu ne-redu na tržišču. Delavci v združenem delu se zavedajo, da bodo večji dohodek dosegali z večjo produktivnostjo, ki bo slonela na boljši organizaciji dela, večji izkoriščenosti delovnega čaša, večji odgovornosti in boljšemu odno-su do prevzetih obveznosti, kar vse vpliva na boljše izkoriščanje kapacitet. Pri tem ni nepomembno, kako koristimo letne dopuste, zato morajo v vseh OZD proučiti upravičenost obstoječega sistema (kolektivni dopusti, remonti in večja popravila samo v juliju in avgustu in podobno). Iz poročila komisije IS za zmanjševanje družbene režije ugotavljamo, da je celotna akcija CK ZKS na-letela na širok odmev, žal pa se v nekaterih sredinah še vse preveč deklarativno opredeljujejo zanjo. V večini OZD niso storili nič drugega kot to, da so sprejeli ustrezen program, ki pa je ostal le na pa-pirju. Komite zadolžuje vse komuniste v OZD materialne in nematerialne proizvodnje, SIS, DPS ter v drugih organizacijah in skupnostih, da trajno delujejo na tem področju, saj nepotrebna družbena režija na vseh nivojih oziroma v vseh sredinah pobira velik del dohodka. Komite ponovno nalaga komunistom, da proučijo nadurno delo in pogodbe o delu in v tej zvezi ustrezno delujejo znotraj samoupravnih. orga-nov. Posveti so pokazaii, da v marsikateri OZD še ni-majo vseh planskih dokumentov in da je vprašljiva tudi njihova vsebina, čeprav je gradivo, ki ga je pri-pravil komite za planiranje in družbenoekonomske odnose, ki delno sloni na anketi, v tej smeri dokaj ugodno. Zaostriti je odgovornost v vseh tistih OZD in skupnostih, ki še nimajo srednjeročnega plana, saj je na ta način delavcem onemogočeno, da bi dolgo- 19 ročneje zagotavljali pogoje in odločali o rezultatih svojega dela. Še zlasti kritično komite ocenjuje odnos OZD in SIS do sprejemanja planskih dokumentov krajevnih skupnosti, saj večina KS še nima sprejetega SAS o temeljih plana, ker je odziv s strani OZD in SIS slab, ali pa o ponujenem dokumentu še sploh niso razpravljali. Komite nalaga vsem komunistom v OZD in SIS pa tudi v IS, da preverijo stanje na področju planiranja znotraj svojih organizacij in skupnosti pa tudi izven, to je do drugih organizacij in skupnosti. Skupščina bo o tem ponovno razpravljala v septem-bru in tudi sprejemala ustrezne ukrepe. Do OZD s ponavljajoeimi izgubami se mora druž-benopolitična skupnost obnašati bolj selektivno, to pomeni, da tega vprašanja povsod in za vsako ceno ne moremo socializirati. Tam, kjer sanacijski program ne zagotavlja in ne daje rešitev za uspešnejše gospodarjenje se bo po-trebno odločiti za ukinitev proizvodnje, delavce pa razporediti v tiste OZD, ki imajo dobro izvozno ori-entirane programe ter zagotavljajo dolgoročno eko-nomsko in socialno varnost. V vseh OZD je nujno proučiti uveljavljanje delitve dohodka in OD po rezultatih dela, odvisno od tega pa spremljati socialni položaj najnižjih kategorij de-lavcev. Komite ponovno ugotavlja, da je za pravo-časno in učinkovito akcijo nujno razpolagati s po-trebnimi podatki, kar se je ob tej priliki pokazalo za še kako pomembno. Nesprejemljivo je to, da v sre-dini julija ocenjujemo rezultate gospodarjenja na osnovi podatkov iz I. tromesečja, kar še zlasti velja za gibanje proizvodnje, izvoza in uvoza ter osebnih dohodkov. Izvršni svet bo moral analitsko plansko službo v organizacijskem in kadrovskem pogledu usposobiti za večjo ažurnost in s tem tudi aktualnost, pa naj gre pri tem za njegovo lastno službo ali pa za statistiko ali SDK. Komite OK ocenjuje, da v razvoj socialističnih samoupravnih odnosov vse bolj prodirajo admini-strativna sredstva in metode, ki objektivno zavirajo procese samoupravnega odločanja. Takšni ukrepi, ki so često tudi linearni, večajo nezaupanje v samo-upravljanje kot sistem družbenopolitičnih odnosov. Zato smo se komunisti v OZD in v institucijah po-litičnega sistema dolžni nenehno spopadati s takšnimi tendencami. Pri tem moramo za neizvrševanje samo-upravno sprejetih nalog izostriti konkretno odgovor-nost nosilcev družbenih in poslovodnih funkcij, kar je treba zagotavljati z ustrezno kadrovsko politiko. Za obravnavo poletnih rezultatov gospodarjenja so OO ZK dolžne pripraviti svoja stališča in ocene, pri čemer se morajo zavzeti za odprto, javno in demo-kratično razpravo na zborih delavcev. Te obravnave morajo biti usmerjene k samouprav-nemu dogovoru delavcev za sprejetje dodatnih ukre-pov in aktivnosti za povečanje proizvodnje in izvoza oziroma k doslednemu uresničevanju planov OZD, KS, občine, mesta Ljubljane in širše DPS. Pismene pripombe na to točko dnevnega reda so posredovale delegacije KS Ljubo Šercer, KS Koseze, KS Stanežiče-Medno, KS Preska, KS Milan Majcen in KS Komandant Stane. V razpravi so sodelovali: — tov. ROTAR Rado, delegat delegacije KS Ko-mandant Stane — tov. KAMIN Alojz, delegat delegacije KS Viž-marje-Brod — tov. KOSEM Marjan, delegat delegacije KS Hin-ko Smrekar — tov. GORNIK Karel, delegat delegacije KS Lito-stroj — tov. VAVPOTIČ Aleksander, član IS Po končani razpravi je predsednica zbora krajev-nih skupnosti predlagala zboru v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor krajevnih skupnosti podpira poročilo izvrš-nega sveta SRS o uresničevanju resolucije o družbe-noekonomski politiki, s stališči izvršnega sveta SRS, poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980, poročilo o uresniče-vanju resolucije SML, s pripombami delegacij KS. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana-Šiška v prvih petih mesecih v letu 1981 na znanje, ter podpira stališča in usmeritve odbora za družbeno-ekonomske odnose, odbora za družbenoekonomski razvoj, odbora za finance in proračun in odbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter stališča družbenopolitičnih organizacij, ter sklepe in ukrepe izvršnega sveta občinske skupščine s pri-pombami delegacij KS. Tako predlagana sklepa so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. K 6. točki dnevnega reda: OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽ-BENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981—1985 ZA PODROČJE NAMENSKE IZRABE PROSTORA ZA KMETIJSTVO IN GO-ZDARSTVO Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. FLORJANČIČ Franc, podpredsednik iz-vršnega sveta in predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose. O tej točki dnevnega reda je razpravljal: Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Odbor podpira skrb za kmetijska zemljišča, vendar opozarja: 1. V postopku sprejemanja urbanističnih dokumen-tov občine ni bila dana potrebna pozornost kmetijski zemljiški skupnosti. 2. Postopek sprememb in dopolnitev urbanističnega dokumenta določa zakon o urbanističnem planiranju, zato je predlagane spremembe potrebno izvesti v skladu s tem zakonom. 3. V primeru opustitve gradnje na predlaganih opuščenih zazidalnih otokih, je potrebno zagotoviti ustrezno število nadomestnih lokacij, ker se v na-sprotnem primeru ruši plan stanovanjske izgradnjfe za obdobje 1981—1985. Pismene pripombe so posredovale delegacije KS Koseze, KS Gameljne-Rašica, KS Stanežiče-Medno in KS Medvode. V razpravi so sodelovali: — tov. KALIŠ Pavel, delegat delegacije KS Ga-meljne-Rašica — tov. PANCE Milka, delegat delegacije KS Sta-nežiče-Medno — tov. POŽENEL Dare, delegat delegacije KS Mi-lan Majcen — tov. VRHOVEC Ludvik, delegat delegacije KS Petra Držaja — tov. ŠAVNIK Tomaž, delegat delegacije KS Mi-lan Majcen — tov. HOSTNIK Marjan, član IS — tov. JAKUS Po končani razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 za področje namenske izrabe prostora za kmetijstvo in gozdar-stvo s tem, da se vse pripombe posredujejo predla-gatelju. 2. Predlagatelj je dolžan, da v času priprave pred-loga sprememb in dopolnitev družbenega plana ob-čine Ljubljana-šiška za obdobje 1981—1985 za pod-ročje namenske izrabe prostora za kmetijstvo in gozdarstvo uskladi podane pripombe in nanje pred-lagateljem poda pismen odgovor. Tako predlagana sklepa so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. K 7. točki dnevnega reda: POROČILO O IZDELAVI IN SPREJEMANJU SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV ZA OBDOBJE 1981—1985 V OBČINI LJUBLJANA-ŠI-ŠKA Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik IS, pred-sednik komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomske odnose. 20 Pismene pripombe je posredovala delegacija KS Milan Majcen. Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo o iz-vajanju in sprejemanju srednjeročnih planskih do-kumentov za obdobje 1981—1985 v obeini Ljubljana-Šiška, s predlogi in ukrepi izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška. Predlagani sklep so delegati zbora soglasno sprejeli. K 8. točki dnevnega reda: PREDLOG SOGLASJA K PLANU SAMOUPRAV-NE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI Obrazložitev je podal tov. Franc Florjančič. Pismeno pripombo je posredovala delegacija KS Ljubo šercer in delegacija KS Komandant Stane. O tej točki dnevnega reda je razpravljala norma-tivno-pravna komisija, ki na predloga soglasja ni imela pripomb. V razpravi je sodeloval tov. Alojz Kamin, delegat delegacije KS Vižmarje-Brod. Po končani razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor krajevnih skupnosti daje soglasje k planu občinske interesne kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985. 2. Soglasje k planu občinske interesne kulturne skupnosti za obdobje 1981—1985 je sestavni del nave-denega plana in se ne objavi v Uradnem listu SRS. Tako predlagana sklepa je zbor krajevnih skup-nosti soglasno sprejel. K 9. točki dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI DO-KUMENTOV »LJUBLJANA 2000« — PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI NOSILCEV OBVEZNOSTI DOLGOROČNEGA PLANIRANJA Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tov. Franc Florjančič, predsednik komiteja za družbeno planiranje in podpredsednik IS. O tej točki dnevnega reda je razpravljala norma-tivno-pravna komisija, ki na predlog odloka ni imela pripomb in izvršni svet. Pismeni pripombi sta posredovali delegaciji KS Ljubo Šercer in KS Milan Majcen. Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala delegatom v sprejem amandma, ki ga je pred-lagala delegacija KS Milan Majcen. amandma: V drugem členu sklepa o določitvi nosilcev obvez-nosti dolgoročnega planiranja se doda: »številka 35 FRUCTAL ALKO — sadno-likerski kombinat, TOZD Alko«. Tako predlagani amandma so delegati zbora kra-jevnih skupnosti soglasno sprejeli. sklep: Zbor krajevnih skupnosti sprejema predkig odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in predlog sklepa o določitvi nosilcev obveznosti dolgo-ročnega planiranja s predhodno sprejetim amandma-jem. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. . • K 10. točki dnevnega reda: OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI, KATERO ZEMLJISČE JE NAMENJENO ZA STANOVANJ-SKO IN DRUGAČNO KOMPLEKSNO GRADITEV ME R/2 PRESKA Uvodno poročilo je podal tov. Sašo Majcen, član IS. O tej točki je razpravljal odbor za urbanizem, sta-novanjsko in komunalno gospodarstvo: V kolikor se osnutek odloka nanaša samo na par-cele, na katerih niso razčiščeni lastninski odnosi, od-bor za urbanizem podpira stališča KS Preska, naj bi iz 3. člena odloka črtali tudi parcele pod zaporednimi številkami 7., 8., 9. in 10. V nasprotnem primeru naj se otok razlasti kom-pleksno. Oznaka otoka naj bo taka, kot jo vsebuje veljavni urbanistični načrt Medvode. S stališči odbora je so-glašal tudi prisotni predstavnik KS Preska. Pismene pripombe sta posredovali delegaciji KS Koseze in KS Preska. Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala zboru v sprejem naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stano-vanjsko in drugačno kompleksno graditev s tem, da se pripombe posredujejo predlagatelju, da jih upo-števa pri pripravi predloga odloka oziroma jih obra-zloži, v kolikor jih ne more upoštevati. Predlagani sklep so delegati zbora krajevnih skup-nosti soglasno sprejeli. K 11. točki dnevnega reda: INFORMACIJA O URESNIČITVI SKUPŠČINSKIH SKLEPOV O USTAVITVI GRADNJE PRIZIDKA IN. RAZDELITVI INVESTICIJSKIH SREDSTEV Uvodno obrazložitev je podal tov. Jože Mencinger, podpredsednik IS. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za finance in proračun in priporoča obema zboroma, da sprejmeta vseh devet predlaganih sklepov, kar se bo naknadno tudi vključilo v rebalans proračuna. Pismene pripombe so posredovale delegacije KS Hinko Smrekar, KS Koseze in KS Milan Majcen. Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala zbo-ru v sprejem naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklep o likvi-daciji sredstev prizidka k občinski stavbi in upravno-poslovnega objekta na način, kot ga je v gradivu predlagal izvršni svet. Tako predlagani sklep je bil soglasno sprejet. K 12. točki dnevnega reda: OSNUTEK ODLOKA O SPREJETJU PROGRAM-SKEGA IN TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNE OTOKE ŠS 113/2 DVOR, ŠS 115/2, 3 STANEŽIČE O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo: Glede na dejstvo, da niti na sejo odbora za urba-nizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, niti na sejo delegacije KS Stanežiče-Medno ni bilo pred-stavnika strokovne službe, da bi na posamezne pri-pombe podal obrazložitev, odbor predlaga, da se poda pogojno soglasje na osnutek odloka s tem, da se pri-pombe uskladijo do predloga odloka in da na vse pripombe predlagatelj poda konkretne odgovore po-sameznikom. Predstavnika KS Stanežiče-Medno sta menila, da je osnutek nujno sprejeti, s pogojem, ki ga je podal odbor. Pismene pripombe so posredovale delegacije KS Koseze, KS Stanežiče-Medno in KS Milan Majcen. Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek od-loka o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 113/2 Dvor, ŠS 115/2, 3 Stanežiče s tem, da se pripombe posredu-jejo predlagatelju. 2. Predlagatelj je dolžan do sestave predloga od-loka uskladiti podane pripombe ter nanje podati pi-smen odgovor. Predlagana sklepa so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. K 13. točki dnevnega reda: PROBLEMATIKA URBANISTIČNE DOKUMEN-TACIJE TER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981— 1985 V LETU 1981 IN S TEM URESNIČEVANJE 21 PROGRAMA DELA SKUPŠCINE ZA LETO 1981 ZA NALOGE SPREJEMANJA URBANISTIČNE DOKU-MENTACIJE Uvodno obrazložitev k tej točki je podal tov. Franc Florjančič, podpredsednik IS. O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunaino gospodarstvo: Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ugotavlja, da poročilo ne izhaja iz od-govornosti, ki jo ima izvršni svet do realizacije pro-grama dela skupščine. Poročilo samo ugotavlja stanje na tem področju, ne zaveda pa se odgovornosti iz-vršnega sveta za uspostavitev normalnih pogojev za realizacijo tega programa. Zato odbor predlaga, da je potrebno: — rokovno opredeliti vsak dokument posebej, — določiti nosilce izvajanja ukrepov. Obrazložitev stanja urbanističnih dokumentov ne vsebuje mnogih subjektivnih okoliščin, ki so prispe-vaie k nerealizaciji programa. Naj naštejemo kot primer samo nekatere: 1. ŠS 1/1, 2 URBAN: Odbor smatra, da sprejetja dokumenta ne zavira krajevna skupnost. Dokument je bil dan v razpravo pred dvemi leti, vendar. pri-stojni upravni organ postopka ni zaključil. 2. ŠS 1/1—1/3 SP. ŠIŠKA: Krajevna skupnost Mi-lan Majcen je organizirala razpravo o dokumentih in nanjo vabila predstavnika upravnega organa, vendar se ta seje ni udeležil. 3. ŠS 4/2 Na jami: Postopek se je zavlekel zato, ker je sanitarna inšpekcija prepozno prejela dokument v soglasje. 4. ŠR 4 Pod hribom: Kako, da ob sprejemanju družbenega plana ni bilo jasno, da je potrebno po-iskati potencialne investitorje za ta otok? 5. ŠS 9 Koseze: V poročilu ni navedeno, kdaj bo zaključen postopek za sprejetje dokumenta ŠS 9 G, kt je tudi v programu dela skupščine oziroma njenih zborov. 6. ŠP 1/2 med Rusko in Gasilsko ulico: Postopek za spremembo GUP se lahko izvede sočasno s spre-jetjem zazidalnega načrta, ko bo točno znano in na osnovi javne razprave verificirano območje indu-strijske cone, za katero bi se spremenil GUP. Pismene pripombe so posredovale delegacije KS Ljubo Šercer, KS Koseze, KS Milan Majcen ter KS Medvode. Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednja sklepa: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo o problematiki urbanistične dokumentacije ter uresni-čevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in s tem uresničevanja programa dela skupščine za leto 1981 za naloge sprejemanja urbani-stične dokumentacije, na znanje. 2. Izvršni svet naj pripravi akcijski program z ro-kovnb opredelitvijo za vsak dokument posebej ter določi nosilce izvajanja ukrepov. Tako predlagana sklepa so delegati zbora krajevnih skupnosti soglaSno sprejeli. K 14. točki dnevnega reda: POROČILO O URESNIČEVANJU PROGRAMA DELA SKUPŠČINE V I. IN II. TROMESEČJU 1981 Uvodno obrazložitev je podala predsednica zbora tov. Maruška Letnar. Da bi lahko dobili jasnejšo sliko o realizaciji pro-grama dela zborov, vas želim informirati, da je zbor krajevnih skupnosti poleg točk, ki so bile v programu obravnaval še 10 točk na predlog IS SOb in 11 točk iz dnevnih redov SML. Pismeni pripombi sta posredovali delegaciji KS Koseze in KS Preska. Predsednica zbora je delegate seznanila, da se iz poročila o uresničevanju programa dela skupščine v I. in II. tromesečju 1981 črta 5. točka, kjer je že zajeta v današnji 13. točki. Tov. Karel Gornik je delegate seznanil, da je prišlo pri tiskanju gradiva do tiskovne napake, in sicer na zadnji strani v prvi vrsti je pravilna beseda »pred- log« in ne »predlagatelj« ter pri 10. točki ni predla-gatelj komunalna skupnost, ampak izvršni svet ob-čine. V razpravi so sodelovali: — tov. VRHOVEC Ludvik, delegat delegacije KS dr. Petra Držaja, — tov. ŠAVNIK Tomaž, delegat delegacije KS Mi-lan Majcen. Po končani razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji sklep: Zbor krajevnih skupnosti poročilo o uresničevanju programa dela skupščine v I. in II. homesečju 1981 sprejema z dopolnili na znanje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagani sklep soglasno sprejeli. K 15. točki dnevnega reda: OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O NA-MENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE V LETU 1981 O tej točki dnevnega reda je razpravljal odbor za finance in proračun, ki na osnutek družbenega do-govora nima pripomb in izvršni svet, ki soglaša z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse v letu 1981 in ga predlaga skupščini občine v sprejem, s tem da ugotavlja: 1. v 3. členu pod točko 1. 90 % zbranih sredstev se že uporablja v Šiški za občinski program za leto 1981, ki je bil usklajen na nivoju občine. 2. v 3. členu pod točko 2. se daje izrecno soglasje k 10 % sofinanciranju programa splošnega turistič-nega programa republike, po predhodno usklajenem programu. Predlaga se, da se za leto 1982 že v jesen-skem roku letošnjega leta, najkasneje pa do meseca novembra, izvrši dogovarjanje o financiranju pro-grama za leto 1982 na osnovi medsebojno usklajenih programov. Pismeni pripombi sta posredovali delegaciji KS Koseze in KS Dravlje. Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala zboru v sprejem naslednje sklepe: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981. 2. Zbor krajevnih skupnosti daje izrecno soglasje k 10 % sofinanciranju programa splošnega turistič-nega programa republike, po predhodno usklajenem programu. 3. Zbor krajevnih skupnosti podpira predlog IS SML o prekvalifikaciji osnutka družbenega dogovora v predlog. Tako predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti. K 16. točki dnevnega reda: OBRAVNAVA GRADIVA ZA 45. SEJO ZBORA OBČIN SML, KI BO 10. 7. 1981 Delegati na gradivo za sejo zbora občin SML niso imeli pripomb. Pripombe in stališča skupščinskih odborov in ko-misij ter izvršnega sveta se posredujejo skupščini mesta Ljubljane kot pripombe in stališča skupščine občine Ljubljana-Šiška. Predsednica zbora je predlagala, da se 45. seje zbo-ra občin SML udeležijo naslednji delegati: 1. tov. ŠAVNIK Tomaž 2. tov. ŠETINA Jože 3. tov. KAMIN Alojz Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagane delegate soglasno potrdili. K 17. točki dnevnega reda: OBRAVNAVA GRADIVA ZA 59. SEJO ZBORA OBČIN SRS, KI BO 28. 7. 1981 Delegati na gradivo za 59. sejo zbora občin SRS niso imeli pripomb. K 18. točki dnevnega reda: KADROVSKE ZADEVE 1. Imenovanje delegata v svet delovne organizaeije Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše 22 Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednji sklep: Tov. KAVAR-VIDMAR Andreja, roj. 1938, članica temeljne delegacije KS Komandant Stane za delegi-ranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, sta-nujoča Ane Ziherlove 6, Ljubljana, se kot delegat družbenopolitične skupnosti imenuje v svet delovne organizacije Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Predlagani sklep so delegati zbora soglasno spre-jeli. 2. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v svet Železniškega šolskega centra Ljubljana Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednji sklep: Tov. Zvonimir SKALAR, roj. 17. 1. 1929, član zdru-žene delegacije KS Hinko Smrekar za delegiranje v skupščine SIS za kulturo, vzgojo, izobraževanje in raziskovanje, stanujoč Železnikarjeva 21, Ljubljana, se kot delegat družbenopolitične skupnosti imenuje v svet Železniškega šolskega centra Ljubljana. Predlagani sklep so delegati zbora soglasno spre-jeli. 3. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v svet ŽG Železniškega šolskega centra Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Ljubljana Ker ni bilo razprave je predsednica zbora predla-gala v sprejem naslednji sklep: V svet ŽG železniškega šolskega centra Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, se kot delegata družbenopolitične skupnosti imenujeta: 1. Tov. Marjan DOLGAN, roj. 31. 7. 1912, član de-legacije KS Hinko Smrekar za delegiranje v skup-ščine družbenopolitičnih skupnosti, stanujoč Verov-škova 42, Ljubljana 2. Tov. Anton ŠKODA, roj. 23. 10. 1942, stanujoč Milčinskega 1 a, Ljubljana Delegati zbora so predlagani sklep soglasno spre-jeli. 4. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v komisijo samoupravne delavske kontrole v ŽG Že-lezniški šolski center Ljubljana Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala v sprejem naslednji sklep: Tov. Alojzij ŠUŠTERŠIČ, roj. 20. 6. 1921, član sploš-ne delegaeije Titovi zavodi Litostroj, TOZD Izobra-ževalni center Ljubljana, za delegiranje y skupščine SIS, stanujoč Zavetiška. 10, Ljubljana, se imenuje kot delegat družbenopolitične skupnosti v komisijo samo-upravne delavske kontrole v ŽG Železniški šolski center Ljubljana. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. 5. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti y svet vzgojno-varstvene organizacije Rezke Dragar-jeve, Ljubljana-Šentvid Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala v sprejem naslednji sklep: •¦¦¦ ¦ •• ¦ . ¦¦' Tov. Frančiška BARLE, roj. 27. 8. 1933, članica de-legacije KS Šentvid za delegiranje v skupščine druž-benopolitičnih skupnosti, stanujoča Zvezda 19, Ljub-ljana-šentvid, se kot delegatka družbenopolitične skupnosti imenuje v svet vzgojno-varstvene organi-zacije Rezke Dragarjeve, Ljubljana-Šentvid. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. 6. Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v komisijo za sprejem otrok vzgojno-varstvenega za-voda Milan Majcen Ker ni bilo razprave je predsednica predlagala v sprejem naslednji sklep: Tov. Ana PRANČIČ, roj. 20. 8. 1953, članica delega-cije KS Milan Majcen, za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, stanujoča Malgajeva 10," Ljubljana, se kot delegatka družbenopolitične skup-nosti imenuje v komisijo za sprejem otrok vzgojno-varstvenega zavoda Milan Majcen. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 14.35. Tajnik zbora krajevnih skutmosti Alenka Stanič* 1. r. Predsednica zbora krajevnih skupnosti Maruška Letnar, 1. r.