tJJstiski tednik Q C A 'SJ LO OS V O,, g O' P 1,1 NE F. 9-0 N T E 7 A I 3 T R. c; KO O K R O. POSEBNA IZDAJA KOPER, 23. julija 1951 Cena 3 din ■Plrvi'1 slavnostno okrašeni kamioni so začeli prihajati v Škocjan pni Kopru že v zgodnjih jutranjih urah. Ljudje 60 se začefli zitaiirati v gručah, s transparenti, zastavami im parolam'. Kmet iz Ospa se je pridruži piranskemu ribiču iu sečoveljskemu!, rudarju. Prišli so Slovenci in Italijani, da se oddolžijo spominu Ljiudske vstaje. S preprostimi:. imaipiiisi na. transparentih: »2)i,vei 22. juliji!« itd. so našli delavci im kmetije izražati vse präldotoitve, ki so jih izvojevani v ljudski revoluciji. Hkrati! so prišli ponovno manifestirati svojo trdno lin odločno zahtevo, ki so jo že sto in stokrat izrazili v slavni narodnoosvobodilni voljni in tudi po njej. Okoli desete ure je1 fcoma,nidanit enot Zveze iboreev tovariš Caharija predal raport tovarlilšu Juliju Beltramu, predsedniku Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2.800 partizanov je bùio pripravljeni ih ,za mimohod. .S 'Sbavljilniiimi godbami ina čelu skupin se je razvil sprevod po Kardeljevem iniabnežju. Na čelu vsake skupine ■so korakali born: te narodnoosvobo-dJitaie vojne. Mimohod so na tribuni pred pristaniščem pozdravili član Politbiroja CK KP Slovenije in član CK KPJ tovariš Ivan Regent, komandant Vojne uprave JA polkovnik Miloš Starnatovi, svetnik Vojne uprave JA Franc Perovšek, načelnik štaba IX. korpusa im član CK KP Slovenije Albert JakoPič Kajtimjr, predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, predstavniki odreda; Juigoslovapslke armade Sin političnih ter množičnih 'Organizacij. Titov tr.g v Kopru se je kmalu napolnil z množico ljudstva. Ko so se med burnim ploskanj em in. vzkliki Titu iin Partiji zbrali na tribuni predstavniki oblasti, vojislke iin organizacij ter gostije, je znani protifašistični borec Ernest Vatovec otvori,1 zborovanje. Pozdravil je zbrane manifestante im n,ato podal besedo tovarišu Ivanu Regentu, ki je večkrat prekinjen; z vzkliki 'iin ploskanjema, ime] naslednji go-vior: GOVOR TOV- REGENTA Dragi tovariši in tovarišice! Najprej mi dovolite, da vas pozdravim v imenu CK KP Jugoslavije in v imenu CK KP Slovenije. Danes praznujemo deseto obletnico zgodovinskega dne, ko se Je začela oborožena vstaja slovenskega ljudstva proti okupatorju in njegovim pomagačem, ki so slovensko ljudstvo zasužnjevali. Z nami praznujejo ta dan vsi narodi Jugoslavije, s katerimi smo se združeno borili proti skupnemu sovražniku, da ga izženemo iz naše dežele. Vi veste, da se je ta osvobodilni boj narodov Jugoslavije proti okupatorju in njegovim pomagačem končal z zmago teh narodov. Tako so se narodi Jugoslavije osvobodili, si na svojem osvobojenem ozemlju ustanovili ljudsko oblast, ljudsko državo, in začeli polagati temelje svoje neodvisnosti, svojega gospodarskega in kulturnega razvoja ter svoje lepše, socialistične bodočnosti. Boj jugoslovanskih narodov za njihovo svobodo, za nj-hovo neodvisnost ter za njihov gospodarski in kulturni razvoj je bil hkrati tudi boj za svobodo in neodvisnost vseh narodov, malih in velikih, in je bil resna pomoč boju demokratičnih sii proti tašizmu in nacizmu. — Zato praznujejo z nami deseto obletnico oborožene vstaje Slovencev in desetletnico vstaje drugih narodov Jugo- Še en odgovor Odgovori jugoslovanskih .Listov zad-Mjii kampanji 'nekaterih tržaških in, italijanskih listov v zvezi z vprašanjem. STO, Iki 'ji je ipriiDil olja saim De. Gasperi, so odrazili stališče ju.g as,levarti kih narodov do 'av-iljaške politike Italijanske vlade. Ifcailij a/nska vlada se od konca vojne še vedno poslužuje 'iredentističnih podružnic v Trstu za ostvarjainj'.e iniemirinega stalnija na STO im še posebno v jugoslovanski coni STO. Italijanski vladini origami stvarno še niso razumeli1, da se da le s pošteno politiko dvigniti ugled države in naroda, ki v imjej živi. Odgovori jugoslovanskih listov pa niso odrazili samo mišljenje -jugoslovanskih narodov v izvieizi z zadnjo kampanjo o STO, 'temveč tudi stališče narodov Istrskega okrožja. Brebivlalci Istrskega okrožja dobro vedo, kakšna je politika iltalitjatnske vlade, da ta politika marsikdaj nima nikakršne zveze z majofinovine j 1 o dostojnostjo v mednarodnih odnosih. Ljudstvo Istrske®a Okrožja je predolgo ’živelo ipod jarmom Mussolinijevega fašističnega; režima, da bi ine vedelo Ikaj se isikrlilva za italijanskimi 'Iredentističnimi 'gesli. Ljudstvo Istrskega 'dknbžija imia danes svoje šole, svoja 'društva1, svoje tovarne, svoje zadruge, svojo zemljo ira svojo oblast. Ljudstvo Istrskega okrožja se teni pridobitvam, iki se jliih j,e samo ostvarilo, moče odpovedati. To so oni še preveč jasno povedali na včerajšnjem zborovanju v Kopru. Kakor so tudi povedali, da 3o v borbi za še boljšo bodočnost ifcasno ipovietzanl: din da hočejo živeti z jugoslovanskimi) narodi. Toda ljudstvo Istrskega okrožja Je te dni spoznalo še drugo plat italijanske iredentistične politike. Ta iredentizem mi samo liredanltizem v besedah ■m v 'listih. To je gniusmi iredentizem, iki si skuša ostvarjatii čim solidnejše pazildjje v jugoslovanski coni s pomočjo agentov im špijanov. To je Iredentizem, iki z vzpostavitvijo špijon-sfcih mrež namerava stvarno ogrožati svobadnji' iin demokratični razvoj tukajšnjih Slovencev, Hrvatov in Italijanov iin, obstoj same ljudske oblasti. Iredentizem take vrste, iredentizem, ki je špliijoniaža, pa je vreden naOstrož-j,e obsodbe. In, ljudstvo istrskega o-krožja bo te dni kaznovalo skupino vohunov, ki j’im ni bilo do lastnega naroda, do lastne časti. Iredentizem skuša zbirati Spiijon-ske 'podatke celo o JA v Istrskem okrožju. To pomeni, da gre s svojo špiljonSko, dejavnostjo talko globoko, da neposredno sabotira saimie odločbe ,mirovine pogodbe, Iki so postavile sile JA v jugoslovansko cono STO zato, da garantirajo razvoj ljudstva Istrskega okrožja v vsakem pogledu. S takim iredentizmom je treba končno obračunati. Ljudstvo Istrskega okrožja je znova izneslo ina včerajšnjem zborovanju v Kopru iin ho znova poudarit na- procesu, ki se danes začenja, da si je; svojo pot že čvrtsto začrtalo. To je pot •ljudske oblasti., . pot socials «Učnega razvoja..Obenem ipa je to ipot vztrajne' j,n dosledne borbe proti vsem iredentizmom, ki so odraz imperialističnih teženj vlad, ki. jliih organizirajo iin pia slaviije vsi demokratični narodi, vsi napredni elementi po vsem svetu. Saj smo si v tem boju proti tašizmu in nacizmu roko v roki medsebojno pomagali in je bila naša zmaga tudi njihova zmaga, a njihova tudi naša. Temeljna misel, temeljna ideja boja vseh narodov Jugoslavije proti fašizmu je bila uresničenje svobode, enakopravnosti in neodvisnosti vseh narodov. Uresničenje te ideje pa pomeni uresničenje trajnega miru in bratstva med narodi. Kajti trajni svetovni mir in bratstvo med narodi je mogoče zagotoviti samo in edinole na podlagi uresničene in zajamčene svobode, enakopravnosti in neodvisnosti vseh narodov, malih in velikih. Jugoslovanski narodi se niso samo borili za enakopravnost med narodi, temveč so tudi skovali neomajno bratstvo Narodi Jugoslavije so se torej borili za svobodo in neodvisnost svojih in drugih narodov. Za to idejo so trpeli in zanjo žrtvovali toliko, kolikor le more katerikoli narod zanjo žrtvovati. Za to idejo so umirali naši ljudje v koncentracijskih taboriščih in ječah Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije. S to idejo v srcih so padali talci in bojevniki. Padlo jih je milijon in 700 tisoč. Komaj je treba povedati, da današnja ljudska Jugoslavija, ki ni rezultat kompromisov, marveč sad junaškega osvobodilnega boja njenih narodov, nima kaj opraviti s staro Jugoslavijo. Današnja socialistična Jugoslavija je trden branik miru in je in bo ostala zaščitnica idej, za katere so se njeni narodi borili in v imenu katerih so zmagali. (Tito je naš, mi smo Titovi!) Med tem bojem in z bojem so si naši narodi ustvarili novo oblast, ljudsko oblast. To pomeni, da je naša država v rokah ljudstva samega in da jo bo naše ljudstvo trdno čuvalo. (Tito Partija — Mi smb Titovi, Tito je naš!) V tej naši ljudski Jugoslaviji napenja naše ljudstvo vse sile, da bi si zgradilo boljšo bodočnost, da bi pri nas zgradili socializem in ga tudi bomo zgradili. Naši narodi se niso zaman borili za enakopravnost med narodi, marveč so tudi v svoji deželi, v svoji socialistični Jugoslaviji ustvarili bratstvo med njenimi narodi, in ne samo med njenimi narodi, temveč tudi med ugjoslovanski-mi narodi in narodnimi manjšinami. Lahko rečemo, da je ideja bratstva v resnici zmagala do take mere, da noben sovražnik ne more najti v naši državi niti kapljice nacionalizma ali šovinizma in najmanjše ideje, ki bi šla za tem, da bi si mi hoteli zavojevati tuja ozemlja. Mi se dobro za- vedamo besed, ki jih je izrekel tovariš Tito »Tujega nočemo, svojega ne damo« (Tito — Partija). Mi bi sa-< mo želeli, da bi vse narodne manjšine v naši državi, bodisi Madžari, bodisi Italijani, da bi visi ti razumeli to naše stremljenje in da bi še sami med svojimi ljudmi delali za te cilje, ki so pri nas že ostvarjeni in ki bodo pripomogli za dolgotrajni mir po vsem svetu. (Živelo bratstvo in edimsitvo jugoslovanskih narodov). Pa ne samo, da je treba delati za bratstvo in enakopravnost med narodi, marveč tudi za to, da bi prišlo med vsemi državami, med vsemi naprednim} demokratičnimi državami do najbolj prijateljskih odnosov. Le taki priateljski odnosi med narodi pospešujejo razvoj trgovinskih, a hkrati tudi vseh gospodarskih in kulturnih odnosov. Toda tega v Italiji nekateri krogi ne razumejo. Italijanski vladni, nacionalistični in iredentistični krpgl zahtevajo revizijo mirovne pogodbe z Italijo in izročitev Tržaškega ozemlja Italiji. Ob tej priliki so podesetorili svojo običajno gonjo, svojo običajno prakso zasramovanja in klevetanja proti Jugoslaviji in njenim narodom. Razume se, da jim pri vsem tem kom-informisti pomagajo. Na njihova zasramovanja ne bomo odgovarjali. Navadili smo se jih. Iz njihovih ust nismo slišali Slovenci nikdar nič drugega razen psovk. Senator Orlando smatra to psovanje za pomoč, ki nam jo je nudila Italija. Za tako pomoč se naši narodi seveda zahvalijo. Ker pa je senator Orlando že prileten mož in mu morda spomin pojema, bi mu rad priklical v spomin še vse drugačno učinkovito »pomoč«, ki smo je bili deležni s strani Italije ves čas, ko smo jo imeli na plečih. Ne Italija, marveč Jugoslavija bi imela pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe - > « v mi . . TJ m v m 1- r»o ske vsa Gospod Orlando! Leta 1927 je rimska vlada prepovedala vse slovenske in hrvaške šole v Julijski Krajini, tudi (tiste, ki so do tedaj še životarile, in ob tej priliki izgnala vse slovenim hrvaške učitelje. Razpustila je slovenska in hrvaška društva, socialistična in komunistična prav tako kakor ostala. Prepovedala je ves slovenski in hrvaški tisk, vsako slovensko knjigo. Prepovedane so bile celo slovenske in hrvatske pridige v cerkvi. Fašisti so požgali na desedne narodnih in gledaliških dvoran, uničili so njive in vinograde. Požgali hiše iin cele vasi. Pomorili ali pozaprli tisoče slovenskih in hrvaških ljudi, narodnih in komunističnih. Iztrebili so naše gozdove tako, da je na pr. Soča zaradi tega bolj podobna hudourniku kot reki. Nad1 100.000 Slovencev in Hrvatov se je moralo Izseliti iz Julijske Krajine deloma prisilno deloma zato, ker niso mogli doma več živeti. Ali si mislite gospod Orlando, da je naše ljudstvo na to »pomoč« pozabilo, ali pa da sploh more kdaj nanjo pozabiti. To »pomoč« je slovensko in hrvatsko ljudstvo zelo drago plačalo! Tej vaši »pomoči«, gospod Orlando, se imate zahvaliti, da mi danes med1 jugoslovanskimi državljani nobenega, ki bi si želel, — razen izdajalcev — da bi se taka »pomoč« ponovila. Zato naši narodi nimajo nobenega namena izročiti v žrelo italijanskega nacionalizma niti najmanjšega dela zemlje, na kateri prebivajo naši ljudje. Mi, gospod Orlando, smo zaradi vaše »po-močia preveč trpeli im vaša današnja Italija nima pravice zahtevati, naj bi naši ljudje verjeli v njeno pravico-ljubnost. Njeni voditeli, ki pravijo, da niso fašisti, niso danes niti toliko pravicoljubni in ne spoštujejo niti toliko svojih slovenskih državljanov v Benečiji in Reziji, da bi Jim omogočili slovensko osnovšolsko izobrazbo v njihovem jeziku, žalostna usoda Beneškib Slovencev je zgovorna priča, kakšno usodo bi naklonili italijanski nacionalisti tistim Slovencem, ki bi po nesreči zopet prišli pod Italijo. Kakor vsak Sloveneec, vsak Hrvat, pa verjetno tudi večina italijanskega delovnega ljudstva v Trstu bi smatrali za veliko nesrečo, če bi morali proti svoji volji zopet pod Italijo. »Pomoč«, ki jo je nudil italijanski nacionalizem Slovencem In Hrvatom, je nudil tudi italijanskemu delovnemu ljudstvu. Starejši ljudje se dobro spominjajo, kaj vse so fašisti uničili In razbili, spominjajo se, kako so nam uničili naše narodne domove, naše knjige in tisk, kako so nam fašisti uničili vse delavske socialistične iin komunistične ustanove, vse tiste ustanove, ki se niso hotele podrediti fašizmu. In kljub temu poskušajo danes neki iredentisti naše narode ponovno uničevati, kar pa jim ne bo uspelo, ker smo se proti njim borili iin zmagali za vedno. Ce naj govorim odkrito, je treba povedati, ds ne Italija, marveč Jugoslavija bi imela pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe, kajti jugoslovanski narodi se niso borili samo za osvoboditev tedanje Jugoslavije, temveč da bi osvobodili vse delce naše domovine, vse naše narode popolnoma. In samo nesramno se sliši danes, če tisti ljudje, —-, ne italijansko ljudstvo, — če tisti ljudje, ki so mučili Jn zatirali naše narode, če tisti ljudje zahtevajo revizijo mirovne pogodbe trdeč, da morajo dobiti pod svojo oblast one pokrajine, ki so J ili imel pred koncem druge svetovne vojne. Toda to se ne bo nikoli zgodilo. V Italiji ljudje, ki nosijo s seboj izkaznico članov KP, ki pa niso nič drugega — kot člani Kominforma, ne zna nič drugega kot da trosijo sovraštvo proti nam in ščuvajo proti naši socialistični Jugoslaviji. S tem sovraštvom pa nudijo pomoč italijanskim fašistom, iredentistom in šovinistom. Med tem pa, ko vodijo oni to gonjo proti nam, je treba povedati resnico, da niti v Trstu niti v Italiji delovno ljudstvo ne bo imelo resničnega miru, dokler ne bo napravilo konec vsakemu iredentizmu in šovinizmu in dokler ne bo že v kali zatrlo vsak poizkus neofašizma. Kar pa se nas tiče, naj nas pustijo pri miru. Ce mi pravimo, da je danes Jugoslavija drugačna kot je bila stara, ni to fraza. Ne gre samo za to, da ima naše ljudstvo oblast v svojih rokah in da ima ljudstvo orožje v svojih rokah, marveč gre tudi za gospodarski razvoj današnje Jugoslavije. Seveda smo za to nekaj žrtvovali in smo morali zato stisniti pasove, a zato smo si iz- gradili našo industrijo. (Tito, Partija!). Ljudje tam zunaj in povsod, kjer živijo gospodje kominformistl, ki nimajo drugega namena, kakor obrekovati lin klevetati proti našim jugoslovanskim narodom, nam očitajo, da mora naše ljudstvo žrtvovati zato, da gradimo temelje našega gospodarskega in industrijskega razvoja. Zakaj pa ne vprašajo, kako so izgradili industrijo v SZ. Ali jim je morda padla z neba, kakor mana starim Hebrejcem? Zakaj se ne vprašajo, kako so zgradile industrijo druge dežele. Industrija ne pade z neba! Mi pa smo si morali industrijo zgraditi sami. In če bi nas imeli oni res tako radi, kakor pravijo, bi nam priskočili na pomoč, da ne bi mi toliko trpeli. Toda oni so hoteli, da bi mi čimveč trpeli in nič naredili. Nekoliko smo žrtvovali, žrtvovali bomo še, zato bomo izgradili pogoje za razvoj naše gospodarske neodvisnosti. Kajti priznajmo čisto odkritosrčno, če hoče država o-stati neodvisna, tedaj mora imeti neko gospodarsko podlago. Neodvisnost narodov se ne ustvarja v oblakih. Za neodvisnost je treba ustvariti gospodarske pogoje. In če smo hoteli ostati neodvisni, smo morali samo na tak način, da smo zgradili gospodarske pogoje. Naša država ne stremi po tujih ozemljih, noče zavojevat/i nobenega naroda in tistim narodnim manjšinam, ki živijo v njenih mejah, so zagotovljene popolnoma vse pravice in enakopravnost. Italijani, ki živijo v zoni »B«, to lahko sami potrdijo. Imajo šole in uživajo enake pravice, kakor Hrvati in Slovenci. Nekaj nimajo, privilegijev, kakor so jih imeli nekdaj pred vojno, a teh ni imelo (delovno ljudstvo, ampak samo izkoriščevalci. Tržaško vprašanje, za katerega se toliko zanimajo italijanski nacionalisti in kominformistl, je predvsem vprašanje tržaškega ljudstva. Ponovim, da to ni njihova stvar, ampak je to stvar tržaškega ljudstva. Prav tako Je vprašanje vprašanje prebivalstva te cone, predvsem pa ne vprašanje i- èiuei ZZ. fuiif dan naše ljudske vstaje VELIČASTEN ZBOR PARHZANOV - AKTIVNIH BORCEV NOB KOPRSKEGA OKRAJA PRED DESETIMI LETI SMO SE ODLOČILI ŽIVETI s svojimi brati - jugoslovanskimi narodi Predsedniku vlade FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu BEOGRAD Slovenci in Italijani, partizani, borci proti fašizmu in demokratično prebivalstvo kopenskega okraja, zbrani na proslavi v Kopru ob 10-letnicl oborožene vstaje slovenskega naroda proti fašističnim okupatorjem, ponovno izražamo neomajno voljo, da branimo in očuvamo s krvjo in nezaslišanimi napori priborjene socialne in nacionalne pridobitve ljudske revolucije, pridobitve, ki so zlasti izražene v ljudski oblasti, agrarni reformi in delavskih svetih. Ko se spominjamo slavnih dni skupne borbe, poudarjamo svojo pri-pravljenvst za še odločnejše napore, dokler ne dosežemo svojega cilja: Priključitve k svoji socialistični domovini, ki nam edino lahko Jamči varnost pred vsemi sovražniki miru, posebno pa še pred grabežljivimi zahtevami italijanske iredentistične reakcije. Vaš odgovor na iredentistično hujskanje združenih fašistov, šovinistov in komimformistov Je naše ljudstvo sprejelo z občut k zadoščenja in globoke bvatežnosti. Tem občutkom pa se pridružuje naše skrajno ogorčenje zaradi nesramne gonje, ki jo v Italiji in Trstu še vedno vodijo našim ljudem dobro znani fašistični zločinci, ki danes ob potuhi in slabo prikritem ščuvanju odgovornih italijanskih oblastnikov pozabljajo, da zob časa še ni izbrisal sledove njihove krvave tiranije na naši zemlji. Preveč je v našem ljudstvu svež spomin na grozote In nasilja, ki jih je Italija počela v teh krajih, na režim, ki je bil v sramoto vsem demokratičnim načelom, in na njihove glasnike, ki pa hočejo danes kominformistične spletke .proti svetovnemu miru izkoristiti za ponovno rast svojega, v pretekli vojni temeljito poraženega imperializma. Ob enotnosti Slovencev in Italijanov našega okraja, ob borbeni enotnosti jugoslovanskih narodov pod vodstvom slavne Komunistične partije, ki ji Vi načelujete, ter ob miroljubnih težnjah naprednega sveta se bodo razbili njihovi imperialistični načrti, kot so se razbili enaki načrti italijanskih imperialistov v preteklosti. Ljudstvo koperskega okraja, ki je skupno z jugoslovanskimi narodi osvobodilo to našo zemljo in želi skupno z jugoslovanskimi narodi graditi tud} njeno socialistično bodočnost, Vam pošilja svoje borbene pozdrave. Prosimo Vas, da še naprej storite vse, da se naše težnje za Jugoslavijo čimprej uresničijo. Mi pa obljubljamo, da bomo tudi v bodoče vlagali vse napore za nadaljnje utrjevanje naše ljudske oblasti, za poglabljanje socialistične demokracije, za krepitev enotnosti Slovencev in Italijanov našega okraja in z® pospešitev gospodarskega in kulturnega dviga našega delovnega ljudstva. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Koper 22. julija 1951. Predsedniku vlade LR Slovenije tovarišu Mihi Marinuu Pridružujemo se splošni, svečani radosti ljudstva Slovenije na zgodovinski dan dvaindvajsetega julija, ob desetletnici vstaje in ljudske revolucije. Slovenski narod se lahko s ponosom spominja tega velikega dneva, ko je našel v sebi dovolj moralne in fizične sile, da se je z orožjem dvignil proti nemškim in italijanskim hordam, ki so eeusmiljeno ubijale, odvažale v koncentracijska taborišča in razse-ljevale ljudstvo Slovenije z njegovega ognjišča, ki Je bilo stoletja in stoletja' njegovo in ki ga je skozi stoletja znal obvarovati pred vsemi neurji. dgovmlh RGiž i-etaj dgo dgo V bratski skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije gradi danes siovenskj narod mirno svojo srečno bodočnost. Resnično zedinjen in prekaljen v veliki osvobodilni, revolucionarni borbi narodov Jugoslavije labko slovenski narod z zaupanjem gleda v svojo bodočnost. Jamstvo za svobodo in neodvisnost slovenskega In vseh ostalih narodov Jugoslavije sta enotnost in nerazdružno bratstvo narodov Jugoslavije., Težkoče pri naših naporih za uresničenje naših smotrov je mogoče uspešno premagati samo v bratstvu in enotnosti naših narodov; moramo jih čuvati in gojiti, ker v tem je naša sreča, naše blagostanje, naša varnost, naša velika bodočnost. Tovariš predsednik, vam in vsemu ljudstvu Slovenije čestitam, k desetletnici vstaje In ljudske revolucije, z najtoplejšimi željami, da bi imeli uspehe pri graditvi socializma in vsestranskem razvoju. Naj živi in se razvija Ljudska republika Slovenija! Naj živi in se razcveta bratska skupnost narodov. — Federativne ljudske republike Jugoslavije! Split, 2». julija 1951. J. B. TITO talijanskega nacionalizma cone »B«. Tovariši in tovarišice! Ker imamo še mnogo drugih govornikov, mi dovolite, da zaključim. Kakor se je borilo naše ljudstvo med narodno osvobodilno borbo pod vodstvom komunistične partije, ker je bila najbolj pripravljena in ker je najbolj razumela težnje naših narodov. Kakor smo pod vodstvom te Partije zmagali, tako gradimo sedaj pod njenim vodstvom socializem in ni nobenega dvoma, da bomo ta naš socializem pod vodstvom naše KP tudi zgradili, pa naj je to Moskvi všeč ali ne. Naj živijo vsi narodi naše socialistične Jugoslavije! (Živijo Tito, živijo Partija!) Naj živijo Italijani, Slovenci in Hrvatje v zoni »B«! Naj živi naša Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom našega dragega maršala Tita! (Tito, Partija). too zbor v POVAMPIRJENI IMPERIALIZEM in irendetizem sega po naši zemlji V torek, 17. t. m. ije iltalijaimski odpravnik postav v Washinigtamu Luciol-li obiskal aimer iškega zunanjega ministra Adbesoma, ter mu je predal formalno zahtevo italijanske vlade za ireviizijo mirovne pogodbe z Hajo. ,Sam formalini korak italijanskega diplomata iin važen, iker j,e imel le vljudnosti značaj !:|n je toil ižie cel teden dni v naprej napovedan, pač pa je važna ugotovitev, da Italija že nekaj časa nazaj ipoidvzema na vse strani korake, da M prišlo do rev.i-izijie mirovne pogodbe z inijo, zlasti v tistih točkah, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje. Za Luciollijem je tudi italijanski (veleposlanik v Londonu predložil 1-isbo zahtevo angleškemu zunanjemu ministru Morrisonu. Mogoče bo dobil podrobna navodila tudi De Gasperijev poslanik v Parizu, kajti Italija računa, 'da jie sedanji trenutek primeren za italke zahteve. Zelo pade v oči izjava, ki jo je dal italijanski odpravnik poslov Luetol-ili novinarjem ipo obisku pri Aohesonu. pejal j,e, ,da je Italija s pomočjo (Zdiriuižanih držav Amerike dejansko! popolnoma vzpostavila demokratični sistem v državi im da je prevzela spet odgovornost za obrambo svobodnega sveta. Poudaril je, da se ime morejo več izvajati klavzule mirovne pogodbe glede Trsta na temelju izjav treh zapadnih velesil od 20. marcia 1948. 'Dalje je omenil, tja mirovna pogodba (Iz knjige spominov Milana padli •za Gučka) šernu terorju im popolni okupaciji I-stre mi mogel unU&iti, Teror se .e ii,z dlneva v dan večal. Politični aktiv je imeil težke izgube v svojih vrstah. Od sovražne zasede .pod Kastelcem je bill ubit malo preje izvoljeni predsednik okrožnega. NOO Marcel 'Plamitac .iz Badiihe nad Dolino je padel sekretar SKOJ-a Giobinair; siedi de.la je omahnila fclain mladinskega' okrožnega komiteja. Bojan; v Ric-main.jiih raa.d Trstom se je končala svetila pot Stefana i.z Tenakega, enega največ obetajočih političnih delavcev iz Istre, ki je pravkar končal poitič-no šolo iin se je vrnil v domače okrožje, da se posveti delu za ljudstvo; po.d Pobeigami je biiil zajet Bor s iz iPIavlij, meuimorinii pBioimic političnega dela med domačim .ljudstvom. Na .piranskih 'solarnah so mu fašisti živemu izkopali oči in ga pustili vsega razmesarjenega umirati. Clan okrožnega komiteja Marko iz Bertokov je bil v .skrlivaiEšiču v Sàlhtsomi .izdan in obkoljen. Z vzklikom »smrt fašizmu!«, si je sam junaško končal svoje r.eivolii-c.ioinair.n.0 iin uporniško življenje. V Na položaju Brkinih je bil ubit istrski prvoborec iin član okrožnega komiteta Luka iz Gabrov ice. Težke so bilie te «izgube, 'nenadomestljive izgube .najboljših ljudi iz vrst r.evalluioion,a;r,n.e avantgarde istrskih borcev za svobodo. Popolna sovražna okupacija Istre ira poostrena kontrola na tem važnem dedu južno evropske fronte, so onemogočili širši razmah vstaje istrskega ljudstva, zadnje mesece pred zlomom svetovne fašlsične fronite. Vendar 'Izvoljena ljudska oblast ni prenehala biti edina, iin vel javna oblast, katero je ,istrsko ljudstvo priznavalo. Večina političnega aktiva je odšla ob združitvi vseh treh južinoprimioir-slkih okrožij v ono .na sever, v Istri so ostali za zvezo i.n .delo le Araadej, Mirko Bus ira Finii. Na svojem mestu je ostala .komanda mesta Koper. Tej komandi pa je fciil namenjen poseben udarec sovražnika. Na strmem pobočju hriba med vasema Boršt I Glem je imela svoj utrjeni položaj. Komandant podporočnik Fratrie, črno-meiljskii rojak, je bil šele nekaj mesecev v okrožju, vendar si je s svojim delom (n osebnostjo pridobil zaupanje i,n spoštovanje vsega prebivalstva. Grimi in zelerai .fašisti so združeni zgodnjega, zimskega, jutra obkolili izdani položaj komande mesta. Zavzeli so vkopane položaje, namestili tudi težko orožje in pričeli!, .glasno pozivati posadko na .predajo. Ostri streli iiz bunkerja so brili odgovor oblegancem. Iz vsega Okrožja, streilslkeiga. in mll-nemetaiskega so cdlprlli napadalci uničujoč ogenj. Obleganci so jim krepko odgovarjali. Nič jim niso ostali dolžni. Dvoboj je itraja.1 več ur, vendar za napadalce' brez uspeha. Izvrstni položaj .bunkerja mi dopuščal ob sijajni obrambi oblegancev dohoda k (bunkerju. Ob ponovnem poziva n.a predajo se siliš; iz bunkerja prešeren smeh Frein-ka: »Ati veste, da se partizanski ofiiciiir ne preda? .Mrtev da, živ riko»!« Popoldne' se fašisti odločijo za nov .poskus. Stisnejo obroč okoli bunkerja in skušajo z metalcem plamena zažgati bunker in posadko. Tudi ta poskus j.im ne uspe. Ognjem; dvoboj raja še pozno po-iPioljdjnie. Posadki bunkerja pohajajo zaloge imuimiicije. Frenk hrabri posadko, kateri bi moč prinesla osvoboditev iz obkolitve. Napad z orožjem preneha lin. nastane Itišilna. Odvratna moreča tišina, Ali so se nap ad lici umaknili'? Posadka .bunkerja, .nestrpno pr'ča-k'uje nadaljevanja borbe. Toda namesto atineltav se nad raj hiovimi glavami smisi zamolklo bobnanje. Takoj jim postane jasno: bunker nameravajo minirati. Frenik da vsakemu borcu na prosto izhi.ro: predaja, ali borba do konca! N.iihče ni .zapustil 'komandanta Frenica. S.e nekaj ostrih strelov iz bunkerja nato j.e oblegana ,posadka utihnila. Silna eksplozija pretrese večerno ozračje nad Rolkavo med Loparjem, Marezigami, Laborjem in .Pomjanom. Iz razdejanega bunkerja so napol mrtve izvlekli tri junaške branilce. Komandant Frenk sj je sam vzel svoje junaško življenja zborovalce - Kajtimir gova kolonija in ker je postala svetilnik borbe za svobodo narodov, za mir, za pravico, se danes s strani SZ in ostalih kominformskih držav vodi proti Jugoslaviji v zgodovini največja vojnohujskaška hajka, 'išče se načinov, kak0 bi nas napadli in udušili rast socializma pri nas. Naše manjšine, naše brate jn sestre, može, žene in otroke na Madžarskem in Romuniji se preganja in uničuje po fašističnem vzorcu, vse samo zato, ker hočemo biti svobodni in ker se borimo za enakopravnost med narodi v svetu« Mi vse t.e njihove namene poznamo, zato ker smo neprestano budni, ker vemo, da bi v primeru, ako bi postali ruska gubernija, doživeli tisto usodo, ki inam jo je hotel vsiliti Hitler ali 'ki jo danes doživljajo Vzhodno evropski narodi. Zato je, tovariši in tovarišice razumljivo, da je naša odločnost pred . vsakim poizkusom napada na našo državo večja kot kdaj koli. Zgodovina naših narodov zelo jasno govori, da še niti enemu osvajalcu ni uspelo zlomiti borbenega dnha in borbenih sii našega ljudstva. Zato naj Lnformibiirojevdi vedo da ie naša odločnost v obrambi pred so-jetskjm imperializmom nezlomljiva ziastti še. zato, iker smo si v svesti, da hranimo veliilko idejo komunlfcma, ki uči, da je treba narode iin vse delovna ljudstvo osvobajati, ne pa zasužnjevati, da j.e treba ustvarjati izobilje kot temelj za dosego .blagostanja, ne pa poveličevati .ropanje iin izkoriščanje narodov — iter zato, ker je z nami ves napreden, človekoljubni in kulturni svet. Tovariši in tovarišice! N.e bi se sedaj zadrževal na poedinih vprašanjih, ker bodo sigurno .tudi drugi govorniki širše zajeli stv.ari, ki sem jih jaz mogoče samo omenil. Vendar pa mislim, da moram spregovoriti o Vašem najvažnejšem vprašanju, namreč o tem pod .kakšnimi okoliščinami praznujete letošnji 22. julij. Vi — Slovenci, Italijani in Hrvati v Istrskem okrožju. Ne bi tu govoril o tem, kar vsi vemo: da je namreč Jugoslavija na tem delu svojega teritorija doprinesla ogromne žrtve. Rad bi le odgovoril raa vprašanje, kako gledajo na vse te .naše žrtve .italijanski uradni krogi in razne politične stranke v Italiji. Orni se niso zadovoljili s tem, da jim je Jugoslavija pomudila roko sprave, ne glede na to, kar je bilo napravljenega v dobi okupacije v raznih pokrajinah Jugoslavije, temveč iz leta v leto, iz dlneva v dan ojaču-jejo besno kampanjo proti Jugoslaviji odnosno coni B z namenom,, da bi ponovno razpihnili komaj malo pogasnjene šovinistične in imperialistične strasti, ki jih je mad 20 let negoval in razvijal Mussolini. Ne .glede na junaško borbo jugoslovanskih narodov proti temnim naklepom vzhodnih imperialistov, ki ogrožajo .danes svobodo ta mir vsega, sveta — nasprotno izkoriščajoč to situacijo — dobiva razpihovanje italijanskega .iredentizma že več ali manj določene oblike teritorialnih zahtevi (na pr. priključitev Trsta v Italiji, še več celo cono B si drznejo omeniti in da bi bi bil spomin na Mussolinija še večji, omenjajo nekateri že Pulo, Snežnik, Šibenik itd.). Na vse to jim ne moremo odgovoriti drugega kot to., kar je rekel tov. Tito v Orni gori v svojem govoru, ko je dejal: Naj se od nas ne nadejajo nikakršnih odstopov od sedanjega stališča in da se morajo od nas nadejati samo prijateljskega sporazumevanja, saj mi razumemo tudi njihove težave, vendar se ne moremo strinjati z njimi, ko govore o 'našem, ozemlju, o najčistejšem ozemlju našega slovenskega, hrvatskega naroda in jugoslovanskih narodov sploh — in dalje — da se ne mislimo spuščati v kakršna pogajanja, v katerih bi bila naša načela in ne le .načela, temveč tudi naša država in naöi narodi oškodovani! Da, enkrat za vselej .bodo morali prenehati i vladni krogi v Italiji i stranke vseh vrst (fašistične, kamin-' formistične itd.) s takimi imperialističnimi željami. Zavedati se morajo vsi samo enega: naj govorijo ali ne, naj zahtevajo ali ne, od nas ne bodo nikdar več ničesar oropali! Nikdar več jim ne .bo uspelo uresničevati svojih imperialističnih apetitov na škodo Jugoslavije! Ti časi so za vedno minili! Zato hi bilo mnogo bolj koristno, da bi se ves ta orkester, kr igra Mussolinijeve melodije, zaposlil drugače, bolj koristno za italijanski narod. Vedo .naj že enkrat, da je vse imperialistične avanture italijanskih vladodržcev v zgodovini še vedno moral plačati italijanski narod sam. Tovariši :iin tovarišice! Gotovo je, da boste šli svojo pot naprej prav tako odločno kot do sedaj. Vedite, da za vsem; Vašimi napori stojijo vsi narodi Jugoslavije in v tem je garancija za popolno uresničenje vseh Vaših teženj za priključitev k Jugoslaviji. Danes, ko praznujemo 10. obletnico dlneva vstaje v LiRiS. je .bolj kot kdaj kolj čas, da povemu vsemu svetu, da je ljudstvo Istrskega okrožja že davno povezalo svojo usodo z vsemi narodi Jugoslavije in da me glede na položaj, v katerem se sedaj nahaja takozvana »cona B« nihče tega ne bo preprečil, To naj slišijo v Rimu in v Trstu vsi oni, ki kakorkoli hočejo, oziroma delajo račune o »coni B« brez Vas in brez narodov Jugoslavije. Zveza iboncev NOV Slovenije, tovariši im tovarišice, stoj; vedno ob Vaši strani, ko razbijamo iluzije rim-skjm imperialističnih krogov in raznih drugih »kamlbinato.rj.ev«, Mi sl prizadevajo obrniti v nasprotno smer stvari, katere So že zdavnaj odločene. Vi sami ste že neštetokrat dokazali, da Vaša pot ne gre naizaj, da Vaša pot .ne pelje Proč od Jugoslavije, temveč k Jugoslaviji. Za uresničitev tega je z Vami ves slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije. Naj živi organizator narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih .narodov KPJ z genialnim voditeljem maršalom Titom ma Čelu! Naj živi Jugoslovanska armada, budn, čuvar naše neodvisnosti in iz-gradije socializma pri nas! Naj živj ljudstvo in borci koprskega okrožja in vse Istre!