St. 1. V Gorici, v torek dne 2. jauuvarja 1906. Letnik V1II. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mi predpoldne za inesto t«r oL. 3. uri pop. za dežolo. Ako pado na ta dnova praznik izide dan prcj ob si. zvečer. Staue popošti prejernan ali v Gorici na dotn poiiljan celoletno 8 K, pollotno 4 Kin če till oh io 2 K. Prodajasc v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicab, Jellorsitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. eORICA Urcdtiistvo in unrnyniitvo se nahajata v «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narosinino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (Vefterno Jzdanje.) Izdajatelj in odgororni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Kdo je hriu nevspehov? IV. Ker se bavimo z vzroki naših ne- vspehov, se moramo dotakniti tudi užit- ninskega vprašanja. Deželni zalog innaše občine so bil e oikodo- vano za ogromne'svotedenarja, ker ata Tama in Gabršček pre- p r e č i 1 a pobiranje u ž i t n i n ü v deželni npravi, in sicer sta to atorila iz zgolj sebičnih stran- karskih nagibor, kar je Tuma na s hod u T V r t oj bi izrecno priz- n a 1. Ogromno škodo, katero bo imele valed tega naše občine in naša dežela, razvidijo naši čitatelji iz podrobnejäih dat, katere v kratkem priobčimo. Oglejmo si krivce te äkode in njih nagibe. Dr. Tama je povedal že v znanem p iBmu na srojega prijatelja, da se oklene trgovcev in obrtnikor ali pa posestnikov, če bo snoTal svojo atrauko. Oklenil se je trgovcev in obrtnikor in aknäal po fljih hrbtih splezati na vrhunec. Že v izvräevalni odbor avoje stranke je dal voliti večinoma trgovce in krčmarje. Tadi „Sočau se je bavila t prvih letih po razkolu skoro izključno s tema atano- voma. Kmet je bil pozabljen. Zu orga- nizacijo kmetskega atanu se ni nova atranka nič brigala ; kmeta so tolažili z obljabo, da bodo akrbeli za zboljäanje njegovega stanja, „kedar bodo imele mc5, dajali sami dezeine zakone in podpor- ščine za naše potrebe". Tarnt je na shoda v Bovcu celö trdil, da kmetu sploh ni več pomagati. Ta mož je sei y svoji strankarski politiki tako daleö, da je v seji deželnega zbora 1. 1901. predlagal, da naj se dezein a do- klada na vino, most in meso zniža, a naj se ista poyiäa na zemljiščni inhišni davek. Tumor predlog se je aeveda odklonil, ker naSe knaečko Ijodstvo in naäi posestniki so z raznimi davki in dokladami itak že pre- obloženi. Po tern, kar smo povedali, se ne bo nihče čudil, da sta bila Tuma m Gabršček tadi proti pobiranja užitnine v deželni upravi, ker bi bilo to utegnilo äkodovati nekaterim preyiligiranim najuplivnejšim krčmarjera,ki s]o imeli od zasebnih zakup- ! ! nikoy razne agodnosti. Deželni j zbor je bil sklenil enoglasno — torej I tudi 8 TamoTim glasom — da prevzame dežela pobiranje užitnine. Treba je le äe bilo, da se izreöe za to tudi|večina krč- marjev in mesarjev. A zdaj je začela gonja. Ko je odposlal 1. 1900 deželni odbor dva nradnika po deželi, ki sta imola pridobiti pooblastila od krčmarjev in meaarjev, je priäel privatni zakupnik g. Gorop y Gorico." Gabršček se ma je poklonil ter ma zatrdil, da „narodno- napredna" stranka je proti deželnema užitninskema arada. „Soča" je pričela razsajali proti deželnozborakemu sklepu, in Tamora atranka je porabila rse sile, da je preslepila krčmarje in mesarje na veliko škodo dežele, a na yeliko korist privatnih podjetnikov. Deželna uradnika tiista dobila potrebnih pooblastil, in cela akcija deželnega odbora se je izjaloyila. Ro so se pobirala pooblaslila po deželi, fie je širokonstila „Soča" z ustanoyo krcmarskih zadrug, da bi dobiček ne romal iz dežele, temuč ostal ysaj v žepih naših krčmarjev. To se je bom- bastično in bahato bobnalo v „Soöi" in „Primorcu" tako dolgo, dokler niso na- brali dorolj podpisor proti nameri de- želnega odbora. Ko pa so dosegli ivoj namen, so vrgli puško v koruzo in se skrili za hrbet privatnega podjetnlka, a krčmarje pastili na cedilu. Hoho lovi „Sofa" naračnihe. Gabršček v6 pray dobro, da preaeda „Sočino" udrihanje po osebah že celi deželi. Da bi si torej ohranil stare na- ročnike ter si pridobil novib, obeta y_ yabilih na naročbo leto za letom, da prenehajo osebni napadi in da bo konec osebnostne pokmike. Toda vse obljabe so bile do zdaj le pesek y oči, le lor na naročnike, kar dokazaje zadnjih pet letnikov „Soče". Že leta 1899 je obljubila „Soča" konec osebnostne polemike ter pisala 29. decembra : „Z ozirom na sploäen glas v deželi in celo na opravičeno nejevoljo citateljey in naročnikov izjavljamo, da z novim letom prenehamo odgovarjati na OBebne napade v „Gorici" ali sorodnih jej liatih. Toliko na znanje premnogim rodoljubom na njihove nasvete in proänje." A glejte! Že v pryih dveh Stevilkah je pri- nesla grde, osebne napade na „debeluš- kega" grofa L.. r naslednjih dyeh pa je obirala profesorja B., imenovaje ga „kvin- tal mrtve, prazne, neporabne ma3e", ,,največjo ničio", itd. Osebni napadi so se množili od ätevilke do Steyilke ter bili tako gnjusni in nesramni, da se je nahajala med dra- gimi sramotilnimi izrazi tadi psovka „sta- rojajč. banda". Vrbunec podloati je pa doseg'a ostudna osebna gonja „SočeM y tako- zyanih „Tutti frutti", v katere so seste- kali kot y smrdečo kloako razni — ye- činoma izmišljeni — škandali zasebnega življenja. Razni pornografi — atrokoynjaki na takem polja — so bili na dela ter oslrupljali naäe ljudstyo in äirili pohuj- šanje a priyolenjem nadzorovalnega od- bora „Soče", y katerem je bil tadi neki deželni odbornik in neki odgojitelj mla- dine. Prišlo je leto 1901. „SočaM je zopet slepila sTOje naročnike s praznimi oblju- bami ter pisala : „Vso nedostojnost pre- puščamo klerikalcem. Borimo se s čistim orožjem in z resnico, laž naj imajo kle- rikalci." Da so to bile le prazne besede, je dokazala „Soča" že v svoji tretji ätevilki, y kateri je prinesla infamno laž o neki spüvedi pcd imenom : „Boä poareöena". Petega janurarja je končala članek o yolitvi y V. kuriji s temi-le izbrnhi : Ka- pitulacija, pobratim Pajerjey, yitez, kle- rikaleo najstraatnejše yrste, brezdomoyi- nec, breznarodec, ki dial že po izdajici. Eyviya cavaliere don Gregorcig ! Kasneje ma je dala še naaloy*. don Ang .... Pornografija se je tadi y tem leta tako bujno razvijala, da so jo celo „na- predni" ačitelji na javnem shoda obso- dili. Tadi zmerjanje oseb in pačenje njih imen se je nadaljeralo. „Soča*' pasti redkokedaj lastna imena pri miru, ona jih nayadno popači in stresa na tak po- balinski način svojo jezico nad njih no- silci. Taka „Sočina" imena so n. pr. No- rica, don Gredolčič, Prismojeni list, itd. V tem letu je „SoČa" začela sra- motiti celo slovenske gospodične ter se- gati tadi v dijaška leta njej neljubih oseb. Slovenske gospodične je zmerjala s „škatljicami — ohne Aussichten", s „kav- kami" ! To menda oznafi dovolj „Soöi- nega" suroveža, ki „prepušča vso nedo- stojnost klerikalcem ter se bori s čistim orožjem" ! Seveda je mislil tak sprijen žarnalist, da se bori s „čistim orožjem", ko je trdil o zakonskem moža, da „se valja v blatu goriške cip. na P. Gr.," ko je adrihal po „pobiča iz znano tatinske družine, ki ni mogel napraviti mature vsled prevelikega Inmpanja in Ijubim- kanja." Tudi y naslednjih dyeh letih je oatala „Soča" kljub vsem lepim obljabam pri svoji stari, infamni pisavi. Ponavlja se pobalinsko sineäenje raznih oseb, ka- tere imenuje n. pr.: deževni poslanec, dr. Šošter, gorjanski vitez, profesor s svojo kvintalsko maso, žapan Gimala, kvintal žegnane neporabne mase, dn- ševno in telesno zaostali S., itd. itd. Cesa so zmožni obrekovalci okoli „Soče", naj dokazuje ta-le citat: „Dr. Gregorčič ima Boga in ljudi za norca." Pornografi so se oglaäali tadi v teh dveh letih. Saj ne pnsti Gabrščekov Hat niti kril svetogorskih roraaric pri miru. Da spoznajo čitatelji wio podlost in ostudnost „Sočine" pisave, ponatiskujemo iz te dobe le en odlomek o ačiteljih. „Soča" piše leta 1902: „Slomäkarji se obeäajo za f'rak nuncem, kateri }ha po- nujsjo svoje kuharice razne kako- y o s t i za žene. 0 s t a n k e dobivajo na sploh." Bližalo se je leto 1904. Že proti Božiču leta 1903 je pisal Gabräcek, da bi rad zakljačil a starim letom vso to obrabljeno osebno polemiko o žepu. Tadi y prri ätevilki leta 1904 čitamo: „Mi smo že opetovano dokazali, da nam je res do tega, da ponehajo v javnosti vsi osebni napadi." Zopet le prazne besede! Tadi v tem leta Je bila „Socina" pisava ostudna, . frivol&a, in osebni napadi niao ponehali. Dr. K. imenuje n. pr. raztrganega do- hterja, zmeäanega rimskega silozofa, ko- jega blatni klobuk s pijane njegove glave je oatal y spomina; neko drugo osebo zmerja s örno, kratkovidno glisto, s ör- nim ščurkom . . . Da „Soči" ni za stvar, dokazuje posebno njeno brskanje po osebah. Ker ni vedela, kdo je dopisnik „Gorice" A. LISTEK. Dolina in hrib. Povcst. Spisal Janko Uratina. (Dalje.) — Ne, hvala lepa. Še nisem ve- čerjala. — Hm, dejal je Sadej, kako ti bom odpirala, ko nisem nič večerjala. Dekle se je zasmejalo in odšlo ven. Bila je precej yitke postave, bujnih las in rudečih lie. Prinesla je potem yecerjo na mizo in H. ji je začel razlagati, da je gospod tu sedaj doktor, da postane kmalq pro- fesor in kako se mora vesti aedaj proti njemu, <5eä, prej, ko je hodil na počit- nice kot Student, je bilo dragače. Ernesta se je zopet zasmejala in pogledala je Sadeja, kakor bi hotela reöi, da ga pozna že dolgo ; yendar je nare- dila poklon pred njim, ko mu je pri- nesla pečenko in rekla: „Izvolite, gospod doktor 1" Sadej se jo zasmejal in se ozrl na H. Zdelo se ma je, da ima Milko vse- kakor vpliv na to dekle in dobro ma je delo, kajti poznal je oba in si mislil, da bodeta ravno za skupaj. — Kako pa je v tem gnezdu, vpraäal je Sadej, ko je Ernesta odäla. Ali je še vedno tako prekleto mrtvaško kot nekdaj ? — Je — dejal je H. in prikimal 2 glavo, češ, 8am veä, kako je bilo prej. — Ta svet tu mi ni nikdar ugajal, vsakokrat sem si želel le hitro iz doline, na hrib gori, ki je skalovit; je pa zato resniden in odkrit. Sicer niso vsi tu taki, a dosti in najuplivnejäi so. — Žalibog ! Neka ekakluzivnost, neka čudna aristokracija vlada tu in nemškutari še po vrhu. Kaj misliš, da slžšiš sedaj v trga ? LaŠki in pa nemäki, posebno zadnje. Uradnialvo je razan notarja, kateri je fin možak, italijansko in nemäko. Pomagaj si sam vrag potem. In ljudstyo, ki je količkaj malo izobra- ženo, mlati nemščino; najbolj družine s hčerami, kajti sodnik in nekaj dragih je äe samcey. Tako ni druzega kot le ne- kakoy lov, apletkarije in kaj znam še kaj. — Tako je. Vse torej äe pri atarem. Le sodnik je nov in ta kakor praviä Lah ; prej smo imeli Slovenca. — Vse gre nekako po rakovi poti. Izobraženci nič, od priprostih ljudi se dosti ne more pričakovati. Sicer tujeem ne zamerim toliko, a domače družine ta podpirajo tuji živelj, govore le nemški in ilalijanski, slovenski uradnik skoro ne dobi lepega pogleda. — Tužno, tužno, dejal je Sadej in nalil v kozarec vina. —¦ Vae tako kot prej, skoro da še slabejii, kajti zdi se mi, da narodna zavest tadi pri takih peša, ki bi jo morali imeti najbolj. Ura je Sla za uro, in prijatelja sta se začela odpravljati. Ernesta je podala doktorju roko in potem äe H. Za hip sta si stisnila desnici, a Sadej je to yendar opazil. Ko sta bila že zu naj in ae odpravila proti tvornici, kjer je imel H. stanovanje, ga je Sadej vpraäal tako nekaj „o arčnih zadevah". Milko je molčal, potem pa pritrdil prijatelja na njegovo ypraäanje. Voda je fiamela po strugi, ko sta dospela do vrat in odäla po stopnicah gori, kjer je imel H. dve sobi. Jedno je odstopil navadno Franu, ko je ta priäel kake praznike domov in tako je storii tadi nocoj. Potok y grapi je äamel dtlje svojo veöno pesem, prijatelja pa sta se podala k poöitku. H. je zaspal kmalu, Sadej pa ni mogel tako hitro. Razne slike iz otročjih let so ma hodile na spomin, zmi8iil ae je tadi nje, ki je morala biti ta nekje, kateri pa se je skoro bal priti pred oči. Dve leti je minilo od takrat, dobro je äe vedel to, ko sta ae ločila v mestu. Ona y obupn, on z veselo duäo. Danes je ona že dovräila učiteljiače, čital je njeno ime v listih in jutri morda jo že sreča ; morda ? Zdelo se mu je, da jo vidi stati jokajočo pred seboj, potem pa je kmala zaspal. Niso ga motile nemirne sanje in äele proti jutru ae je prebudil za tre- nutek. Obrnil je glavo na drugo straa in apal dalje. (Dalje prid©.) K., si jo izposodila osebo in poiskala tarčo, v katero je potem spuščala svoje ostrupljene puš-ce. Na enkrat namreč je začela trditi, da A. K. je vadniäki nčltelj M. Zdnj je iraela tarčo ter začela udri- hati po oaebi. lzrekla mu je vse in celo trdila, da je že precej v zvezi s hudičem Na podlagi njemn podtaknenih dopisov je klicala proti njemu Šolske oblasti in med drugim vprašala : „Ali'se strinja Solska oblast b tem, da javni učitelj dela take Skandale po javnem lista ? Kaj za to ga imamo v Gorici ? Kaj pravi k temu njegov ravnatelj ? Kaj pravi k temu de- želni šolski nadzornik?" Oitudnejäa osebna gonja, večja hu- dobija ni veö mogoča. Ta list za častikrajo in podle laži se je npal za leto 1905 zopet loviti na- rocnike z besedami : „Obraeamo se do rodoljubov, da nas podpirajo i zanaprej. Božični prazniki nam naznanjajo veselo dobo preporoda po vzviäenih Kristovih naukih, glede katerih vedno povzdigamo glasove, da bi ee vpoštevali in uveljavili v obči blagor človeštva ter bi se ne mrcvarili in metali v blato, kakor delajo ž njimi krivi preroki in pismarji." Kolika hinavščina! Dobro so vedeli mazači okoli „So- de", da je najbolj vzvišeni Kristusov nank : Ljnbi svojega bližnjega kakor sa- mega sebe. In kaj so minolo leto v „Soči" zopet ng&njali ? Svojega bližnjega so zmer- jali kakor pobalini z od zadej razklanimi hlačicami. Obsipali so razne osebe s psov- kami: debeluhar, lompje v farški koži, sarska golazen, posvečeno salo in trebuh, itd. itd. , Obrekovali so kar po čez, n. pr.: Katoliška družtva so jamo razbojnikov, vseh se drži surovost, podivjanost, tolo- vajstvo! Nap8dali so tudi občekoristna dru- štvit in prizanesli niso niti društvu „Slo- vensko sirotišče t Gorici", proti kateremu more ruti le brezsrčen barbar. Neko društvo Marijinih hčer v bliž- nji okolici so imenov&li društvo za za- pravljanje čistosti, pravi b..... Pisali so, da so sie kar 4 Marijine hčere skoro hkratu „v Rim" ter pozvali kurata G., naj skrbi, da neha k.......... okoli njega. Na poziv g. kurata, naj ime- nuje imena dotičnih deklet, so odgovorili atrahopetni obrekovalci: „Ne, ne bomo jih imenovali, tudi treba ni, ker so znane dopisniku še bolj nego nam. Tako so uveljavljali Kristove nauke. (Dalje pride.) Mladina in tobak. Čital v izredni učitcljski konferenci dne 17. dec. 1905. pri Sv. Luciji ob Soči F. Š. . (Koncc.) Kamor se drevesce nagne, bo raslo in padlo drevo. Tedaj učite, svarito in bodite strogi pri vzgoji svojih otrok. Ce bi se vam pa otroci kljub našernu opo- minjanju in svarjenju poütavili po robu in delali ravno naaprotno, kar vi vka- žete, tedaj vam priporoča škos in knez lavantinski A. M. Slomäek brezovo o 1 j e, ki ozdravi razvade rnladih ljudij. Nič ne dene, če se ti uček malo na- mrdne; dokler mu vi kupujete kruha, skrbite za obleko in stanovanje, ste vi odgovorni za otroke. Oni so dolžni spo- štovati in ubogati svoje stariäe, kar je fzrečno tudi božja volja. Saveda mora biti pri vsaki stvari neka mera. Stariši se ne srnejo preveč posluževati brezo- vega olja, zlaßti tedaj ne, kedar so jezni. „Šiba naj bo zdravilo, a ne vsakdanje kosilo za otroke". OJ atanSev je torej odvisna sreča otrok samih, domače hiše in narodne bodoönoäti, ker kriva vzgoja otrok je slabih časov mati", a „pametni otroci so starišev največje bogastvo". Rojstna hiäa je torej prva poklicana, da položi pravi temelj dobre vzgoje, sole in cerkev le nadaljujejo in izpopolnjujejp delo stariäev. Na sploh imajo stariši prvo bessdo pri vzgoji otrok. Kakoräno seme vsejejo, tako žetev bodo ludi imeli. In kdo si ne bi želel dobrih, zvestih sinov in poštenih hčera ? Ako vam je, stariži, res kaj do tega, potem privadite otroke naprej redu. Red je vedno in povsod podlaga vsem čednostim. Odraßli naj se pečajo s tem, kar tide odraslim, otroci pa z otroškim. Vsakemu svoje. Le žganja in tobaka ni- komur, ali vsaj ne mladini! To bode pravi zaöetek dobre vzgoje in v kratkem času se mora svet spre- obrniti. ker stopi na površje čili, krepki narašcaj, ki ne pozna niti alkohola niti nikotina. Z nikotinom in alkoholom oku- ženi zarod mora zveneti ali izginiti brez eledu, na njegovo mesto stopi korenjaäki rod, ki si je zapisal na svojo zastavo. „Prod z alkoholom, proč z nikotinom 1" Ta bode vladal svet po načelih zdra- vega razuma in čiste veäti. In ves svet bode plaval v neki neizrečeni zadovolj- nosti, ker bosta na površju vedno pra- vica in strah božji. Čednost bode go- spodinjila, in delo bode gospodarilo. Vse se bode lepo vjemalo in vlagalo v krasni harmoniji, ker boata zginila dva naj- večja sovražnika ljudij iz tega sveta; alkohol in nikotin. Dal Bog, da bi se te sanje kmalu vresničilo, in bi tudi slo- venskemu ljudslvu zasijalo svetlo solnce lepäe bodočnosti. Naj sklenem svoj poduk v škodlji- vosti tobaka pri odraslih in zlasti o po- gubonosnem vp'ivu na mladino z be- sedami Štefana, v znamoniti Slomškovi knjigi „Blaze in Nežika". Tu pripoveduje Stefan sam svoje bedno in nesrečno življonje, katero je končal na vislicah. „Stariäi so me premalo v strahu imeli in preveč svojevoljnosf,i dali. Storil sem, kar mi je bilo volja. Videl sem očeta kaditi in jaz sem se tobaku tudi pri- vadil. Še ne deset let star sem očetu tobak jemal, pa tudi po sejmih fajfe kradel. Mbja mati je vse to vedela, pa me ni prav posvarila". Zaöel je s to- bakom, nadeljeval s tihotapstvom, dva- krat väel od vojakov, mati pa ga je vedno prikrivala in zagovarjala. SlednjiČ je prišel pravici v roke, ki ga je obao- dila v smrt na veäalah. „Moja strašna 8mrtM, tako sklepa svoj govor, „moja strašna smrt naj starišem pokaže, kam otroci pridejo, ki preveliko sv'ojevoljnost imajo". To vam bodi dragi stariäi, v opo- min, da poavette vso skrb dobri vzgoji svojih otrok tor se vam jih ne bo treba kedaj sramovati. V kali morete zadušiti vsako slabo navado, zlasti pazite na zdravje svojih otrok ; zabranite jim vse, kar bi moglo prečiti njihov telesni in duževni razvoj zlasti žganje in tobak. Tako boBte izpolnili svojo sveto dolžnost in verujte, vaä trud se obilno poplača. Pri tern vam pojdejo vedno radovoljno na roko cerkev in sola. Toda najprej morate storiti vi svojo dolžnoat in Sele potem Bmete pričakovati tudi od drugih, da vam pomagajo pri tem težavnem ali Bvetem poslu. Dobra vzgoja je temolj dobrega in srečnega življenja. Da do- 8ežete pa svoj smoter, odpravite iz svojih hiä žganje in tobak, zlasli naj ne pride mladina ne blizu no poleg. Varujte se, dokler je čas, da se ludi nad vami ne jzpolnijo beaeJe äkoi'i Slom5eka, da, „kjer mladi lobak ,kadijo, tam pogosto boben ropoč«-". Politiöni pregled, Odllkovanje avstrljsklh mlnlstrov. Cesar je podelil ministerskemu prod- sedniku baronu Gautschu veliki križ reda sv. Stefan«; ministru za notranje reči grofu Byland Röidtu pa križ L^opoldo- vega reds. Konec Italljanske jurldične fnkultete v Inomostn. Kakor javljajo iz Iaomosta, je mi- nisterötro za uk in bogočastje izdalo odlok, s katerim jo formalno z dne 31. t. m. odpravljena italijanöka pravna fd- kulteta v Inomoslu, ki je bila zaprta od novembra 1904. OJ novoga leta naprej se ne bodo veö vršili v Inomostu izpiti v italijanskem JQzika. Vlada umakne tudi zakonski na^rt glede ustanovitve itali- janske pravne f^kultcte v Roveretu. Vsepoljskl strankarski shod se je vršil o boz'cnih praznikih v Lvova. Res je to delo samo vsepoljske stranko v Galiciji, a ni dvoma, da bodo resolu- \ cije kmalu last vseh Poijakov. Na shodu ; se je govorilo o skupnem dnäevnam in gospodar8kem delu vseh treh delov Poljske. S tem se je pač mislilo ia av- strijske, nemške in ruske Poljake. Shod je zahteval za Galicijo samostojnD po- stavodajalno zbornico, vpeljavo pol^keg* armadnega jezika in poljski uradni jezik pri najviäjem sodišču, ki naj bo zi Po- ljake tudi samostojno v Lvovu ili v Krakovu. Volllna reforma In moravskl Čehl. Vodilni • dbor čeških paslancer üz Morave (dr. Stranaky. baron Pražak, Si- j leny, Heimrich in Ž*ček) bo v soioto sklepal o staliaču, ki ga zavzemD mo- ravski Čehi glede volilne refarme. Izvrševalni odbor čeških državnih in deželnih poslancev je sklican v iati namen za danes v Pragi. Obletnlca Gautschevega mlnlstrovanja. 1 Včeraj je minolo leto, kar je bil baron Gautsch imenovan miniätersfcm predsednikom. Dogodkl na ngerskem. Med božičnimi počitnicami je ni- rovala akcija o kompromisu med kro^o in koalicijo, ki se pa kmalu zopet priöus. Lukaca prične to dni zopet pogajanja 8 Košutom. V Ungvaru je novega velikega žo- pann Bernath pričakala velika množioi na kolodyoiu ter ga sprejela z grol njami in psovkami. Obmetavali so ga s snegom in gniliroi jajci. Potem je šU množica pred njim z veliko črno zastavo. Za zastavo je jezdilo 12 črevljarskih va jencev na oslih; par razcapanih cigano^ je igralo cesarsko himno. Nato je jezdil na grdem kljusetu konjederec, držeč v roki zategnjeno zairjko. Končno pa sd nosili črno krsto z napisom : Tu počiva Žigmond Bernath, izdajalski pobalin. In za to maäkarado se je moral veliki in* pan voziti po celem mestu do stanovanja. Pred komitatnim poslopjem sta straäili j dve stotniji vojakov in 150 orožuikov, j vendar so bila a poslopja odstranjena ¦ vsa okna in vrata, in cela notranjščina je bila neznosno zasotirjena. Izmed mu- nicipijskih odbornikov ni prišel k inšta- laciji niti eden. Imenoval je svojega taj- nika za višjega notarja ter položil pri- sego v njegove roke, nato pa se v istem sramotnem spremstvu vrnil v Budimpešto. Nova Imenovanja kardlnalov. Sedaj je v kolegiju kardinalov iz- praznjenih še sedem most. Kakor javljajo iz Rima, bo na prihodnjnm konzistoriju, ki se bo vršil baje meseca marca, ime- novanih pet novih kardinalov. V va- tikan8kih krogih govore, da bodo ime- novani: mons. Lorezeli, biväi nuncij v Tarizu, mons. Rinaldini, sedanji papežev nuncij v Madridu, patrijarh beneški Ca- vallari, nadškof vveslminaterski Bourne in nadäkof v Palermu Lualdi. Bela knjlga Vatlkana. V soboto je bila razdeljena bela knjiga Vatikana. Ista ima naslov: „Lo- čitev cerkve in države na Francoäkem. Popis in dukumenti". Popis sestoji iz predgovora, 9 Členov in podatka. Prilo- ženih je 47 listin. Bela knjiga ima 273 strani. Nov papežev konzlstorlj se bo vršil baje meseca januvarja ali februvarja. 0 tej priliki objavi papež, kakor se v vatikanskih krogih zatrja, formalen protest proti ločitvi cerkve od države na Francoskem. Na tem kon- zistoriju izroči papež nadalje kardinalski klobuk nadäkofoma v Sevili in Jegru. Govori se tudi, da bo imenovanih nekaj novih kardinalov, mod temi se navaja tudi beneškega patrijarha Cavallari-ja. Volltev predsednlka na Francoskem. Iz Pariza javljajo, da so tamoSnji politični krogi mnenja, da bo senatni predsednik Fallieres najbrž edini kan- didat republikanske slranke za volitev predsednika, ki se bo vršila 16. t. m. Srbska skupacina. V srbski skupsöini je bil sprejet državni proračun s 115 proti 21 glasovi. Med debato je socijalec Lapčevič oöital vladi, da plove v avstrijski vodi. Min. predsednik Stojanovič je v svojem od- govoru označil tako trditev kot obre- kovanje. Splosna rudarska stavka v Avstriji In NemclJI. Iz Essena poročajo o izjavi za- stopnikov rudarjev ob Ruhri, ki so iz- javili, da se pridružijo rudarji ob Ruhri splošni stavki avstrijskih in nemäkih ru- darjev, na katero delajo nemški rudarji. Prlhodnja španska kraljlca. Rimski list „Italie" piše, da prin- cezinja Batenberška, zaročenka španskega kralja, pride v mesecu januvarju v Rim, kjer prestopi v katoliäko cerkev. Pred prestopom in po prestopu bo prince- zinja vsprejeta od papeža v privatni avdijenci. Dogodkl na Ruskem. Uradno se razglaša iz Varšave, da je brzojavna zveza z inozemstvom zopet v rednem stanju. Revolucija v Moskvi je popolnoma potlačena, tako se glase zadnja poročila, kalera so prinesli ÜBti o revolucijskem gibanju v Moskvi. Tudi iz druzih ruskih meat in pokrajin se poroča, da se po- vračajo stvari na bolje. Po vseh meatih in tovarnah so zopet začeli delati. Žs- leznicö so začele zopet redno prevažati ljudi in blago. 0 štrajku poštnih in br- zojavnih uslužbencev tudi ni veö govora. Skllcanje ruske državne dume. Londonski „Daily Telegraph" po- roča iz Petrograda, da bo drž. duma sklicana na dan 4. mnrca starega ätila. Proglašenje vojnega stanja nad Odeso. Iz Odese poročajo, da je bilo tamkaj zopet proglašeno vojno stanje, ker so t Sebastopolu izbruhnili nerniri ter so se pri tamoänjem topništvu pojavili čini neposlušnosti. Aretovanih je bilo več oseb. — Nemirl v Vzhodni Azljl. Položaj v Mandžuriji postaja čim- dalje bolj kritičen. Kitajske roparske öete so napadle Harbin ; razvila se je prav- cata bitka med kozaki in Čungnzi. Nad 300 Cunguzov je ubitih. Uporni ruski vojaki se pripravljajo, da zavzemo se- verni del otoka Sahalina. Domače pre- bivalstvo se v ta namen druži z uporniki. Balkansko vprasanje In nova angleška vlada. Londonski dopisnik belgrajskega „Trgovinskega glasnika" poroča, da v novem angleškem kabinetu ni nič manj ko 5 članov ;balkauskega odbora". „Balkanski odbor" je sklenil prire- diti velik javen shod, ki naj pozivlje vlado, da naj stori odločne korake za rešitev balkanskega vpraäanja. Domače in razne novice. Našim gospodom naročiiikom. — Pregledovaje naäe knjige smo našli, da je lepo število naročnikov storilo svojo dolžnost poravnavši letno naročnino, za kar Be jim tem potom srčno zahvaljujemo. Našli »mo pa tudi, da je še dosti onih goapodov, ki so zaostali z naročnino za 1.1905 in celo za prejšnja leta. Prisiljeni smo torej zopet opozarjati in prositi, da se nas vsaj ob začetku leta spominjajo, ter nam zaostalo naročnino tem hitreje dopošljejo. Ob jednem tudi prosimo naše prijatelje in somiäljenike, da blagovole naä list širirili, ter nam novih naroč- nikov pridobiti. U p r a v n i 81 v o. 1 Za „Solski Dom" so darovali Predsedništvu: Anton Obidič, čevljar v Qorici (za božičnico) 5 K; Stefan Kin- d^rčev 10 K; Franjo povodom prvega dobitka na novo leto v Čitalnici 5 K; d*. Ant. Gregorčič 20 K. Srčna hvala 1 Frcinedčcuje v političiiislužbl. — Ocrajni komisar v Gradišču, gosp. Josip Ga s s e r, premeščen je k okrajnemu gUvarstvu v Gorici. Imeiiovauje. — Gdčna Avgusta Sjtotel imenovana je za redno učiteljico na dekliški meščanaki Soli c. kr. mor- na^ice v Pulju. Silvcstrov vcčer v goriski či- tafaici nudil je vdeleženctm kaj krasno zabavo. Pelo se je pod vodstvom gosp. I. \ercine več obče priljubljenih mešanih zbofov in eden ženski zbor jako pre- cizna, pri katerih smo se naslajaii zlasti ob josebno prijetnih zvonkih glasovih soprinistinj in ob sonornem basa. Od- lična kakovost skrajnih glasov paČ pri petjo osigura najugodnejäi utis celote. Vine? je zasvirala za naäe silvestrove veče>e mnogozaslužna g.Čna Avgnsta ŠanUl krasen komad na gosli, rinko narot nova prikazen na našem či- talniäkeh odru. Njen nastop nam jo je pokazal kot rojeno za uloge šegavih Ijabimk, in Želimo jo §e prav dostikrat videti na čitalniškem odra. — Naglo je napočil trenotek loöitvo od starega leU, ki ga je markiral g. Klavžar v primernetn govoru, in začelo se je občno trkanje z kozarci med navzočimi s stotorimi klici: ,,Srečno novo leto !" la tema klica pri- drnžuje se tadi poročevalec z ozirom na naše najstarejše narodno društvo v Go- rici; naj uspeva v njej miroljabno dra- žabno življenje kakor od nje davnega začetka, naj ji ostanejo zvesti dosedanji prijatelji in se množijo, naj ne opeša rodoljubra požrtvovalna delavnoat njenih sodelnjočih ndov in odbornikov! Tako smo začeli življenje v novem leta v neskaljen^m vestslju, in Bog daj, da bi poteklo do konca v zadovoljnost pričujočih in nepričujočih goriških Slo- vencev. x. Ukradenc citre. -- V soboto zvo- čer so prižli štirje tajci v krčmo Fran- ceta Steiner, nahajajočo se v Magistratni ulici. Naročili so si pijače, potem pa so na tihoma odnesli pete, ne dabi plačali, a poleg tega vzeli so s soboj tadi citre, ki so bile na bližnji mizi. R^dar Oiho- vin, ki- je imel službo na železniški po- staji, je pagtičke prijel, ko so ae hoteli odpBljati z vlskom proti Italiji. Bili ao to: 27-letni Rudolf Kros iz Cilorca, 24 letni Franc Vorrauer iz Gradca, 19-letni Franc Kut iz Voläbefka in 17-letni Ivan Leänik iz Maribora. Pretcp. — V soboto zvečor je pilo več vojakov v krömi Ivana Murovca na Kornja. Med njirni je bil tadi jaden kor- poral. Na tega sta imela pi dva vojaka posebno piko ia z*čeU st* rau že hai^ žagati. Da bi na priälo do krvavega pra- tepa, stopil jo vmes kröfnar Marovec in je zaöel vojake miriti, kar se mn je pa slabo izpiačalo. Joden izmod omenjenih dveh vojakov se je spravil namreč nad Murofca in ga je začel pretepati. Vrgel ga je oelo na tla ter ga je i bodalom ranil, in sicer lahko na roki in na hrbtu. Vojaka sta bila naznanjena vojaäki oblasti. Koliko se je pokadilo v lctu 1004. Ravnokar je izšla statistika, koliko se je v Avstriji pokadilo I. 1904. Tobačni monopol T Avstriji je imel 1. 1904. do- hodkoT 227 milijonov 584 tisoč 83i krön, iz tega je pa bilo čistega dobička 154 milijonov, za 6 milijonov več nego 1. 1903. Sport cigaret se je pokadilo eno milijardo in 681 milijonov, t. j. za 30 milijonov krön. Cirkus ßarnum pride v Gorlco iz Marailje maja meseca s 600 ljudmi in 500 konji na 2 posebnih ylakih. V dreh urah bo postavljen ogromni šotor, ki bo pokrival 50 000 kvadratnih metrov. Tistili prirodnih čadežev ta cirkus veö nima, zato pa bo predstavljal krvave boje med Rasi in Japonci in različne vratolomno- sti. Lastnik je amerikanski miliarder, ki ma je ta cirfus za Sport. Vožnja iz New-Yorka v London ga je stala 300.000 ifrankov, pa je äe 60 slonov pustil doma. Sei bo skozi glavna avstrijska raesta na Nemäko. 0 pogrebu uadučitelja gosp. J. Kragla, našegi rojaka, piäe o iz Tržiča „Slovencu" aledece: Pogreb g. nadučitelja Kr agla je bil res veličasten. Že dolgo ni bilo ta- kega pogreba. Vse, sUro in mlado jo hitelo ljubljenerau g. nadaöitelju izkazati zadnjo cast. Pred Btanovanjem ranjkega zapeh so ma v slovo pevci slovenskega bralnega drnštva in učitelji iz raznih krajev navzoči. Pogreba so jo ndeležila vsa domača trziäka inteligenca, goapod ravnatelj j. Hubad z gospo soprogo iz Kranja, okrajni Solski nadzornik gospad KaUnger, mnogo očiteljstva in dahovni- kov, njegovih bivših uöoncev. Čuino se je vsem zdelo, da ni bilo ob grobu no- bonega govora, kakor je to običajno, ko je bilo navzočih mnogo učiteljev. Pa menda vendar ne zato, ker pokojni g nadučitelj ni bil liberalec. Premnogim acencem in ačenkam so se solzile oöi, Jo so blagega gospoda polagali v grob «ajnkj je deloval celih 26 let kot voJja J TriiöuLeU 1895. je bil irnenovan c. Krans ?Jniu Š°lskim n*(hornikom za na to i™,Rad0?ljica> toda resigniral je svoie mn/? 8lQŽb0' ker J0 hotel v e dfoe Mn P0Bftlili lö P3«3i«inja mla- ten WH„n ' P° kÄterem 8e je g naduöi- Gri ?-a raTnaI' so bile besede Pesnika GregO^löa: ^No Ramo kaf relePa ma tt", Kar more to mož je storiti dolžan" D|agernu pokojniku sretila veöna laö! je y H im? ~~ Novo let0 PrinesI° natn 31 dlot u precej huJ inra2- V n°ö' od imeli ?m a 1906 na !• iana™«- 1906 Pdb ižno°t l Gorici 6° G P°d ničlo in Jetir k ]tV} kra8en zimski ^n, kajti močno^ je vöeraj popolnoma potihnil V letu 1905 je aretirala gorižka. policija 388 O8eb in sicer zaradi raznih ziočinov in prpstopkov. Kazenakih ovadb pa je bilo oidanih na policiji 657, Oui mladcnlč, o katerem smo po- ročali v zadnji številki svojega lista, du se je ponesrečil pri nekem vodnjaka, nahajajočem se blizo Živinskega trga pod Kapelo, v katerem je, padäi vanj, utonil, se ni imenoral, kakor smo omenili, Michelaz, ampak Skrl, ki je stanoval s svojimi stariSi v Stračicah in je bil pri- stojen v občino Grgar. Raznisaim ccstareika služba. — Razpisan je natečaj za podeliter ca- staräke slažbi» v Divaöi, v stavbnem okraja tržaškem. Prosilci haj svoje prošnje z dokazom, da so zmožni slo- venakega in italijanskega jezika in da znajo vsaj nekoliko čitati in piaati, ulo- žijo do 31. janavarja 1906 n* c. kr. na- mestniätva r Trstu. Oziralo se bo v prvi >?risti na tiste, ki so vsaj nekoliko veäci nemškema jezika. Razpis več inest carlnsklh vež- beuikov. — V območja c. kr. finanönega rafnatoljstva na Primorskern so popolni več mest carinarskih vožbenikrov, začasno brez adjnta. Pro^aje nntecitoljer, ki so dovršili višo gimnazijo, vi5o realko ali kako tema >sporejeno srednjo šolo, je vložiti tekom 14 dni pri c. kr. li:iančnem rÄvnateljstvu v Trstu z dokazilom zvrše- nih naukov, avstrijskoga državljanstva, znanja deželnih jezikor in telesne vspo- sobljenosti za državno slnžbo. Občui zbor „Bralnega dfa^tva v Sv. Križu na Vipavskern bode dne 7. Jan. ob 3 uri pop. v druätvenih pro- storih. K obilni udeležbi vabi — o d b o r. Občni zbor vzajemnega podpor- nega draätra za zavarovanjo goreje živine v Sv. Križu bode dne 14. jan. ob 2.7a nri pop. v obd. nradu. V sluöaju nesklepčnosti bode izredni oböni zbor istega dne ob 3.7«, nri pop. Radi vpra- äanja, alipristopi druStvo kot podružnica k deželni zavaro- v a 1 n i c i, potrebna je posebno obilna udoležba, h kateri vabi — o d b o r. Oznanilo glede vložbe napovedi za odmero osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viäih slažbenih prejemkov in prihodninskega davka za leto 1906 V svrho odmere osebnega dohod- ninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1906 pozivljajo se vse osebe, ki so v nepo- srednje državnem meata Tratu, v pokne- ženi grofiji goriško-gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski v smisla § 153. na- vedonega zakona podvržene osebnemn dohodninskemn davka ter obvezane po- .dati napovedi, da predlože te napovedi do 31. januvarja 1906. Tiskovine za napovedi se dobe brezplačno pri davčnih oblastih I. in- stance, kakor tadi pri davkarijah oziroma žapanstvih. Osebn: ma dohodninskema davka je podvržena vsaka fizična oseba, koje dohodki presegajo 1200 kron. Razločka ne dela, so-li to dohodki zemljišč, po- slopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali kakega druzega vira. Ti dohodki ob- stojö lahko v denarju ali pa v blaga. Kedor dobiva 6400 ali veö krön službenih prejemkov na Jeto, je zraven tega glasom § 233. glede teh prejemkov podvržen tndi osebnemu davka od višib slažbenih prejemkov. Davčni obvezanci, ki hiöejo svoje napovedi ustmeno podati na davöni obla- sti, naj to store kolikor prej mogoče. Dolžnoat podati napoved in na- Bledki, ako kdo to opusti, so neodvisni od vročitve posebnega v § 204 omenje- nega poziva. Kedor ne poda pravočasno napo- vedi, odnosno omenjenega naznanila, se izpostavi tadi pri prihodninskem kakor pri osebnem dohiJaiuakumu davka pravnim posledicurn, da so davčne oblaati glasom §. 142 pooblaščene nvesti obda- čenje uradno, ter da Be po §§. 243, St. 4 in 244, more kazenski poHtopati radi davčne zatajbe. Telefon brez žlce. — Kakor pri- občaje dunajaka akadomija znano.Ui, so se poskasi Adtlberta Pilsaiera in J. Valle v Trnta tako izborno izkazali, da ee problem telefjna broz žic sme amatrati za rešen. Kmala se uprizorijv splošni poskasi pred članovi raznih znanstvenih zavodov. Tržaaka pomoraka oblaat da v ta namon brodovje na razpuiago. Ixvoz Hvcžih rib iz ndrijanskega inorja. — Glasom uradnih podatkov je bilo leta 1904 na poätah v Trsta, htri in Dalmaciji oddanih 9637 poätnih poäilja- tev rib in drugih morskih živalij, na- menjenih v izven primordko dežele in kronovine. Vse te pošiljatvo so telltale 46.000 kilogramov. S ponočnimi brzovlaki južne žoleznice je v rečenom leta bilo iz Trsta odpoalanih okroglo 39.000 kilo- gramov svežih rib in dragih morskih prodaktov. Odvetaik dr. Staulč je priobčil odvetniški zbornici v Trstu, da se pre- seli iz Trsta na Dunaj. Nagla Binrt. — V nedeljo je za- dela kap ravnatelja pomožnih urwdov na tržaškem namestništvu g. Frana Kendo, ko je prišel iz namestniške palace na Veliki trg. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je pa kmala umrl. Pravičcn odlok. — C. k. deželni äolski svet v Trsta je se svojim odlokom od 24. septembra 1905 javil vsem äolnkim vodstvom v Primorja, da v bodoče ni potrebno alagati kolekovanih prošenj v svrho podeljenja kvinkvenija, kakor je bilo doslej. Ampak vodstvo sole ima sla- žbeno, potom okrajnega šolskega sveta, zaprositi za podeljenjo s podatki, ki pod- krepljajo uöiteljevo proänjo. Drnžba sv. Cirlla In Metoda je po gg. bratih Perdanih prejela zadnje decembrove dneve 2000 kron kakor prispevek od prodanih vžigalic za drago polletje 1905. Netite, Slovenci, ogenj iz teh vžigalic — naši družbi je to naro- den ogenj. Koledar „üruzbo sv. CIHLa in Metoda'* za 1. 1906 se je ravnokar razposlal. Radi pasivnega odpora tiskarjev ni bilo mogoče, da bi bil koledur preje izšel. Koledar je namenjen pesniku Fr. Preäornu ter obsega spise : Tomo Zupan : Dva Prešernova rokopisa ; I. Poboljäar : Drobnosti o Prešerna. Nadalje obsega „Koledar" tudi dražbin „Vestnik". Za- nimivi koledar se nuroča pri dražbinem vodstva in stane posamezni izvod brez poštnine 1 K 20 vin. Gledc glügollcc. — Spljetsko „Jedinstvo" javlja, da izda sv. Stolica novo odloko o glagolici, ki bo nekoliko blažja in širja, nego je bila ona iz leta 1898. Po tej odloki se glagolica uvede tamkaj, kjer je bila v porabi do početka 19. stoletja. Odioka izide baje o Veliki- noöi 1906. Ncmškl cesar — dedlč v Opatyi. — V dunajskih listih je öitati, da je v minolem tednu umrla na Danaja bogata ! grosica Lavra Henckl pl. Donnersmark, veleposestnica t Opatiji. Imela je tamkaj dvorce „Neptan", „Rozalija" in „Aron". I Govori se sedaj, da je te dvorce in ostalo posest zapu^tila nemškema cesarja Viljema I. Nov list. — S 1. janararjem je v ] Pulju pričel izhajati nov hrvatski list pod ; naslovom: „Narodna prosvjeta", mjesečnik za školstvo, književnost i prosvjeta, ki bo glasilo ačiteljskega draštva enakega imena. List bo izhajal enkrat na mesec iö bo veljal na leto 4 krone. Vrejeval ga bo Ernest Jelnäjc. Novl hrvatskt list v Sarajcvu — Danes 2. jan. je priöel izhajati v Sa- rajevu noVi hrvatski list, pod imenom, „Hrvatski Doevnik", ki bode izhajal vsaki dan, izven nedelje in praznikov. MIŠ pojedla 900 kron. — Anton Vrabl v Tesnavesi imel je 900 kron v papirnatem denarja v neki robec zavitih in T omari shranjenih. Ko je pred kratkim hotel denar äteti, zapazil je, da je miš robec in denar razglodala, da so le mali koščki ostali. Kako je ravnatl z ozcblimi udi ? — Predno greä spat, vzemi gor^čo lo- jevo svečo in okapaj z njo dotično mesto tako na debelo, kot je širok nožev hrbet. Akü imaä ozebline na nogah, obaj öez noč volnene nogavice, katenh pa ni treba dragi dan menjati. Ako pa so ozebline na roki, natakni nanjo volnene rokavice. Seveda je treba svečino plast drugo jatro z gorko vodo odstraniti. Kuliko pošiljajo Hrvatjc iz Ame- rikc v domoviuo? — Hrvataki „N*- rodni L'st'', ki izhaja v New-Yorka, piše, da gre vHako leto okolo 50 milijonov kron iz Severne Amerike v hrvateke kraje. Sama bankirska tvrdka Fran Zoti & Co. v New-Yorku je n.pr. odposlala od 27. novembra do 2. decembra t. 1., lorej tekom 6 dni, svoto 493.177 kron 50 stot. Ycliko poiiüvcrjenje. — Pri ni- zozemski zavarovalnici in hipotečni banki v Ämsterdamu so razkrili pone- verjenje okoli 2 milijona gld. Sceklo za obvezavanje ran. — Angleški zdravnik Ayniard priporoča Bteklo kakor najbolje sredstvo za obve- zavanje ran. On je prircdtl ponkase z navadnim steklom od okna. To steklo je bilo na oglih obruäeno. Na stekleno ploäco je razlil malo rarbolnega olja, stavil to na rano, a ta se je zacelila v kratkem časa, ne da bi pustila kako brazgotino. Dr. Ayniard zatrjuje, da je to velika varönost na materijalu, izlasti v bolniänicah. Razan tega je možno vsaki čas videti rano, ne da bi bilo treba odstranjati obvezo. Našc srčuc funkcijo so, kukor znano, najmenitnejäe delova^je v te- • leBnem ustroju. V zanimlvi nom5ko pi- sani knjižici („Spomenica o strupovitem učinkovanju alkohola in kave") izvaja dr. H. Stoll, ravnajoči zdravnik v kopa- liščn Naah'^imu, slovečem za srčne bo- lezni, tako po svoji izkušnji v tisočerih primerih kakor tudi po preizkasih dragih zdravniäkih veäcakov, da je tropska kava s svojim strnpenim kofeinom nevarna, da, najnovarnejäa sovražnica našemu sreu. Z'asti ta nčinek koseinov, da po- časi, toda po redovitern aživanju kave neizogibno razširi in omrtvi »rčno miSico, za čimer nastopi srčna slabost in pogo- stoma kap, so označuje za posebno usodnega. Kot najvarnejši zabranilni in nasprotni pomoček priporoča imenovani specialist za sree, takisto Dr. Sig. Erben v nemškem časopisa „Die Gesundheit" Kathreinerjovo Kneippovo sladno kavo, ki, ne da bi se izgabil dobri okas, kot izdatna primes zrnati kavi ublaži njene škodljivo učinke ter jih skoro popolnoma odpravi. Ali tudi zuradi okusa po zrnati kavi, ki ga ima samo Kathreinerjeva Kneippova pladna kava, je ta kava brez primesi tropske kave izvrstna pijača, ki jo že v mnogožtevilnih družinah upo- rabljajo več let in ki se povsod obnaša kar najbolje. Narodiio gospodarstvo. Drfska pri telctth. O tej boleznj piäe župnik P. Marek v Sobenovcu na Čsškem Bledeče : Imel sem junčka odstavljenoga od sesca, 6 tednov staregj. Zbolel je na driski in oslabel vsled bolezni žo tako, da je stal komaj na nogah. S^na niti ni povohal, mleka se mq je po sili dalo komaj za 1/i litra. Poskušali smo tanin in razna domača zdravila, toda vse zastonj. Naglo gem opisal na lietek vso bolezen ter poslal v mssto k živino- zdravnika z apanjem, da bode leta morda predpisal in poslal opium ali kako enako sredstvo. Zdravnik naravnost ni poslal nič, temveČ posla napotil v lekarno z naročilom. Lskarnar poslal mi je neki praäek, ob enem pa je bil toliko prijazen, da je priložil sledeči sestnvek zdravila : Rad. tormentil pulo . . 50 g Rad. gentian pulo ... 60 „ Rad. calami pulo ... 50 „ Cort. qaercus pulo • . 100 „ P. S Daje so po trikrat na dan obilno Žlico prahu k pijači. Ker junček nikakor ni hotel sam piti, zalivalo Be mu je z mlekom zme- Sano v goltanec. Toda glej ! Takoj po četrti žlici tega zdravila je bolezen od- nehala, junček je začel ogledovati seno, piti brez siljenja in se držal kakor zdrav Ni nam bilo treba več rabiti zdravil, katerih je ostalo še tretjina. Ta so nam pa d)šla pozneje v dobro, ko je zopet drugo tele napadla ta bolezen. Tadi to je za tern kmalu ozdravelo. Ker je to zdravilo jako po ceni (le 70 vinarjev), si ga lahko za öaaa oskrbi vsak živinorejec. Še ceneje nego v lekarni, dobe se prvi trije praški v materijelnih trgovinah, öetrti, (hrastova skorja) pa se dobt äe drugje. To velja zlaBti za one, ki stanujejo daleč od mesta in lekarne. Omenjam äe, da so mi je pred štirimi leti skoraj pri vsakem teletu po- javila ta bolezen. Opazoval sera, d» so žen8ke pri odstavljenju teleta kuhale ma mesto mleka močnato jaho. V tej pa so ?e navadno od moke naredile grade, katere se niso razmehoale. Opazoval sem na to, da je mord* škodljivo, ali ženske so trdile, da „tel^ to kaj rado žre". V bolezni sem naročil, naj se da tftleta mesto grud več mleka, sicer naj se pa ostale dobro razmehčajo. OJ tega časa pa je bil pri nas vsled te bolezni m»r, razven par sla- čajev, katere »em zgoraj omenil in smo jih tudi uspešno ozdravili. „Nar. gosp." Loterijske številke. liO. decembra. Dunaj......21 6 65 8 38 Gradec......78 11 12 33 60 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260— „ 280*— „ Santos ...» 210— „ 2301— Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrobi debele . . „ 12— „ 14 — drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v sodu . . „ 42*— „ 43*— „ zaboju . „ 13— „ 13 60 M o k a ogerska: St. 0 K 30-40 St. 1 K 29 20 St. 2 K 28 — „ 3 „ 27 20, „ 4 „ 2640 „ 6 ,. 2520 št. 6 K 23 20. Rojahi! hupujte norodni kolek „Solshega Duma". nUJalVI I priiiki „Šolskega donui". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini 4^-slav- nemu občinstvu v mcstu in na deželi svojo trgovino jcdilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sanduiniugo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Oljc: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob Va küainod onoga funta. Testenine iz tvorniceŽnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičc- vega nilina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. I. Prill slovensfti optihar o Gorici ulica Vetturin 3, priporoča č\ duhovšciniin sl.občinstvu v mestu in na deželi svojo velikozalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste oeal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- (jnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejetna uaročila inpoprave in \LÖ^ poŠilja na dorn. ^^fc< Najzanesljiveje izvrsevauiß pleshopstvo (slikarstva) katair izvrševanj e napisov, sli- tanje sol) id sploh M v to strofco spalajol lel mršije Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specijalist v imitaciji na lesovju. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. \ flnton Ivanov Pecenfto Gorica ; priporo&i svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih \ priznanih vinogradov; plzenjskega piva : »prazdrojc iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarno«, in domačega žganja I. vrste v \ steklenicah, kojoga pristnost so jamči. ; ; Zaloga ledu katerega se oddaja le na \ : debelo po 50 kg naprcj ', Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse krajo avstrijsko-ogrske državo v sodih od 56 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m /a /a /a Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoča svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne G.ilueri'^dBtliiou v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. /.elodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadruga z omgenim jamstvom ima v svojih bogat h zalogah in prodaja mjajaj&j&jamia nfliTOin----------- pristnavina-l_______, Jz Brd, Vipavskegti in s Krasa. Razpošilja na vso kraje od 56 ]itrov daljo. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. Ferratin in, Ferratose I (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri maioSiPvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- lcznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuje prebavo. Nenavaflni uspeli Dobi SB v leharnah G. F. BoBiiringep und Söhne Mannheim - Haldhof. Samo enkrat ,..„, naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšegar| llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,! Fkakor se tu dobi. " 1 Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za jesensko in zinisko se- zoiio v netlosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, cipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci," predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. „Centraina posojilnico" registroüana zadruga 9 Borici, ulica Murini tiiš. štev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20]0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1|8°|;i apravnega prispevka zi vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Dajte otrokom tečne testenine Žnideršič & Va- lenčič-a ako jih hočete imeti zdrave in rudečelične. I Borica, via Teatro ZO. I Glediščna ulica. Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr, dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bar! 60 kr., Lucca 70 kr., Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Priporoča se prefc. duliovščini in slay, cerkvenim oskrbiiiÄtvoni. Gopica.via SeminariolO. Semeniška ulica.