LI5TZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RFSMIfO IKI PR AVI m STEV. (No.) 36. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. MARCA 1922. LETO (Vol.) VIIL MISTERIJOZNA OKUPACIJA REKE. USTANOVITEV CHIGAŠKEGA IZ DELAVSKIH KROGOV. ORLA, Te dni so poročali časniki, da je Italija zasedla s svojim vojaštvom Reko in okolico, da ima zaseden še vedno Snšak in Baroš, da ima zasedeno v Dalmaciji ne samo tako-zvano tretjo zono, temveč tudi še drugo in veliko naših otokov, da so bili te dni v Belgradu posebni italijanski odposlancu ki so se z vlado pogajali radi |Reke in Dalmacije, da pa se je vladi izrekla, da je prerev-na, da bi se bojevala." ali z drugimi besedami", ndredite z Reko kar hočete in enakoj z Dalmacijo." Baje so bile burne seje. kjer so gotove stranke zahtevale, *la se protestira. Toda vladna večina (liberalci in socijali-sti) so pa odljočno proti temu, da bi se protestirali. Kakor nas \ žalostna skušnja zadnjih let uči, smo lahko popolnoma prepričani, da se tukaj za temi dogodki skriva zopet kaka izdajalska politika, s katero se namerava oškodovati Hrvate in Slovence. Kakor se zdi. so srbski vladni politiki v direktni prijateljski zvezi z Italijani, ki jim pomagajo klati Slovenijo in H rvatsko. Zanimivo je, da so Reške homatije izbruhnile ravno sedaj ko ie Radič nasjtopil za Hrvatsko neodvisnost. Ne odobravamo Radiče-vega nastopa, vendar še manj pa o-dobravamo grdo početje - sedanje vladne večine. Ameriški Slovenci zapomnimo si samo eno: V tej vladni večini so danes tudi slovenski liberalci, ali sa-mostojneži, kakor se imenujejo, in slovenski rdeckarji. Ko bi ti ne pomagali vladnim srbskim krogom, bi se kaj takega nikdar ne moglo goditi. Slovensko ljudstvo pa tukaj lahko vidi, kako je bilo strašno zaslepljeno, da se je dalo liberalcem preslepiti, da jiijn je dalo večino in z večino moč v roke. Kako britko se to maščuje sedaj na narodu! — Zgodovina bo pa povedala potomcem, kdo so bili slovenski narodni izdajalci. IZ DUHOVSKIH KROGOV. — Chicaška nadškofija je dobila novega kanclerja mesto dosedanjega škofa Hobana, ki je sprejel mesto pomožnega škofa nadškofije. Kancler je sedaj Rev. Dr. Dunn. — Papež je imenoval Rev. Keaney za škofa v Sacramento, Cal. — Papež je uradno razglasil, da se bo'pri prihodnji volitvi papeža začel konklave za novega papeža še le 15 dni po smrti in ne 10 kakor je bilo do sedaj, kajti ameriški kardinali so rekli, da je mogoče priti iz Amerike v Rim v 15 dnevih. Pri prihodnjih volitvah bo gotovo navzoč tudi kak amerikanski kardinal, ako ne vsi. Zastonj zidate slovenske cetkve, ako nimate časnikarstva, ki vam jih bo branilo. Orel je organizacija slovanske katoliške mladeži, ki ima namen katoliške mladeniče zbirati v telovadnih in izobraževalnih društvih in jim dajati dovolj ne zabave, razvedrila in pa pred vsem mladeniške izobrazbe duha in srca in jih tako pripravljati, da bodo kedaj zavedni katoliški možje in državljani, ki bodo so-cijalno prebujeni. — Do sedaj smo imeli v Ameriki samo eno podružnico te krasne organizacije, v Cleve-landu .v župniji sv. Vida. — Pretekli pondelek se je pa naše mladeni-ško društvo Holy Name zbralo v cerkveni dvorani in preustrojili smo to svoje društvo toliko, da bodo gojili tudi telovadbo in da bo društvo sedaj Slovenski Orel v Ameriki. Nameni društev Holv Name in Orla se tako lepo zlagajo in drug drugega spopolnujejo, da je v resnici mlade-niško društvo Holy Name samo. i brez Orla. pomanjkljivo. To smo čutili že dalje časa. Zlasti veliko zaslug za ustanovitev Orla ima naš navdušeni krepki mladenič Mr. Silvester Hrastar. ki je bil doma v starem kraju član Št. Miheljskega Orla pri Novem mestu. Krepko sta se pa zavzela za to idejo tudi Mr. A. Bogo-lin in Mr. Leo Baškovec. Vsi trije fantje bodo posvetili svoje moči napredku našega Orla v Chicago. Načelnikom je bil izvoljen enoglasno Mr. Sil. Hrastar in podnačelnikom Mr. Ant. Bogoli n. — Za začetek se bodo urili v cerkveni dvorani. Ko bomo pa zidali novo šolo. poskrbeli bomo tudi za nje potrebnih prostorov. — Novemu slovenskemu Orlu kličemo " Na zdar" in krepko naprej. DOBIL 15. TISOČ ZA IZGUBO OČESA. Porota je pred par dnevi obsodila Dr. Franklina O. Carter na 15. tisoč dolarjev kazni, katera svota se bo izplačala Irling Nilsonu, ki je zgubil popolnoma vid na svojemu očesu zatem, ko je bil operiran. Operacijo je izvršil Dr. Franklin O. Carter. ki je, kakor pravijo povzročil, da je Nilson zgubil svoj vid. To je dosedaj še največja svotd, ki se je kdaj izplačala v državi Illinois za izgubo očesa. O STAVKI PREMOGARJEV. C hicago 24. marca. — Važen dan je danes v razvoju priprav za splošno stavko, o kateri ne vemo, kaj bo prinesla premogarjem in celi Ameriki. Toliko je do sedaj jasno, da bo Delavska Amerikanska Federacija s celo močjo stala za premogarji v njih boju. To pomenja, da bode delavstvo združeno v tej federaciji stalo solidarno za premogarsko unijo in v slučuju potrebe priskočilo premogarjem na pomoč in šlo enako na stavko. Vlada ja izdala svarilo stavkar jem, da se naj vzdrže vsakega nasi! jrt proti stavkokazom. Lastniki premogokopov stoje trdno pri svoji trmi in so prepričani, da bodo dobili stavko. To je gotovo, kajti pri vsaki stavki ima največ koristi. in prav zaprav edino korist kapitalist Illinoiski premogarji se posvetujejo z lastniki premogokopov v Illinois. Upanje je, da bode pred 1. aprilom prišlo do sporazuma. Teža-j va je Ie. ker je ta stavka pri lačnih želodcih premogarjev, jako malo simpatična. Iz vseh strani prihajajo poročila, da se manjše in večje skupine delavstva izražajo proti stavki. To je vsikdar nevarno znamenje. In to je najbrže. na kar stavljajo kapitalisti vse svoje upanje. JUGOSLOVANSKE NOVICE Dviganje potopljenih ladij. Ministrski svet je sprejel ponudbo in podelil koncesijo nemški družbi, ki bo iz Save. Donave in Drave dvigala vlačilce in ladje, ki so bile v vojni potopljene. Polovico dvignjenih ladij bo dobila privatna družba, polovico pa država. Država pri tem poslu ne bo imela nobenih denarnih obvez. Gladni volkovi napadli vlak. Med postajama Saša in Dubice so volkovi. ki so se vsled velike zime in gladu približali vasem in naselbinam, napadli zagrebški vlak. Volkovi so se. tako približali vlaku, da so prišli pod kolesa, ki so jih popolnoma raz-mesarila. Lokomotiva je bila vsa oškropljena od krvi in je še v Zagreb privlekla seboj tri zadnje dele volkov. Nesigurnost v južni Srbiji. "Pri-vredni Glasnik", ki izhaja v Skoplju. piše. da je kljub velikemu številu o-rožniških postaj sigurnost v južni Srbiji vedno manjša. Hajduki in vojaški begunci nemoteno potujejo od vasi do vasi, izvršujejo razbojni-štva in tatvine in predpisujejo odkupnine krajem, kjer je bil kateri izmed njih ovaden od prebivalcev. VSPEHI NAŠE KAMPANJE ZA NOVE NAROČNIKE. KRASNO PRIZNANJE CHICA-ŠKIM SLOVENCEM. UČITELJEM SE ZNIŽA PLAČA, Minneapolis, Minn., 24. marca. — Zastopniki šolskih odborov cele države Minnesote so danes zbrani v tem mestu soglasno sprejeli resolucijo, ki določa, da se učiteljstvu znižajo plače, soglasno za kolikor so se znižale življenske potrebščine. Stem upajo, da se bo zamoglo znižati breme davkoplačevalcem za celih 5. odstotkov. Katoliški možje in žene boste na stara leta morali od kakih rdečkarjev beračiti i podpore, ako ne boste s časopisjem o-branili te svoje centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se to že nekaterim godi! Zadnje uradno glasilo "Buletin of National Catholic Welfare Council", organizacije katolikov Amerike, prinaša krasen članek pod naslovom: "N. C. W. C.. Social Action Department enlist Chicago Slovenians in Civic education Campaign." (Department za socijalno delovanje Kat. Xa rod nega Sveta je navdušil Chica-ške Slovence za vzgojo v državljanstvu.) Tu uradno glasilo poroča natančno o našem "Očetovskem večeru", katerega so priredili naši mla deniči Holy Name svojim očetom januarja meseca. Prinaša tudi sliko naše večerne šole za angleščino in za državne papirje. — Častitamo našim Chicaškim Slovencem na tem častnem priznanju, katerega jim daje to uradno glasilo. To kaže, da so naši rojaki zavedni katoliki, ki se zavedajo velikih dolžnosti, katere ima danes vsak katolik. Nobena reč ni bolj častna danes za vsakega katolika, kakor ako se zaveda svojih socijalnih dolžnosti in jih tudi v polni meri vrši. Sedaj ko je toliko razdiralnih elementov pri delu s toliko silo in tolikim fanatizmom, sedaj ne smemo tudi katoliki spati in dremati* — Častitamo jim! — Objednem pa poživljamo vse katoliške slovenske naselbine, da se pridružijo tej organizaciji in krepko stopijo v vrsto drugih katolikov Amerike za ureditev sedanjih homatij. Ako katera naselbina želi pojasnila in pomoči, radi bomo dali. Ubit policijski poverjenik v Šibe-niku. V nekem hotelu v Šibeniku je pijana družba, v kateri se je nahajal tudi policijski poverjenik Lovro Botica, pričela prepirati. Iz prepira je nastal pretep, tekom katerega je bil Botica ubit. Dekan Dekorti zbolel. Gospod duhovni svetnik, bivši dekan in župnik na Ljubnem v Savinjski dolini Josip Dekorti je nevarno zbolel, zadela ga je kap. Priporoča se vernikom v pobožno molitev in duhovnim so-bratom v memento. Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. — To dela tvoj katoliški časnik. — Mu ne boš pokazal nekoliko svoje hvaležnosti ta mesec? Mesec marec, drugi mesec katoliškega tiska za naše liste, se bliža svojemu koncu. Jako smo zadovolj ni z vspehom in prihodnji teden bomo podali natanjčneje poročilo o izidu naše kampanje. Prepričani smo, da bodo z vspehom zadovoljni tuoi vsi naši naročniki in vsi prijatelii katoliškega tiska in katoliške misli, kajti naš napredek pri listih je samo njih napredek. J akoj danes že pa prosimo razne agitatorje, da nam sporočijo, kakšnih sredstev ali kakšnega načina so se poslužili. ko so agitirali za liste Tako zanimivo in podučno bi bilo. ako bi razni agitatorji povedali svoje skušnje in doživljanje pri tem težkem delu. Gotovo bo to v splošno korist, kajti marsikdo bo potem morda poskusil kaj enakega in tak bo mogoče doseči še večje vspehe Toraj agitatorji, oglasite se in povejte svoje skušnje!' PRIJATELJI NAŠEGA LISTA SO PRIDNO NA DELU. Nadaljevanje razširjevalcev našega lista, katerim smo poslali za nagrado krasen svetlikajoči križ, ki sveti po noči, kakor smo to razpisali za vsakega, ki nam pridobi dva ce-lo-letna naročnika na list Edinost. Mrs. M. Bevc, Canonnsburgh, Pa., za 5. novih naročnikov dobila 1. križ. Mr. John Govekar, Sheboygan, Wis., za dva nova naročnika dobil 1. križ. Miss Jennie P., Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mrs. Frances Pinter, Cleveland, Ohio, za tri nove naročnike dobil* 1. križ. Mrs. Mary Kovačič, Brooklyn, N. Y., za dva nova naročnika dobila i. križ. Mr. K. D., Eveleth, Minn-, za dva nova naročnika dobil 1. križ. Mrs. A. L. Lorain, Ohio, za dva nova naročnika dobila 1. križ. m DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: - Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ............$ 2.00 50 lir .....................$ 3.10 1,000 kron ................ 4-00 IOO lir ................... 5.75 5,000 kron ____•.......... 19.00 500 lir ..........• ........27.00 10,000 kron ............... 37-0O 1000 lir .................... 54-00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo do.bili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK 1849 West 22nd Street 'EDINOST' Chicago, 111. ■ EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Bartered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879._ ALI BOMO TUDI NA TO MOLČALI? Kakor čitamo v "Glasilu KSKJ.", je jugoslovanska šovinistiška vla-«ia prepovedala tudi temu listu uhod v Jugoslavijo. Kakor smo čitali v starokrajskih listih, je prepovedan uhod v Jugoslavijo tudi Amerikanskemu Slovencu. Našemu listu je bilo prepovedano v Jugoslavijo že takoj v začetku, 4co je sedanja prostozidarska katoliko-žrska liberalno-socijalistiška vlada prišla na krmilo. Potem naprej in naprej dobivamo sporočila od raznih krajev, da lokalni poštarji ne izročajo "Edinosti" naročnikom. Tako smo j)rav te dni dobili sporočilo iz Novega mesta, da je že dva meseca niso do-j3iili. Novomeški krajevni list Sedanjost je že pred nekaj meseci javno -vprašal novomeškega poštarja, zakaj je naročniki ne dobivajo. Te dni smo poslali odločen protest na jugoslovansko vlado v Belgrad in poštarju ■v Novo mesto. Vprašamo katoliške ameriške Slovence, zakaj se pa Glasu Svobode nc prepove? Ali ni to značilno? Pa še na nekaj naj opozarjamo ameriške katoliške Slovence: Ko je umrl urednik grde in nesramne protikatoliške cunje Svobode, te bil pri pogrebu navzoč generalni konzul g. Branko Lazarevič. Pokopali smo pa najzaslužnejša moža velikana, škofa Trobca in Mon-signora Buha, ali smo videli tam kakega vladnega zastopnika? Mi ne mislimo s tem gospodu generalnemu konzulu ničesar očitati, ker ga poznamo kot moža, ki pač hoče na vse strani ustreči. Tudi nimamo prav nič, ako se je udeležil pogreba urednika Glasu Svobode, toda zakaj pa ni vladno zastopstvo Jugoslavije v Ameriki poskrbelo, da bi bila Jugoslavija zastopana tudi pri pogrebu tako velikih naših 11107, kakor str* bila škof Trobec in Monsignor Buli? Ako spravimo vse to skupaj, prepoved vseh katoliških listov v Jugoslavijo, udeležba vladnega zastopnika pri pogrebu urednika najzagrize-nejšega protikatoliškega lista, in neudeležba vlade pri pogrebih škofa Trobca in Monsignora Buha, potem vprašamo javno: "Ameriški katoliški Slovenci bomo pustili, cla se bo kaka kulturnobojska politika prenesla iz Evrope potom vlade tudi sem med nas?" Vprašamo katoliške liste: Ali bomo tudi na to molčali? Zato stavljamo tem potem urednikom vseh katoliških listov: Ameri-kanskega Slovenca, Glasila KSKJ., Angeljčka, Ave Maria in Glasnika Presv. Srca J. ta le konkreten predlog: Da se nemudoma snidemo skupaj in sestavimo skupen protest proti temu početju Jugoslovanske vlade proti nam katoliškim ameriškim Slovencem. Zahtevajmo od Jugoslovanske vlade pravičnosti in enakopravnosti. Ako pa to ne bo pomagalo, protestiraj mo proti temu početju pred celim svetom. Imamo na razpolago katoliški Informacijski Biro v \Va-shingtonu, ki bo brezplačno raznesel naš protest sirom sveta, da ga bo ču' celi svet in naredimo potem še potrebne korake tudi pri naši vladi, da se tako početje razkrinka pred celini svetom. Iz slovenskih naselbin. Chicago, 111. — Preteklo nedeljo je društvo "Marije Pomagaj'' KSKJ. v -naši cerkveni dvorani žaloigro "Na dan sodbe." Igra se je uprizorila dvakrat, popoldne in zvečer. Obakrat je bila dvorana polna, zlasti zvečer. Društvo "Marije Pomagaj" pač vedno privabi veliko občinstva, ker vsakdo naprej ve. da bode šel zadovoljen in dobro postrežen domov. Tako je bilo tudi v nedeljo. Cel vspored je bil jako lepo sestavljen. Najprej je naša "Adrija" zapela dve pesmici: "Oj z Bogom, ti planinski svet!" in "Planinarica". Obe pesmi je društvo proizvajalo jako fino. Posebno lepo je pela solo Miss Justina "Kosmač s svojim krasnim in zvon-"kim glasom. Miss Štefanija Koee-var je zapela solo "Yea-Hoo in Miss Albina Kozjek "Solo spev." Igra Na dan sodbe ima jako globok pomen in je zelo podučna. Vendar pa smo malo iger še igrali, ki hi zahtevala tolike tehnike in tolike točnosti, kakor jo zahteva ta igra. Posebno tri uloge zahtevajo precej vešče igralne moči, da jih uprizore tako, kakor si jih je pisatel zamislil, da narede vpljiv in utis na gledalce. Z mirno vestjo lahko trdimo, da so vse moči tudi pri tej igri pokazale, kakor imamo v Chicago izvrstne i-gralne moči, s katerim lahko nastopimo z vsako, še bolj težavno igro, pa bo dobro vspela. Najbolj pohvale zasluži Anton Cestnik, glavna u- **E D I N O S T' videlo. S toliko lahkoto je nastopala in tako lepo predstavljala dušni boj stiskane žene in matere, da je vsakega ganila. Mr. Albin Zakraj-šek je igral dve ulogi. Moramo mu dati priznanje, da je obe jako dobro izpeljal. Jako lepo je predstavljal brezsrčnega župana Komana, kakor tudi državnega pravdnika pri sodbi. Jako je ugajal vsem. Mr. Silvester Hrastar bo naša najboljša moč med mladino. Predstavljal je zagovornika prea sodbo jako dobro dasi je imel premalo ulogo, da bi se bil razvil. Mr. Louis Železnikar je bil prvikrat na odru. Tudi v njem bomo dobili izvrstno moč, kajti tako lepo je nastopal in tako neprisiljeno, da se mu vidi, da ima lep^ zmožnosti za oder. Mr. Jos. Fajfar in Mr. John Jerič,- prvi Ferluga, smolar, drugi mravljinčar Mahne, o njiju vemo, da sta izborni moči in da se ju vselej zveselimo, kadar ju zagledamo na odru. Imela sta manjše vloge. Mrs. Roze Kordeš je imela manjšo ulogo, Glinkarca* koreninčarka, ki jo je jako dobro izvršila. Treba jo bode večkrat dobiti na oder. Sodnik, Mr. J. Sajovec je bil jako dober. Spremenil je svoj glas tako, da je govoril kakor bi si vsakdo predstavljal strogega sodnika pred osodbo. On je pač izvrsten igralni talent. Mr. John Prah je še mlad. pa bo krepka in izvrstna moč za naš oder, posebno za šaljive uloge. Že sedaj, ko je komaj 14 let star. tako krepko nastopa. Posebno mu gre pohval ft, ker je Amerikanec. pa tako dobro slovensko govori, kakor rojen v starem kraju. Mr. L. Lustik, Mr. Frank Auguštin Jr.. Mr. Stanley Kozjek, Mr. Jos. Zabkar Jr.. so imeli manjše vloge, katere so pa dobro rešili. — Lahko rečemo, da ga ni bilo v dvorani. kj bi ne šel zadovoljen iz dvorane. Nikomur ni bilo žal, da je videl to krasno igro. \ se je bilo izvrstno, samo ene reči smo pogrešali — lepega odra in lepe dvorane. Ko bi se ta igra uprizorila na kakem velikem odru s krasnimi kulisami, to bil užitek! V Chicago res vedno bolj čutimo potrebo, da se lotimo zidave. Nikamor naprej ne moremo, dokler tega ne dosežemo. Igralcem in društvu pa naše iskrene častitke. Kritik. loga, katero je imel v rokah Mr. Martin Miler. Da je naš Mr. Miler tako izboren igralec, bi pa ne vrjeli. Uživel se je tako v svojo ulogo, da se mu je videlo, da je čutil, kar je govoril in vidno je bil sam ginjen Kaj čuda,, da je ganil vse poslušalce, da ni bilo suhega očesa v dvorani. Da, vsakdo si je tišal pri zadnjem dejanju rutico k očem. V resnici moramo Mr. Martinu Miller ča-stitati. Tako izvrstno moč moramo večkrat porabiti. Upamo, da bo Mr. Miller našel več časa pri svoji veliki trgovini, da se bo mogel tudi odru posvetiti. Zlasti je on kakor nalašč za resne, žalostne uloge, kajti zna zadeti struno človeškega srca. In kaj naj rečemo o Marti, Mrs. Zora Cerjanec, druga glavna uloga. To, kar je rekel vsakdo: izborno igra! Tudi njen nastop, njene kretnje kretnje in njeno igranje s čutom, je bilo v resnici nekaj lepega. Njena naloga je bila težka. Posebno, ko je priča umora svojega moža. V takih prizorih se kaj rado pretirava. Toda Mrs. Cerjanec je igrala fino, naravno, neprisiljeno. Ferdinanda Debeljaka je predstavljal Mr. Ivo Račič. Tudi on je bil jako dober in se je zdelo, da je bil kakor nalašč za svojo ulogo. Jako naravno je igral prizor svoje smrti. Jera Cestnik, Mrs. M. Blay je seveda že dobroznana in izurjena igralka. Njej je igranje na odru igrača. To se je Colinwood, Ohio. — Da ne boste mislili, da tukaj v Colinwood spimo. Vam moram zopet nekaj sporočiti. Sicer nimam veliko poročati vsaj dobrega ne. več slabega, ker so delavske razmere še vedno slabe, če se prav govori in piše po listih, da se boljšajo, kar se pa tukaj nič ne opaža. — Te rini ie v naši naselbini ustanovil Mr. A. F. Svetek ml. pogrebni zavod, kar bo gotovo v korist Colin wood u. Naša cerkev ie preslikana. kakor se ie že svoječasno poročalo. Dobili bomo tudi dva stranska oltarja, ker so do sedaj kipi stali na lesenih deskah, pregrnje-nih s prtom. Sedaj bode to gotovo lepo izgledalo. — 27. marca bomo imeli birmo. Kakor se čuje. bomo imeli veliko birmancev. — Smrtnih slučajev smo imeli veliko zadnje me sece. Pozdrav. Naročnik. S. P. D. USTANOVLJENA V CHICAGI, ILL., DNE 31. DEC. 1921. SEDEŽ CHICAGO, ILL. Predsednik? Leo Mladich, 1919 W. 22nd Place. . Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1959 W. 21st Place. Tajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Zapisnikar: Silvester' Hrastar, 2018 W. 21st Place. ^Blagajnik: John Petrovčič, 1920 W. 22nd Street. Duhovni vodja: Rev. Benvenut Winkler O. F. M. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1858 W. 22nd Street. Nadzorni odbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Mike Koren. Organizator: Frank Auguštin. Reditelju Anton Stonič. Glasilo: "Edinost." Družba zboruje vsako prvo nedeljo popoldne ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo možke in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo $1.00. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicagi. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila družbe sv. Mohorja, se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. CHICAŠKIM SLOVENCEM! Kakor znamo Slovenci čislati domače pridelke, ravno tako znamo chicaški Slovenci čislati tudi domača chicaška društva. Slovencu daj. po domačem receptu narejeno kranjsko klobaso, pa ti ne ho žnjo zamenjal za pečeno gosko. Zakaj ne? Zato ker je domači pridelek in ta mu je pri srcu ! Tako so nam ljubi in pri srcu domači pridelki. Ravno tako so nam pri srcu pa tudi domača chicaška društva. Naše najbolj domače in nalašč za chicaške Slovence ustanovljeno društvo pa je gotovo "SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA." Da. za chicnške Slovence je ustavljena ta družba in zato tudi se zbira pod njo ves Slovensko Katoliški živelj pod njenim okriljem. Ni še zatonilo devet-deset-krat zlato solnce, odkar živi naša družba in število njenega članstva šteje okoli "DVE STO", najboljših chicaških slovenskih katoliških mož in žena. deklet in fantov. Beseda 'Dve sto" je ono jamstvo, ki dokazuje. da "S. P. dr. sv. Mohorja" je bila potrebna, da prepotrebna za našo naselbino. To se ne da utajiti ! Beseda "Dve-sto" je pa tudi jamstvo, da bo družba živela in vzras-tla v mogočno drevo, ki bo s svojim okriljem ščitila svoje članstvo v bolezni, nesrečah in nezgodah. Zato. kd o izmed chicaških katoliških Slovencev bo. ki bi se držal proč od te družbe ? Možje, žene, dekleta in fantje! Danes, ko čitaš te vrstice4 si zdrav (a), ali veš pa, če boš, ko se bo solnce umikalo za gore s svojo svetlobo zdrav(a) in vesel(a)? Ali veš, če boš jutri zdrav(a) vstal(a)? Danes smo lahko veseli in zdravi, jutri mogoče na bolniški postelji ali pa znamo biti poravnani na mrtvaškem odru. Tako dela z ljudmi usoda življenja, ki pa ne naznanja s ta vel-kim zvonom, kdaj, da bo nas zgrabila s svojo koščeno roko za lase. In ali si že kdaj pomislil(a), kaj bi bilo s tvojo nedoraščeno deco, v takem-le slučaju? Se ti li ne bi smilila tvoja deca, ko bi ob taki priliki trpela po-mankanje? Kaj bi. ti govorilo srce pri take-li priliki ? iZato pa rojak, radi tvojih otrok in tvoje žene in o-I brat no si dolžan (na) da se zavaruješ za take-le slučaje, dokler si zdrav (a) dokler je čas. Družba sv. Mohorja Vam nudi predragi rojaki prelepo priliko, da se zavarujete za slučaj bolezni in nesreče. Za 50c na mesec dobite v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore za vsaki dan. V slučaju smrti pa vsak član plača $1.00 katero svoto se potem izplača za pogreb ali pa dedičem. In kolikor članov je toliko dolarjev je v slučaju smrti. Zato rojaki čim več nas bo, večja bo podpora in močnejši bomo! Prihodnja redna mesečna seja dr. sv. Mohorja se bo vršila v nedeljo, dne 2. aprila ob pol 2. uri popoldne. Pridite vsi. ki še niste člani naše družbe in postanite člani naše družbe !! Vse vabi k obilnemu pristopu. Odbor. Cleveland, Ohio. — Naš narod je menda najbolj razdvojen narod na svetu. Ako nas pa kdo opozori na kako pretečo nevarnost, pa se ga mora s ta velikim loparjem udariti, ako-ravno sta na videz oba iste stranke. Zato je najbolj žalostno .ako se vrši prepir v isti stranki, ker ima potem nasprotnik toliko bolj uzrok napadati stvar. Tak napad, kakor je bil napad urednika Glasila KSKJ. na vas je naravnost podel. Ako bi bil res katoliški urednik, pisal bi bil proti protikatoliškim listom. Mi člani K. S. K. J. si moramo to dobro zapomniti, kajti list Edinost je naš najboljši katoliški list. Sicer pa itak boljšega ne moremo pričakovati od bivšega Sakserjevega uslužbenca.— Se precej ve, od kod veter piha. — To si moramo člani dobro zapomniti, ali je Sakser več ali je jednota več. — Takrat ko so vas napadli s prižnice, so bili prepričani, da vas bo konec. Pa so se jim vse srčne želje pokaži le. Sedaj pa bruha na Vas. (Tega ni sam urednik kriv. Krivi so drugi možje! Spomnite se, kaj je urednik na zadnji konvenciji javno povedal: da ga za take le napade primorajo njegovi predstojniki. O-pomba urednika.) Vendar, gospod urednik, kakor sedaj Edinost piše in lepo dela, je res veselje. Pri nas gre list kar od rok do rok vsaka številka. Ako bo šlo tako naprej, bo kmalu prekosil vse druge slovenske liste. Poznam rdečkarja, ki ga celega prebere in je rekel: 4'Ta pa zna! Človek se jezi, ko ga bere, berem ga pa le rad !" In tako pravi vsakdo. —,Zato pa, g. urednik, kar naprej! Velika večina članov, KSKJ. ki so res mislili, da ste kdaj bili proti jednoti, sedaj vidijo, kje je resnica in kako so nas goljufali. Bomo že ob času govorili. Član KSKJ. bi bolj pametno pisali in bolj pametno živeli. John Wenzel. Cleveland, Ohio. — Zahvalim se Vam, gospodje pri listu Edinosti, za Vaše tako neustrašeno nastope za obrambo nas katoliških Slovencev v Ameriki. V resnici vrjemite, da človek z zanimanjem prebira, kako znate pošteno pritisniti k steni te rde-čkarje in rdečkarice, kar tudi zaslužijo. Pravijo, da so prišli iz opice, da. skoraj bi človek moral to vrjeti, ker ako bi prišli od pametnih ljudi, San Francisco, Cal. — Dobil sem -v roke list, kjer se hvali rajnki urednik lista Glas Svobode. Tam nekdo pravi, da je seboj nesel veliko dobrih del. Toraj je vendar večnost? Toraj Konda vendar še obstoji? In ako Konda ni popolnoma umrl, da živi še njegova duša. kje pa je ta duša sedaj ? Kaj pa če je Bog, katerega je zanikal in katerega je toliko sovražil? — Ali ne da ta smrt vsem njegovim zapeljanim žrtvam veliko misliti? Naročnik. Opomba. — Ni mogoče! Vsi ti sovražniki božji, predno morejo svojo žrtev versko in moralno pogolt- . niti, jo umoriti, ji naprej zmešajo razum. Kdor misli, ni mogoče, da bi čital in vrjel tolike brozge. Saj je že pred tritisoč leti rekel Modri: "Samo norec je rekel ni Boga!" Urednik. Indianapolis, Ind. — Delavske razmere tudi pri nas niso dobre. Veliko naših rojakov je zaposlenih v tukajšnji Marble Foundry, kjer je naš spoštovani rojak Anton Gerbajs za formana. — Mr. Stanič, ki je dalj časa oskrboval službo organista pri naši (Nadaljevanje na 3. str.) iža - . ______■____ EDINOST- AMERIŠKA jSLOVENKA. 4ft Tioga, Wis. — Mi jako s zanimanjem prebiramo list "Edinost" in bi nam bilo vsem zelo žal, ako bi se zgubila le ena številka tega prekrasnega in prekoristnega lista, ki ga naša družina tako čisla in želimo, da bi v kratkem postal dnevnik. Iz Edinosti se razvedrimo in podučimo, kajti vsaka številka je tako različna lepih stvari, da res človek iz Vsake veliko lepega zrna najde. In vsak najde kaj za se, naj bo mlad ali Btar. Kako srčno radi bi Vam tudi tni pridobili kaj novih naročnikov za Vaše prelepe liste, ker znamo, da je V resnici vsakega katolična sveta dolžnost, da pomaga in da sodeljuje pri razširjanju katoliškega tiska, da je katoliški tisk najglavnejše vprašanje sedanjega časa, najglavnejše sredstvo zoper gnjili socijalizem in boljševizem, da je kakor močna trdnjava, ki neustrašeno kljubuje vsem Sovražnim silam brezverstva in laži, in ki krepko odbija sovražne napade brezverskega časopisja, ki se je tako razvilo povsodi, zlasti med našimi rojaki, ki so sicer dobri in pošteni, samo prelahkoverni so. Naši ljudje le preradi vrjamejo vsakemu tnazaču, ki se jim do^rika in laže. Le premalo pomislijo za uzrok, zakaj se jim hlini, pa mu ni toliko mar naša korist, temveč samo lasten žep. Krasne so bile besede, ki jih je v T"Edinosti" napisal Mr. A. Tomec, v članku: "Velikanski pomen tiska." Prečitala sem ga večkrat. Resničen in zanimiv je! Res lepe in navduše-he besede, ki so mi bile vzete prav iz srca. Lepa hvala Vam. Mr. To-tnec, v imenu vseh dobromislečih rojakov v imenu naše katoliške misli, pa tudi v imenu vseh naših ubogih zapeljanih rojakov, ki so se dali zapeljati od nasprotnega časopisje. Ta V aš članek, kdor ga bo prečital, he bo mogoče drugače, kakor da se mu bodo začele oči odpirati in bodo Začeli misliti, da imate Vi prav. Le še večkrat se oglasite v Edinosti ali V* Ave Maria, Mr. Tomec. Vas prosim v imenu vseh Slovencev v tej feželi, ker znate tako lepo in poduč-ljivo pisati in Bog naj bo Vaš plačnik za to že na tem svetu in v več-hosti. Kakor sem omenila, da-Vam tukaj he morem dobiti novih naročnikov, ker so le tri slov. družine in te so pa že vse naročene na Vaše liste in Zato dobre in poštene družine, ker čitajo dobre časopise. Nasprotno so pa tam slabe družine, kjer naročajo in bero slabe časopise, umazane časnike in ostudne knjige, ker to je največji uzrok propalosti in podivjanosti sedanjega časa. Samo slabo časopisje je uzrok tolikim nesrečam in toliki bedi na svetu in toliki ne-hioralnosti. Samo slabo časopisje je Uzrok, da so naši nekdaj verni Slovenci sedaj tako odpadli od vere in tako podivjali in da jih je toliko zatajilo to, kar jih je njih mati tako Skrbno učila. Zato proč z njim Proč s slabim tiskom!! To je kuga! Proč ž njo! Nasprotno pa na delo za dobro časopisje, ki blaži srce in um, ki podučuje in skuša z ljubeznijo in z dobrim v srca privesti mir in zadovoljnost. Novega pa tukaj na farmah ni. Kar je glede verskega življenja na Willardu, Vam je že znano, ker Vam sporočati redno naše vrli ženi, kakor Mrs. Perovšek in Mrs. Seliškar. Vsa čast jima za to! Ljubi Bog naj jima tisočerno povrne, kar store za cerkev in za oltarno društvo in za katoliški tisk. — Vreme se je začelo pa zopet kujati. Je bil že skoraj sneg skopnel pa je zopet na novo pobelil in danes brije zopet merzel veter in sneg in dež se vrstita, tako da ni prav nič prijetno na prostem. Zato se držimo le bolj peči. Upamo, da se nam kmalu zasmehlja ljuba vi-gred, ki nas bo povabila ven v naravo na naše polje, kjer bomo zopet začeli delati in se veseliti lepe narave in zunaj hvaliti dobrega Stvarnika, ki je ustvaril tako lep svet. Ko-nečno pozdravim vse ki delujete pri naših treh listih, ker vem, kako težko delo vršite. Bog naj Vam plača Vaš obilni trud, saj ga vam mi ne bomo nikdar. V resnici smo Slovenci hvaležni Bogu, da nam je dal takih mož, ki skrbe za uboge zapeljane rojake in se toliko trudijo, da bi jim odprli oči in jih rešili. Bog in Marija naj Vas podpirata pri tem delu. Vsem naročnikom in čitateljem pa srčni pozdrav. Mary Toleni. Glasila KSKJ., se je oglasil, češ da list Edinost zbada in da sumniči u-radnika KSKJ. Pa to ni resnica. Jaz in moj mož bereva list Glasilo in list Edinost. Ali midva nisva nikjer našla kake zbadljivke proti komu. Kar piše list Edinost, piše vse resnico! Mr. Ivan Zupan vprašuje, zakaj kljiče list Edinost Živio SKJ.? To-raj sedaj mu ni prav, ko kliče živio, če bi pa pisal drugače, bi mu pa zopet ne bi bilo prav. S tem vendar list ne more napadati če kliče živio? Tako je bil ta napad na list Edinost v resnici popolnoma brez podlage in ga vsi obsojamo tudi pri nas. List Edinost je tudi tukaj priljubljen in ima naročnike sirom Amerike. Vsi naročniki na list smo člani KSKJ. Ako bi bil list res kaj pisal, bi se gotovo kdo oglasil, pa se ni nihče in nihče ne ve nič proti Edinosti. Vemo pa, da list Edinost prav dobro piše za katoliško vero, ki je pa podlaga jednote. Ivan Zupan zahteva, naj bo sedaj tega zadosti. Kdor je prvi začel je prav, da tudi prvi konča. Jaz pa pravim, da ima list Edinost, da, celo dolžnost do nas svojih naročnikov, ki ga plačujemo, da na vse odgovori in se potegne za pravico proti krivici. Veseli nas, da je tako lepo odgovoril, ker mi člani nismo krivi, če urednik kaj napačnega stori ali kak drug uradnik. Zato smo zelo hvaležni listu, da kliče vkljub temu Živio Jednota ! Videla sem v Edinosti tudi lepo število novih naročnikov. Drage prijateljice in prijatelji, le na delo! Le v boj. da zvišamo število naročnikov, da bo kmalu list začel izhajati vsaki dan. Zato pa hvala lepa vsem sotrudnikom. K. J. Willard, Wis. — Naše ženske se prav pridno zanimajo za olepšavo naše cerkve sv. Družine. — In kakor se čuje. bojo v kratkem pričele ZA BOLJŠE ZDRAVSTVO. Dne 4. marca je imel Odbor za Javno Zdravstvo države Illinois v Cairo, 111., na programu razpravo o 'Bolj šem zdravstvu.' Posnemanja vredna ideja. Potrebno bi bilo da se o takih stvareh razpravlja vse povsod in ne samo to; ampak vsak po sameznik bi moral skušati narediti vse svoje dni v življenju kar največ "popolnih v zdravstvenih ozirih." Da se to aoseže, so nam odprte dve poti, katerih se je potrebno držati Popolna čistost zob in pa naši notranji organi morajo biti vedno či sti. Bolezen v naših notranjih organih povzročajo nabrani strupi. Glavobol, neuralgija itd. imajo svoj izvor v nečistih notranjih organih. Trinerjevo grenko vino je izvrstno zdravilo, ki vam pomaga držati notranjost vašega telesa čisto. Ono vedno pomaga. Mrs. Lucy Schrei-ber nam je pisala 27. februarja iz Ca-dot, Wis., sledeče: "Prejela sem Trinerjevo grenko vino in sem več kot zadovoljna z njim; pomaga mi izvrstno." Vprašajte vašega lekarnarja ali pa trgovca z zdravili tudi za Trinerjev Dental Cream, kakor tudi za druga zdravila. Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi »ož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš videti. Selca, Jugoslavija, Gorenjsko. — Dragi rojaki:—Gotovo so Vam znane hude posledice vojske za naše de z nabiranjem prispevkov za cerkve- žele. Prav bridko je zadelo našo farne klopi, katere naša cerkev v resnici najbolj potrebuje. — Hvalevreden in jako koristen za našo faro je pa odgovor g. urednika Edinosti na dopis Mrs. Seliškar, ker boljše podpore nam še ni obljubil noben list. Za- ŠI RITE LIST "EDINOS T"l DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek mL, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. JOHN GOTTLIEB. Prvi in edini slovenski DRY GOODS STORE iS21 W. 22nd St., Chicago, 111. Slovenci! Svoji k svojim! JOHN J, KERSTNIK & W. DZIEDZIC REAL ESTATE, POSOJILA IN INSURANCE. 1455 So. Ashland avenue, Chicago, 111. Prodajamo in kupujemo hiše, lote in farme po raznih državah. Zavarujemo posestva proti ognju, kakor tudi šipe (plate glasses) proti poškodbi ali uničenju. Pregledujemo abstrakte in rzdelujemo vsa notarska dela. Vsem se najtopleje priporočamo! toraj, žene. sedaj pa na noge in podpirajte list. ki nas podpira. Na ta način se bode število naročnikov v naši naselbini potrojilo. Mi možje pojdimo pa ženam na roke in jim pomagajmo pri njih težavnem delu. Vsak faran bi se moral naročiti na list Edinost, ki nam je obljubil tako lepo podporo. Ve, ženske, pa lepo in složno na delo za dobrobit naše fare. Gotovo je, da boste naletele pri Vašem delu na kako grenko. Toda vzemite vse za dobro, ker Vaš večni Sodnik bo Vaš plačnik za vaše požrtvovalno delo. Pomnite, da ste vse hčere ene matere, za katero ve delate. In kdor podira na kakoršen-koli način, kar ve sezidat? čast tej materi, dela proti njej sr^iii. Ako boste stanovitne in pogumne in se ne boste ustrašile težav, pa boste dosegle, za kar ste se namenile in cela župnija Vam bo hvaležna. S • i pozdravom F. Perovšek. 11 SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) župniji, se je službi odpovedal. Njegovo mesto je nastopil Mr. Frank Urajnar, kateri prav spretno vodi cerkveni pevski zbor. * — Pri našemu uglednemu rojaku Mr. L. Komljanec so krstili sinčka ža Charles Martin. Botra sta bila Mr. in Mrs. Brotnik. Starišem ča-stitamo, malemu Charlevu pa želimo dolgo in srečno življenje. — Naš župnik P. Cyril O. M. C. so dobili pooiočnika v osebi Rev. P. Adalbert, ki je rodom Slovak, pa se je še kot dijak učil slovenščine. Č. g. kličemo dobro došel! Poročevalec. Joliet, m. — (Odlomek iz zanimi-vega pisma) . . Upamo na Boga. da se bodo zopet časi zboljšali poča-si. To je samo majhna šiba, nekoliko od Boga, ki j0 je pripustil in nekoliko od kapitalistov. Ako bi jaz ha svoje oči ne bil videl ob času voj- ske. bi drugače sodil. Ali bil sem tukaj in znam, da so nekateri služili od 6 do 10 dolarjev na 8 ur dela, po nekaterih^tovarnah še več. ko so delali od kosa. Toda našli so se hujskači, ki so jih takrat hujskali na štrajk. da hočejo še več. Posledica stavke je bi bila, da so izgubili kakih 5 ali 6 mesecev dela in dobrega zaslužka in da so slednjič se tovarne zaprli. Zdaj so pa delavci že po celo leto, nekateri še več brez dela in brez zaslužka. Nekatere jemlje tovarna nazaj, seveda za znižane cene in voditelji stavke ne pridejo na vrsto. Vsakdo se jih boji. Hrane že težko dobijo na kredit. Na hišah imajo tablice: "For Sale". Tako se dajo za nos voditi tisim, ki prihajajo k nj-ih z oguljenimi fraki in zašmi-ranimi cilindri in ki se hlinijo kot delavski prijatelji. — Pri nas se je ustanovil politični klub . . Poročevalec. no cerkev. Vzeli so nam dva večja zvona. Pred vojsko so dolgo časa razmišljali, ali bi naredili novo cerkev ali bi to povečali. Vojska je končala to. premišljevanje in je gotovo, da se v doglednem času ne bo povečala. Ostala nam je tako zanemarjena. Treba bi bilo veliko popraviti, da bi bila cerkev, kakor se spodobi. — Naši farani pa to težko zmorejo. Res, veliko gorečnost kažejo ravno sedaj, ko zbiramo za dva nova zvonova. Vse bo pa zanje pre-4 več prišlo. Znano Vam je kot do- j mačinom. da morajo reveži veliko stvari za vsakdanje življenje kupiti, to je pa vsaki dan dražje. Zato se obračam na dobra srca naših domačinov, ki bivate v boljših razmerah in Vam je še vedno ljubo v spominu domač kraj in v duhu vidite domačo farno cerkev, v katero ste hodili v mladih letih. Tudi po druzih krajih na okrog pošiljajo iz Amerike za zvonove. Prosim Vas v imenu sv. Petra, da pomagate domačinom za zvonove za farno cerkev s primernim prispevkom. Prosim vse. da bi vsak nekoliko žrtvovali sami in bi morda tudi med svojimi rojaki nekoliko poprosili- Vsak še manjši dar je za nas velik in bo hvaležno sprejet. Za uslugo se Vam že vnaprej kar najprisrčneje zahvaljujem. Janez Kepec, župnik. Opomba: — Darove dragevolje sprejema tudi upravništvo "Edinosti" in jih bo poslalo na g. župnika. THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopimo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalmnske družbe. NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. ^ Bančni uradniki: Jas. A. Robb, President. J. C. McGilvery. Vice-Pres. R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier. ^ F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier. Trimountain, Mich. — Velespo-štovani Mr. Ivan Zupan, urednik NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom p< slov. naselbinah v državi New York, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirat1 naročnino za naše liste, kakor tud) oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom ga najto pleje priporočamo in prosimo, dami grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu ši riti naše liste! % Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnica P. S. J. ajc KADAR POTREBUJETE Grocerijskih potrebščin, pridite k nam, v naši prodajalni si kupite najboljše blago po najnižji ceni. Izdelujemo doma pristne domače "kranjske klobase" in to po načinu, kakor jih ljubijo Slovenci. Poizkusite jih enkrat in vedno jih boste naročevali! Gospodinjam pripeljemo vsa večja naročila na dom. Naročila nam lahko izročite tudi po telefonu. Na prodaj imamo vedno prvorazredno vsakovrstno meso in to ceneje, kakor drugje! Sladkorja smo ta teden prejeli veliko zalogo. Zato ga dajemo sedaj po 6c funt. Grocerijsko blago in vse, kar spada v našo obrt, pošljamo tudi izven Chicage po pošti. Naročila po pošti izvršujemo hitro in točno. Priporočamo se tudi vsem rojakom, da, kadar potrebujejo avtomobilov, kakor za pogrebe, krste ali svate, pokličite nas. S svojim avtomobilom smo vsem vedno na razpolago. Vsem se najtopleje priporočamo ! KUKMAN'S BROS. 2270 BLUE ISLAND AVE. Phone: Canal 5691. Št i CHICAGO, ILL. 6 O i MOST DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru jete za $250, $5oo-in $1000 smrtnine. Dr-i štvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema io otroci od 1.—16, leta starosti. Dr zboruie vsako 1 nedeljo v mescu v Knan sovi dvorani. Asesment se plačuje samr na seji. od 10 ure dopoldne do 4. ure po poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobit' lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 Ea»« 6ist Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tainik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist S* Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drečnik. Dr. zdravnik Dr Y M. Srlišknr "Ravno kar sem zvedela natančno, kako so odvedli'Agato", rekla je z novopoživljeno srčnostjo. Pa še več! Poglej tu, to je njen naslov! Ako bi bil Tel sedaj tukaj —" in ponudila je sinu list, na katerega je Estera napisala Agatino bivališče. "Kalpurnijska hiša!" zakliče Pavel. "Sedaj ni nobene dvojke več, — to je Tiberijevo maslo —. Ta hiša je last Gneja Pizona in njegove zloglasne soproge Plancine; oba sta pa zaveznika Cezarjeva. Uboga sestra ! Noč ne sme preteči, da ne bi vsaj poskusili rešiti te! A kaj veš še boli natančnega, mati ?" "" Lea pripoveduje, da jo je ravnokar obiskal star jud častitljive zunanjosti s svojo unukinjo, lepo, vitko deklico z duhovitim obrazom, ki je vprašal najprej pot Pavlu, potem pa, ker njega ni bilo doma, je zahteval naj ga sprejme mati. Oni so prejšnji večer hoteli prenočiti v hiši na ostij-ski cesti, ko so prinesli nesrečno Agato v hišo. V veri, da se tu gre za kakšen Tiberijev zločin, so zapovedali nekemu mlademu možu, da naj zasleduje voz, ki je kmalu zopet odpeljal Agato. Na ta način so zvedeli za njeno bivališče. Pavel se je silno razveselil te nenadne vesti. Sedaj je vsaj vedel, kam naj naperi svoj napad. "Kako so pa zvedeli ti dobri ljudje za tvoje stanovanje?" vpraša po kratkem premisleku. "Vprašali so pri vojaški postaji —" "Toraj se je dala Agata spoznati?" "Najbrže, a priznati moram, da ne razumem nenavadnega zajemanja, s katerim se zajemajo ti ljudje za njo in za nas vse. Zakai, pretrgali so svoje potovanje in se spustili v tako nevaren posel, kakor je to, — zasledovati žrtev silnega tirana." "Mislim, mati, da sem t^ašel ključ k tej uganki. Ali se je stari mož kaj predstavil ?" "Da, Jozija Makabej, ali nekaj podobnega je rekel." % "Ta deklica, ki se sečaij tako toplo zavzema za mojo sestro je skoraj gotovo ona ista, ki mi je takrat s svojim svarjenjem rešila ne samo čast, ampak najbrž tudi življenje. Zaradi tega smo ji z nova dolžni najtoplejšo zahvalo. Morata gotovo biti tista dva, ki sem ju srečal na začetku ulice, in ne vem—" ! "Kako si mogel tako mrzlo in brezsrčno hiteti mimo njiju ! Toraj to je tista Estera, katere ime ti je bilo v sanjah tolikokrat na ustnicah", podraži ga mati. "Ona in nobena cirugaj. mati. — Sama vidiš, da me zasluži." "Ji hočem pa tudi jaz dati prostorček v svojem srcu, moj sin", pravi Lea ljubko se smehljaje, tier ponosno gleda svojega krepkega sina, ki bi bil skoraj zarači lepe judinse pozabil na svojo nesrečno sestro. "Res, dolžni smo ji veliko hvalo!" Tudi je govorila nekaj o verižici z Avgustovim pečatnikom, katerega je svak dal nekega dne v spomin. Pravila je, da ga je na Agatino prošnjo nesla tribunu Paterkulu. Prepričana sem, da tudi ta že dela za njeno rešitev^—" j ' "Kar pa nas ne sme zadržavati, da ne bi storili tudi mi svojega, plemenita dama", je upade v besedo Tel, ki je ravnokar vstopil v sobo. "Prinašam dobre vesti: vse glčidijatorske šole se bodo vzdignile jutri kakor en mož in napadle kalpurnijsko hišo. In gorje zverini. Če ne najdemo njene žrtve več žive. Celi Prriatin vničimo z ognjem in mečem, kakor resnično smo ljudje, ki se ne branimo s kamenjem, ampak s kruhom!" Prestrašena je gledala Lea silnega govornika. Vedela je komaj, ali bi res želela za osvoboditev svojega deteta tako nasilna sredstva, a vendar se ni upala ugovarjati. "Edino, kar obžaljujem je", nadaljujq Tel, "da moramo izgubiti s pripravami celi dan. Vendar vam ni treba biti zaradi tega v skrbeh za življenje svoje hčerke, plemenita, gospa. Pa glejte, tu prihajata tudi Kerija in Longin, da vam poročata o svojih uspehih." Kmalu sta stala oba moža pred Grkinjo, ki ju je vprašala bolj z očmi, kakor z jezikom. "Znano vam je, milpstljiva gospa", začne Kerija svoje poročilo, "navdušenje čet za vašega sina. Vsi že vedo, kaj se je zgodilo in vsakega boli, kakor da bi bila ta sramota zadela njega samega. Kakor ogenj se je razširila vest po celem taboru in sedaj v celem taboru ne govore o ničemur drugem, kakor o tem. 'Kdo se bo v bodoče še hotel boriti proti barbarom na severu ali pa na jugu\ vprašujejo se, 'če pa naše lastne žene in o-troci niso varni doma pred napadi domačih barbarov? Kdo se bo še hotel boriti za cezarja, če pa cezar sam na ta način zlorabi odsotnost niih naravnih braniteljev? — Da, ena četa vojakov je šla naravnost pred palačo Tiberija in so zahtevali naj se jim izroči hči Emilijanov. Rekli so jim, da naj ne skrbe za stvari, ki jim niso nič mari n slednjič jih je naskočla četa pretorijancev in jih z udarci razkopila. Ta nas pa ne bo prestrašilo, da ne bi dovršili, kar smo začeli." Po kratkih pojasnilih so se možje zopet razšli, da vsak dovrši svojo nalogo. XII. Minola je za materino srce strahupolna noč in začel se je za njo nič boljši dan. Vsi so šli zopet na delo. Pavel se je zastonj trudil, da bi zbral svoje misli in si izmislil kakšen načrt za osvoboditev svoje sestre. Nehote mu je vedno ustajala pred duhom podoba lepe Estere. Silni Tel se je prizadeval da bi v srcih vojaštva in svojih bivših tovarišev — gladija-torjev razpihal čim veči ogenj jeze in maščevalnosti zaradi sramote storjene mlademu tribunu, pri čemur sta mu pridno pomagala. Longin in Kerija. A še eden je bil, ki je to noč zelo slabo spal. Rop Agate je takore-koč vrgel tudi tribuna Veleja Paterkula iz njegovega udobnega in brezskrbnega življenja. Ta mcž, katerega bi površni opozovalec prišteval k veliki množici dvorjanov, da, čigar elegantno lahkomišljeno vedenje je bilo celemu dvoru vzor je Imel v sebi vendar le nekaj kakor svojo drugo narav, nekaj, kar ga je visoko pozdigovalo nad njegove sovrstnike, — samo, da je to nekaj prišlo premalo do veljave. Povzdignil je pa to do veljave, ako tudi ne v svojem govorjenju, pa v svojih spisih. Da je bil njegov zapeti značaj v rcsnici zelo plemenit, spričuje na redek dogodek, aa Paterkul ljubljenec in co konca zvest prijatelj strašnega Sejana, čigar gospostvo se je pričelo skupno z prevaranim Tiberijem, nekoliko let pozneje ni propadel skupno s svojim pokroviteljem, ampak Tiberij mu je celo nadalje ostal naklonjen, tisti Tiberij, ki je bil med vsemi tirani gotovo najbolj nezaupen in naj veči črnogled. Sejan in Paterkul sta toraj morala imeti precej različen značaj, ki se tudi v teku časa ni izpremenil. Iz tega toraj sledi, da je imel Velej Paterkul vkljub temu, da je bil pogan, nenavadne pojme o časti in poštenosti združene z dvorjaniško oglajenostjo in nenavadno razsodnost-j ov spletkah svojega časa, ker si je znal vedno ohraniti proste roke in je vselej srečno izvlekel svojo glavo iz raznih zanjk. Od onega dne, ko je Agato prvič videl, je vlekel njegovo že tako patetično dušo nek mogočen čar k njej. A tih, kakor je vedno bil, ni niti z majmanjšim znamenjem proti nikomur izdal svojega čuta. In danes je na svojo veliko zadovoljnost uvi-del, da je ravnal skrajno modro in previdno. Dan po prihodu Lee v Rim najdemo ga v trikliniju svoje hiše, kjer je gladil in pilil nek svoj spis. Ali delo mu ni hotelo od rok. Vedno in vedno so mu misli uhajale k mladi jetnici za katero je napravil že več posku-šenj, kako bi jo rešil iz krempljev tigra. Skoraj mu je bilo ljubo, ko mu je suženj naznanil obisk grškega zdravnika Karikleja. J. KOSMACH. 1804 W. 22nd St., Chicago, HL '«|*t ♦ ♦ ♦ * 3 Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. <5 Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa deJa točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST St.. cor. Albert, Chicago, 111.