Poštnlna plačana v gotovinl. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova&oba Cena 1 Din. Retlaucija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne viačajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem de!u uvrščene notice s številkami so plačljive. Stev. 63. Celje, petek 8. avgusta 1930. Leto XII, I f FRAN KOCBEK | C: c I j o , 8. avgusta. V Gornjem gradu je uinrl včeraj 7. avgusta ob 8. zjutraj gosp. Fran K o c b e k , upokojeni uadučitelj, pisatelj, alpinist in zadružni dela- vec. Pogreb se vrši jutri, v soboto 9. avgusta ob 10. dopoldne na gornje- grajsko pokopališče. Pokojnik je bil rojen v Lockern vrhu pri Ivanjcih, blizu Gornje Kad- gono due 28. januarja 1863. Dopolnil je tedaj 07 let. Ljudsko Solo je obis- koval v Radgoni, učiteljišče pa V Mariboru. Kot učitelj je služboval najpreje v Žalcu, še pod ziianim in" popularnim nadučiteljem Kocuva- nom, potem v idilifni Uečici nad Mo- zirjem in od 1. 1800. v Gornjem gra- du, kjer je ostal celih 40 let, do svoje smiti. V pokoj je stopil šele 1. 1922., po 38-letnem delovanju v šoli in iz- ven šole. Nj. Veličanstvo kralj Ale- ksandor I. ga je odlikoval za njego- ve zasluge z redom Sv. Save IV. in V. .stop!ije. Pokojni Fran Kocbek je iz redov tiste odlične, moramo pač reči, veli- ke učiteljske organizacije, ki je za- puščala v prvih 80. letih niaribor,sko učiteljišče in ki je pozneje ustvarila uajvečji del tega, s čemur se danes ponašanio na šolskem, gospodar- skem in političnem polju. Po trdem nemškonacijonalnem reakaijonar- stvu 70. let je došlo v 80. letih nekaj nacijonalne svobode in možnosti na i javno delovanje. Vivsta inladih uči- ¦ teljev, ki so jim bila še gioboko v sr- cih ;;apisana gesla taboritske dobe, je sia po temeljiti šolski naobrazbi mcd narod, ki mu je še nianjkalo vsega: kulturnih društev, stanov- skih, obrambnih organizacij, denar- nili /avodov, ki bi ščitili našo zem- 1 jo precl prodajami v nemške ali na- rod no nezanesljive roke. Narod no učitcljstvo se je lotilo dela povsod, vsak je prijel, kjer je mogel. Pokazala se je nujna potreba, str- niti naroilno ueiteljstvo v kolikor možno solidno organizacijo. Šli so na delo i Kocbek i Brezovnik i Gra- di.šnik, Petriček, Gnus in drugi ter so položili temelj slovenski učitelj- ski organizaciji, ki je pozneje nasila prva jugoslovensko ime in ki je ob zori naše zlate narodne svol)ode združila ves jugoslovensko učitelj- stvo v eno najjačjih stanovskih or- ganizacij naše domovine. Koliko Kocbekovib člankov, bodrilnih in poučnih je čitati v tej dobi po »Uči- teljskem Tovarišu«, »Popolniku«, »Sloy. Narodu« in drugod. Koliko ši- kan, ukorov in kazni je šlo takrat pi'oko našega narodnega učiteljstva! Bilo je to učiteljstvo obupen boj za du šo slovenskega otroka — proti volji oblašti in celo proti volji star- šev! Za drugi mi tovariši gre sedaj tudi Kocbek pod rušo! Moglo mu je služiti vsaj v malo zadoščenje, da so stali mnogi njegovi in njegovih to- varišev učenci z njim v eni vrsti pri poslednjih osvobodilnih borbah in da je z njimi vrcd dočakal osvobo- jenje in ujeditijenje Jugoslovenov, pa tudi viisoko povzdigo našega na- rodnega šolstva! Gos.podarska organizacija naroda je biia nujna'potreba in tu vidimo pokojnega Frana Kocbcka takoj po njegovera prihodu v Gornji grad na inlenzivnein delu za ustanovitev po- sojilnice v Gornjem gradu, ki se mu je s pomočjo narodnih Gornjegrajcev in sosedov tudi posreoila 1. 1893. Bil je pri tem velikem zadružnem de- narnem zavodu tajnik skoro 40 let. Viden znak iruda njegovega in nje- govih tovarišev-zadrugarjev je za podeželske razinere krasen dorn gor- njegrajt;ke Posojilnice na najlepšem prostoru v trgu. Poleg tega pa je so- deloval pokojnik pri ustanavljanju pašniških zadrug po okraju in pri razvoju ostalega zadružništva s tem, da je bil dolga leta odbornik, pred- sodnik nadzorstva in revizor pri Za- družui Zvezi v Celju. Mnogo njego- vih jasnih in praktičnih nasvetov je v pesameznih letnikih in številkah takratnega strokovnega zadružnega glar-'ila »Zadruge«. In njegovo delo v biseru ^oven- skega planinskega sveta, v Savinj- skih Alpah! Koliko stopinj je pač storil po vseh goi'skih velikanih okrog divne Logarske doline, do ka- tere so vodile v cas'u, ko je pokojni Kocbek pričel s propagando za te kraje, takorekoč kozjc steze, dočim danes vodi dobra cesta, po kateri te- čejo luksuzni avtomobili! Koliko je bilo prošenj za one prispev'ke, s ka- terimi so se zgradile prve poti po Savinjskih Alpah, se zgradil ponos- ni Frischaufov dorn 1. 1908. in dru- ga planinska zavetišča! Skoro vse delo za velike uspehe Savinjske po- družnice SPD je padlo na predsedni- ka Kocbeka — no in uspehi so po- kazali, da je bil mož dela in ne be- sedi! O Savin jskih Alpah je Kocbek sam napisal v knjigah, »Planinskcm Yestniku« in po drugih listih celo literature Kaj je pomenil rajni Kocbek v na- rod nopolitičnein oziru za svoj okoliš, morejo pravilno ceniti le oni, ki so 7. njim že pied 20. in 30. leti na tem polju sodelovali. Na njega se je obra- čalo vse za svet in sodelovanje in naj je šlo za kakršnokoli veselico, za ustanovitev kakega narodnega dru- stva, za kako nabiralno akeijo, za zborovanja in drugo politično delo takrat ne narodnonapredne politične s-trujc: povsod si ga dobil, povsod je rad sodeloval. Bil je tudi politično neomajen in kiemenit značaj, dasi je bil konciüjanten in ljubezniv z vsakomui1. Vsled tega je zavzemal ponovno odborniško mesto v gornje- grajski mestni občini in v gornje- gi'ajskcm okrajnem zastopu. In Kocbek kot prijatelj in družab- nik! Koliko in koliko nas je v celi gornji in spodnji dolini in v Celju, ki smo uživali sladke urice ob nje- goveni humorju in ob njegovih krep- kih planinskih dovtipili! Včasi kje gcri na Molički planini, vCasi pred Frischaufovim domom, včasih ob žgancih pri Piskerniku, takrat ko še niso okrog njega tulile avtomobilske hupe in so ga obiskovali le nahrbt- ničani! Ali tarn kje v prijaznih go- sülnicali gornjegrajskega trga! Sko- da, škoda Te je, naš dragi in zlati pi'ijatelj France! Konfuo pro domo: koliko si nam pisal člankov, poročil in popranih no tic za naše celjske liste! Za »Do- movlno«, pa za »Narodni Dnevnik«, »Nai'odni list« in našo »Novo Dobo«. Včasi je bilo marsikomu hudo, ali zdravo je bilo. Bil si, Kocbek, i tu narodni učitelj in vse, kar si napi- sal, je šlo iz srea in z edinim name- nom, da se zboljšajo naše razmere in da si dobimo i ini svoje mesto na solncu! Jutri Te, Franc Kocbek, po življe- nju, ])olnem uspehov, pa tudi bridkih razočaranj poneso na božjo njivo tarn pod varstvo zelene Menine in resnega Mrtvega meniha. Naj Ti bo lahka zemljica slovenska! Iz delovanja Zveze trgovskih Gremijev za Slovenijo Priključek telefonskib vodov na že- lezniške brzojavne vode Na pi-edlog Gremija trgovcev v Ribnici in na podlagi sklepa občne- ga zbora Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo je predložila Zveza pro- metnemu ministi'stvu predstavko, naj bi s'c novi telesonski vodi v kra- jih, ki leže ob železniških postajah, prikljueili no. železniške brzojavne vode. Promotno ministrstvo je sporočilo Zvezi mnenje ljubljanske železniške direkcije, po katerem je priključek telefonskih vodov na železniške br- zojavne vode nemogoC, 'ker priklop- na teles oni ja za večje razdalje sploh ne pride v poštev, dočim se pojav- Ijajo tudi žc pri manjSih razdaljah običajno tako moCna niotenja pri go- voru, da postane sporazumevanje nemogoče. Zamude osebnih vlakov na progi Celje—Dravograd. Zveza je na željo Sreskega gremi- ja trgovcev v Celju intervenirala pri direkciji državnih železnic v Ljub- Ijani, da se čimprej odpravijo pro- mctne ovire na železniški progi Ce- Ije—Dravograd. Osebni vlaki priha- jajo v Celje z velikimi zamudami, čeinur je baje vzrok temeljitega po- pravila potrebna proga. V. GABERSKI: Na Boč (Beiseda prijateljem narave.) Tarn tik za lepiini Poljčanami ^e boči bohotna nevisoka gora, katero so naši stari, ko so jo bili prvikrat ošinMi s pogledom, imenovali čisto na kratko: »Boč«. Boljšega naziva ji pač ne bi bili mogli nadeti naši jiiva- dedi, ti točni filologi, ki so študirali z očmi in govorili z razumom. Boč je bil do pred tridesetirni leti skoro neznan in spoininjam se še danes živo na nerodno in površno markacijo, ki je mladim dijakom le- ta 1902. kazala neprokrčeno pot iz Poljčan navkreber. Tistikrat so bili turisti še čuclni ljiulje, in žcnska, ki je onim mladim planinccm pokazala pot, se je gotovo Cudila prismodam, ki nočejo hoditi \>o ravnem, ampak plazijo tod, kjer jih ni treba. Danes je seveda drugače. Sedaj ti hodijo na višine ljudje. ki bi se radi otresli skrbi dolavnika in more, ki jim teži življcnje. In tako smo se minolo nedeljo odpravili iz Celja v Poljčane trije: Ferdinand — godr- njaC, mrkogledi bankir, pa jaz, ki itak veste, kakšen sem. Ni nam žal. I^ojdi, čitatelj in stori tudi ti tako! Ako ni Casa ob tri četrt na osem v jutro, gre za dve uri drug vlak. Dobra ura, pa je tudi ta v Poljčanah. In potem od kolodvora skozi ponos- iiö vas1 Pekel in od tod po cesti med rodovitimi njivami v lepo ležeče, kultivirane Poljčane vsc tja do »Pla- ninskega doma«, ki stoji ob cesti na kraju vasi. Do tod je dvajset minut dobre hoje. I/, vasi se vije lepa bela cesta po Beli na Pečico, a ti krencš že ob žagi na levo pod hrib ter lezeš, lezeš prav počasi slabo uro do ob- širne kotline, svetle jas-e in se usta- viš na Ravnčh. Ob gornjem koncu Ravni, kjer se že začenja dvigati Boč, je starinska cerkvica Sv. Mi- klavža; tarn je bilo to nedeljo žegna- nje. Tako je skučen in boren ta bož- ji hram, da razumeš milo stokanje zvončka v stolpcu. Na Ravneh ob cerkvici je troje poslopij in ena W\- dana razvalina, ki «luži govedu za stajo. Postojmo tu pred planinsko krč- mo, katero bi imel po naklepih vne- tih poljčanskih planincov skoro iz- podriniti širji planinski dom! Ozri- mo so, odkoder smo prišli! Tam doli ob vhodu na Ravni vidirao vzbočen, obrasel hrbet. To so Gölike. Na lovo zapaziš cesto, ki vodi v dolino; taka je, da bo iskoro za avtomobile dobra. Nad cesto na levo roko je vrh Drvč- nik, a pod Drvenikom tik ob cerkvi- ci znamenita jama, o kateri pravi star glas, da so oraču z njive ob njej zdrknili v prepad vpreženi voli in iz- ginili. PreplaSen je kmetič čez dolgo, dclgo časa izvedel, da je voda izpod Boča pri Studcnicah prinesla leseni volovski jarem. Volov pa nikjer in nikoli več. Ta jama, trioglatemu po- dolgastemu lijaku pedobna, na svoji ožji strani ni obra>sla; vidi se na dno. Ni dvoma, da gre gioboko v apneno skalovje BoCa. Sv. Miklavž pod Bočem leži 624 m nad morjem. Zato uspeva na Rav- neh dobro le koruza, oves in krom- pir, ako se divjim svinjam tako lju- bi. Da, te čudi znajo živeti in uživa- ti! Tako je proti koncu julija divja prasica prignala kar šest požrešnih rilcev izpod BoČa v krompir, kjer se seveda da prej nasititi nego v gori. Vidcli ismo na dveh mestih na ogo- nu veliko razdejanje. Manjkalo je svojih trideset grmov krompirja. Te obširne solnčne Ravni so last banovine in kmetijska sola šentjur- ska ima tu na paši svojo goved in drobiiico. Lepa živina se tu zrači in redi, volnate ovcc pa dajejo krajini svoje obiložje. Od planinskega doma pri Sv. Mi- klavžu krencmo na Boč. Pot je tako vuloben in lehek, da ga zmore tudi pet let star otrok. Gre po hladu in le tu pa tam se ti vpre v hrbet sol nee, da bi pospešil korak. Kdor je prav počasen, pride v eni uri do nove pla- ninske koče tik. pod vrhom (otvorijo jo v nedeljo, due 17. avgusta). Še ne- kaj korakov, pa si na vrhu, pod 18 metiov visokim stolpom (986 m). Tu pa je že treba postati, si oddeh- niti in se osušiti, kajti na stolpu je večen prepih. V viharju menda sploh ne bo kazalo hoditi gor. Stolp je zelo inocna lesena stavba, za katero je tu- di vsak večji poljčanski šolar prine- sel svojo desko. Opazili smo, s kako vnemo hodijo domačini — staro in mlado — na stolp, uživat car naäe pokrajine. Kaj vse se vidi? NaSteti bi moral med Savinjsko dolino, Ko- njicami, vrhovi Pohorja, robom Ma- ribora, Ptujem, Slovenskimi gorica- mi, Prekmurjem, Donačko goro, Ro- gasko Slatino, in od tam naprej no- broj krajev. Tu moraš s'am pogledati na vse strani; kdor ima srečo, vidi celo Semmering in Brežice. Ko nas je tako stalo kakih dvajset na vrhu, smo se divili lepoti naše zemlje. Prej so imele lep razgled sa- nio ogromne kanje, in dmii jastrebi so vrtali s svojim pogledom pečevje pod seboj, ter se poganjali za drob- Stran ?.. »Nova Doha« 8. VIII. 1930. Štev. C3. Slepi tir v Žalcu. Postajna uprava v Žalcu jo nedav- no zaprla slepi tir na zapadni strain železniške postaje, ker so pragovi že slabi. Tega tira so se posluževali dosiej zlasti Jesui in hmeljskii trgov- ci, ker je ležarinski in nakladalni prostor na vzhodnem delu postaje za velik lesni in hmeljski proinet mnogo premajhen. Na inicijativo združenih savinjskih hmeljiskih tr- i govcev in komisijonarjev v Žalcu je poredovala Zveza pri direkciji dr- žavnih železnic v Ljubljani, da nuj- ; no pokrene vse, da bo tir vsaj do prieetka luneljske sezone, ki se je dcioma že začela, zopet odprt. Upati je, da bo imela ta intervencija uspeh. DOMACE VEITI d Pospeševanje izvoza naših vin. Direktor beograjske Privilegirane d. d. za izvoz dr. Gottlieb je dal novi- narjem daljšo izjavo o organizaciji posebnega oddelka za pospeševanje izvoza naših vin. Ker je sedaj že iz- vedena organižacija izvoza žitaric in ostalih agrarnlh pridelkov, se je za- vod posvetil organizaciji izvoza vin. Zavod bo v vseh vinorodnih krajih ustanovil vzorne kleti in skrbel za stro'kovnjake, tako da se bo kvalite- ta vin dvignila na oni nivo, ki ga za- hteva inozomski kupec. V svrho bolj- še organizacije in prodaje v inozein- stvu se bodo.v vseh'vecjih konzum- nih centrih osnovala lastna vinska skladišea pod vodstvom in nadzor- stvom naših doinačih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za ugodno prodajo vin. Na ta način upa zavod, da se bo izvoz našega vina dvignil tako, da ne bo več govora o vinski krizi ali visaj ne v toliki meri, kakor sedaj. d Telefonska zveza Žalec—Žatec. Ministrstvo za javna dela je odobri- lo uvedbo telefonske zveze med Žal- cem v Savinjski dolini in Žatcem v ČSR. Telefonski promet na tej progi bo otvorjen v nedeljo 10. avgusta. d Kredit za nove sole. Prosvetni minister Boža Maksimovič je določil kredit L00 milijonov dinarjev za graidnjo šol v vsej državi. Predvsem se bo podpirala gradnja tistih šol, ki so jih pričele občine graditi iz last- nih srcdstev. d Drugi tir Niš—Skoplje in Beo- grad—Zagreb. Prometni minister Radivojevic je pregledal naCrt komi- sije za položitev drugega tira na že- lezniški progi Niš—Skoplje. V naj- krajšem času se bodo pričela dela za končno položitcv drugega tira na progi Beograd—Zagreb. d Snimanje zvočnega filma v Ju- goslaviji. V Bosno so prispeli zastop- niki poljskega podjetja »Polonia film«, ki snimajo velik zvočni film po noveli Vaclava Serafinowicza, ki je tudi režiscr filma. Zastopniki fil- ma bodo ostali v Bosni mesec dni. Dalje časa so se mudili tudi v Beo- gradu, Dalmaciji in Črni gori. d Sprejem v pletarsko šolo v Ptu- ju. Pletarstvo more kot domača obrt nuditi mnogim, posebno takrat, ka- dar kmetijsko delo počiva, lep za- služek. S to obrtjo si pa lahko ustva- rijo svojo eksistenco tudi one osebe obojega spola, ki vsled pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov 'in je njih živl jenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali ob- čine. Državna pletarska šola v Ptu- ju ima namen izvežbati v plctarstvu in vrboreji, praktično in teoretično, osnovni šoli odrasle učencc in jih usposobiti v dveh šolsluh letih za pletarske pomočnike. Slednjim se po dovršeni učni dobi pomaga do za- sluz'ka, ako ne morejo izvrševati ple- tarstva na svojih domovih. Učna do- ba traja dve leti. Kot rcdni učenci in učenke se sprejmejo v I. letnik šol. leta 1930/31, ki se prične 1. septem- bi'a 1930, oni? ki so dovršili z dobrim uspehom najmanj osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Za vpis je potrebno, da predlože krstni list, domovnico,riza;dnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave stari- šev, odnosno varuha, da bodo skrbe- li za vzdrževanje učenca. Prijave se spreje.majo do 20. avgusta. d Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zaislu- zenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in uses, skrbi- mo za to, da često očisthno temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zname- niti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franc Jožefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. — »Franc Jožefova« voda« &e dobi v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Važno za gospe in gospodičnej Ce pridete v Zagreb na veliki evha- ristični kongres, se vam nudi prili- ka, da posetite tudi največji salon za dame v Zagrebu: Salon Marches!, Jurišičeva ul. 7. Prvovrstna postrež- ba, špecijalizirani v barvanju las, trajna ondulacija z najmodernejšimi aparati »Nam W'ien«, »Mayer Wien«, »Gallist Parrs« garantirano trajanje pol leta. Izdelovanje vseh vrst lasulj (perik), postiš, kit itd. Naš salon stre- že že 35 let dame v Zagrebu in celi provinci ter bo vsaka daraa zado- voljna z njegovo uslužnostjo in po- znavanjem najmodernejših pridobi-* tev frizerske umetnosti. 569 oranžado ZAHTEVAJTE „VER0" POVSOD! limonado c Sedaj je že splošno znano, da je oranžada-limonada znanikc »Vero« najboljša brezalkoholna pijača svoje vrste. Za visoko vrednost pijače jam- Ci dejstvo, da je brez kemičnih pri- mesi. Zato zahtevajtc povsod samo »Vero« v originalnih steklenicah, da Vam ne bi postregli s čašo kake sla- be zmesi. 456 nimi ptiči, ko pri Sv. Miklavžu ni bilo več najti bolj izdatne kuretine. Te roparice menda ne vidijo rade planinca vrh stolpa, kajti ujeda se je pognala čisto nad naše glave, a se je takoj previdno umeknila. Odšli smo tudi mi. Navzdol. Greš prav počasi in v solnce zamišljen. Iz tišine gozda te nič ne drami, ra- zun ako ti preskoči pot ,srna, ali pa zašumi blizu tebe stiha veja, ki jo je sprožil bežeči zajec. V krCmi pri Miklavžu smo se vpi- sali za vsemi mnogimi, ki so bili že prej tu5 v precej poškodovano spo- minsko knjigo, namesto katere je planinsko navduSen knjigovez ob- ljubil lepo novo in močno. Tu smo našli neprisiljeno planinsko družbo. Bilo je več gospodov: znani velepla- ninec, poljčanski župnik, duša duše; prilično satiriČno-ironično razpolo- žen profesor iz okolice, ki se je delal zel;o hud; delaven železniški urad- nik, ki ima dve postojanki: kolodvor in Boč; mlad delavec, inteligenten in zgovoren, da bi mislil, da je dijak incognito. Ko smo nekoliko posedeli in ugotovili, da hodijo na Boč že ce- lo lljudje iz Zagreba, Gradca in z Dunaja, smo krenili vsi sredi večer- ke navzdol v poljCanski Planinski dom, kjer nam je naša prijetna družba pripravila presenečenje, da se da v Poljčanah — zastonj prav dobro živeti. To moram tu za zahva- lo javno omeniti; vendar pa ne sve- tujem nikomur, da bi se na zastonj- karstvo zanašal (— saj se mi tudi nismo! —); kajti vse ima svoje meje. Vi pa, planinci, ne hodite daleč, ko imate Boč! Vsi so zanj navduše- ni; celo gospodinja v poljčanskem Planinskem domu je profesorju ob- Ijubila, da pusti vis,e in gre 17. t. m. otvarjat kočo, pa makar da izgubi dve kilici. Živela! Le tako naprej! Prav bo, da že vsak v Poljčanah vi- di, da — Boč koriisti. IzCeljažnokoiice | f FRAN STRUPI ""j V sredo 7. t. m. ob 4. zjutraj je podlegel na svojem posestvu Za gra- dom §t. 13. srčni kapi znani celjski veletrgovec s steklom g. Fran Strupi v 64. letu starosti. Pokojnik je bil rojen 15. novembra 1. 1866. v Hrašah pri Medvodah. Šo- läl se je v Ljubljani, potem pa je vštopil v Kollmannovo veletrgovino s steklom v Ljubljani, kjer je ostal j okrog 10 let. V oktobru 1. 1900. je pri- j šel v Celje in otvoril v Krušičevi hiši lastno trgovino. Leta 1909. je preselil svojo trgovino v poslopju Celjske po- sojilnice na Kralja Petra cesti. Po- kojnik je z izredno marljivostjo in solidnostjo ustvaril iz male trgovine veliko podjetje, ki uživa daleč okrog sloves. Pokojnik se je z vnemo udejstvo- val tudi v stanovskih organizacijah ter je-mnogo pripomogel k napred- ku slovenskega trgovskega naraača- ja v Celju. Bil je agilen član in dalje časa odbornik Gremija trgovcev v Celju, nacelnik in us.tanovitelj Ste- klarske obrtne zadruge za Slovenijo v .Celjü, upravni svetnik Celjske po- sojilnice, odbornik Oblastne hranil- nice za mariborsko oblast v Celju, navdušen Sokol in nekaj časa tudi član celjskega občinskega sveta. S pokojnikom lega v grob zaveden narodnjak in naprednjak ter kreme- nit in blag značaj, ki je užival «plo- šen ugled in iskrene simpatije. Gosp. Strupi je bil vzoren soprog in i&red- no dobcr oče. Pogreb se vrši danes, j v petek ob 16.30 iz hiše žalosti na ¦ Kralja Petra cesti 16 na inestno po- kopališče. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen časten in trajen spomin, spoštovani rodbini naše iskreno so- žalje! c »Kocbekov dorn« na Korošici, ki bo slovesno otvorjen v nedeljo 17. avgusta, je že popolnoma opremljcn in oskrbovan in turistom že sedaj na razpolago. Z ozirom na ugodno lego novega doma in lepo okolico ob- is'k doma turistom in prijateljem prirode že sedaj toplo priporočamo. Glede dohoda k novemu domu pri- poročamo za obiskovalce s štajer- ske strani sledeče kombinacije: z mestnim popoldanskim avtobusom iz Celja do Luč ali do gostilne Knez. Iz Luč na Korošico vodi lepa pot, ki je absolutno brez vsake nevarnosti in priporočljiva pred vsem za neiz- vežbane turiste. Od gostilne Knez vodi pot po divje romantičnem Ro- banovem kotu po.novi znameniti in izvrstno zavarovani poti na Koroši- co. Pot je primerna za nevrtoglave in vsaj malo utrjene turiste. Lcpa zveza je iz Celja zjutraj ali popoldne z vlakom do Šmartnega ob Paki, na to ;s poštnim avtom do Luč ali Kne- za in od tod kot opisano na Koroši- co. Iz Logarske doline je najboljši dohod preko Škarij. Iz Kranjske strani je lep dohod Cez Konja in Presedlaj ali iz Kamniške Bistricc in Presedlaj na Korošico. Za prenočišča o priliki otvoritve bo postavljenih okrog koče 20 šotorov, v katerih bo lahko prenocilo do 100 oseb. Dom sam bo o priliki otvoritve dobro za- ložen z jedjo in pijačo. c Sestanek slovenskih dijakov celj- ske gimnazije, ki so maturirali all bi mogli maturirati med svetovno voj- no ter 1. 1919. in 1. 1920., se bo vršil definitivno dne 6. in 7. septembra J930 v Celju z naslednjim progra- mom: 6. septembra ob 20. pozdravni sestanek došlih tovarišev in gg. pro- fesorjev v Celjskem domu. 7. septem- bra ob 8. zjutraj v župni cerkvi ma- ša zadušnica za uimic gg. profesorje in tovariše, ob 9. odhod na okoliško pokopališče na grob pok. prof. Su- hača, ob 12. skupen obed z gg. profe- sorji v salonu hotela »Evrope«, po obedu slikanje. Ob 15. izlet na celj- ski Stari grad z rodbinami in znan- ci (v slučaju slabega vremena v LaŠ- ko), ob 20. poslovilni sestanek skup- no z rodbinami v Celjskem domu. Prireilitveni odbor prosi vse v poštev prihajajoče tovariše, da zaradi skup- nega oheda sigurno prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 1. septem- bra na naslov: E. Mejak, Celje, Pre- šernova ulica. Program sestanka in višina prispevka za sikupen obed se bosta naznanila kolikor bo mogel odbor ugotoviti naslove, še vsakemu tovarišu posebej. — Odbor. c Zahvala Nj. Vel. kralja. Mestni načclnik g. dr. Goričan jc prcjel na udanostno brzojavko, ki je bila odpo- slana ob svečani izročitvi dekretov banskim svctnikom v Celju, naslednje pismo: „Njegovo Veličanstvo kralj je prejel z zadovoljstvom izraze udano- sti, poslane mu v imenu občinskega sveta v Celju in članov banskega sve- ta dravske banovine in mi je blago- volil naložiti, da sporočim srčno za- hvalo. Minister dvora Jeftič." c Žalna manlfestacija ob priHki 10 letnlce koroškega plebiscita vCelJu 12. oktobra. Uprava Sokolske župe Celje sklicuje za to manifestacijo se- stanek vseh nacijonalnih in kulturnih društev v Celju, ki se bo vršil v četr- tek 14. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Delegati posameznih društev naj se sigurno udeležijo tega sestanka. Samo 35 Din volneni fantovski klobuk! Samo 58 Din volneni moški klobuk v vseh barvah ! Samo 29 Din suknena inoška sport-kapa! Prodaja TRGOVSKI DOM Stermecki, Celje Kar ne ugaja, se zaiuenjaali vrne denar! ^m Oglejte si liložbe in ogromno zalugo ! Kakovost dobra, ccnc čudovito nizke, izbira velika ! c Iz vojaške službe. Sanitetni ka- petan I. klase g. Nikola Jurkovic, dosiej šef-zdravnik 27. pešpolka, je imenovan za vršilca dolžnosli uprav- nika začasne vojne hol nice v Celju. c Razpis notarsköga mesta. Notar- ska zbornica v Ljubljani razpisuje vsled smrti notarja g. Avgusta Dru- kai-ja izpraznjeno notarsko mesto v Celju, oziroma drugo notarsko me- sto, ki bi se morda izpraznilo po pre- mnstitvi. Prošnje naj we vlože pri notarski zbornici najkasneje do 25. avgusta. c Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z. v likvidaciji, se je razdružila in zato v smislu § 40. zadružnega za- kona poziva svoje upnike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje ter- jatve na naslov Zveza slovenskih za- drug (za Zadružno zvezo v Celju), Ljubljana, Pražakova ulica 11. c Duhovniška vest. Gosp. Gregor ZafoSnik, 'kaplan v Konjicah, je pre- meščen v Celje. c Voglajna. Odpadne vode tovarne Westen silno otežkočajo razvoj tuj- skega prometa v Celju. V Zavodni St. 119 pri g. Rotovniku je že več let na letovišču g. profesor Milivoj Prejac iz Zagreba, ki je povabil letos na leto- višče tudi enega izmed svojih tovari- šev iz Zagreba. Ko pa je ta prišel ter videl in ovohal Voglajno, je tudi že odšel. Istotako bi bil odšel g. profesor Prejac sam, da mu ni zbolela gospa soproga na dihalnih organih. Gospod profesor sumi, da je k njeni obolelo- sti v veliki meri pripomogel tudi smrad iz Voglajne. 9. julija je bila komisija, pri kateri je stavil g. sanitetni referent dr. Schwab predlog, da se naj tovarni Westni prepove obratovanje z neko- lavdiranim plinskim čistilcem. Danes, 8. avgusta, torej po preteku 1 meseca, še tovarna Westen vedno zliva ta smrad v Voglajno. Gosp. bana drav- ske banovine prosimo za odpomoč. c Usoden padec s kolesa. Ivan Mo- gu, delavec na parni žagi v Nazarju pri Mozirju, je padel 3. t. m. tako nesrečno s kolesa, da si je izpalinil levo roko. Zdravi sie v celjs'ki bol- i nici. Štcv. 63. »Nova Doba« 8. VIII. 1930. Stran 3. c Mizerlja z vodo. Ponovno so se že čule pritožbe, da stranke v višjih nadstropjih v Celju često nimajo vode, kcr je pritisk iz vodovoda preslab. Včeraj zjutraj sploh tii bilo nikjcr vo- dc, pozneje pa je pritekla brozga, ki se je šgIg čcz čas izčistila. Zadostna in brezhibna oskrba z vodo v Celju je tako važno vprašanjc, da ga bo trcba čimproj rcšiti. Zadcva ne pre- ncsG vgč odlogä. c «Kalvarijo» na Jožefovem hribu so začeli včcraj renovirati. Mestna ob- čina je povcrila to delo znancmu a- kademskcmu kiparju g. BGrnekerju. c Občin ka «akladana vinskt inošt. Celjski občinski svet jg sklenil v svoji redni scji 16. maja 1.1, da bo pobirala mGstna občina celjska v letu 1930. samostojno občinsko naklado trošarine na vinski mošt v iznosu 25 par od litra. Ta sklep jg bil nabit na uradni deski 8. t. m. Ev. pritožbc naj sg naslo- vijo v 14 dnch na bansko upravo v Ljubljani. c Dcske so sc vsule 4. t. m. na 54 letnega posestnika Egidija Pod- gorška v Zrečah pri Konjicah in mu zlomilG Igvo ključnico. V celjski bol- nici so mu nudili pomoč, 5. t. m, pa sg jg žg podal domov. c Nesrečen padec. 3 lclni posest- nikov sin Anton Stoklas iz Smarja pri Jelšah si jc 4. t. w. pri padcu zlomil Igvo bedrenico. Prepeljali so ga v ccljsko bolnico. c Konj je udaril 2. t. m. lSletncga posestnikovega sina Antona Obrov- nika s Trnovega v desno čeljust in jo zlomil. Obrovnik sg zdravi v ccljski bolnici c Krop je poparil 4. t. m. 25 lctnega tovarniskcga dclavca Josipa Kolenca v Soštanju in qa močno opckel po tclcsu. Kolcnca so prepeljali v ccljsko bolnico. c Vrata so se podrla v sredo 6.tm. na 26 lctno delavko Marijo Sešljcvo v Smartnem v Rožni dolini Sešljcva je dobila pretres tnožganov in so jo takoj prepeljali v celjsko bolnico. c Nesreča na žagf. 36 letnemu ža- garju Älojzu Plihu s Smartncga ob Paki je odtrgal v sredo 6. t. m. stroj za s'ru- ganJG kazalec dcsnc rokG. Plih sg zdravi v ccljski bolnici. Prvovrstna . suha bukova in mehka drua kratko žagana, kolobarje, trboveljski in laški premog dobavlja in «iostavlja na dorh tvrdka F. Batč, Celje, Benjamina Ipavca ul. 3. 4-3 c Težka nesreča na celjskem kolo- dvoru. 39-letna Marija Belina, žena tovarniškega dclavca iz Gaberja, se je hotela v sredo 0. t. m. ob pol 8. zjutraj peljati z vlakom iz Celja pro- ti Mariboru. Na kolodvoru sta sta- la vlaka iz Ljubljane in Maribora in Belina je poinotoma vstopila v na- pačni ylak. Ko je vlak že zapuSčaJ postajo, je opazila pomoto in skočila iz vagona. Padla je tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in prctresla možgane. Prepeljali so jo takoj v ccljsko bolnico. •c Nezgoda na Krekovem trgu. (59- letni Valentin Križnik iz Slav. Bro- da, zaposlen kot delavec pri asfalti- ranju Krekovega trga, je vlekel v sredo (i. t. m. ob tri Cetrt 7. zjutraj pred kolodvorom voz gramoza. Ne- nadoma mu je spodrsnilo in paclel je pod kolesa, ki so ga poškodovala nad komolcem in nad zapestjem le- ve roke. c Nevaren siric. V pondeljek 4. t. m. ob 14. je celjska policija aretira- la v Gosposki ulici 24-letnega Fran- ca Polanea, brezposelnega delavca brez stalnega bivališča, zaradi tatvi- ne. Malo prej je namreč oddal Ed- vard Lesjak, stanujoC Pred grofijo, na stražnici brovning s (5 naboji in povedal, da je bil v gostilni Žumer na Glavnem trgu s Polancem, ki mu je pravil, da je čul v noči na pon- deljek, ko je bil skrit v nekem Ce- bclnjaku ob levem bregu Savinje med Celjem in Laškim, posestnika, ko je pravil svoji ženi, da ima v Ce- beinjaku skritih 40 do 50.000 Din. Polanc je nato preiskal vcs čebel- njak, a je našel le «amokres, ki ga je vzel s seboj. Lesjaku je tudi pri- povedoval, da je zlezel v noči od 2. na 3. t. m. čez plot Za kresijo in se splazil v gostilno Zavodnik v Pre- šernovi ulici, kjer je izmaknil okrog 80 Din in več »Vardar« eigaret. Les- jaku je še povedal, da namerava v prihodnji noči izvršiti tatvino v osebej pa Se sobojevnike, prijatelje in znance našega Srečka^ da pošlje- jo denarne prispevke za spomenik najka:sneje do 6. septembra t. 1. Celj- ski posojilnici v Celju. Odbor pošlje na željo položnice. V Ljubljani se lahko oddajo prispevki pri gg. Pav- letu Bremcu in Davorinu Ravljenu. Odkritje spomenika bo ob priliki plcbiscitne žalne manifestacije Celj- sko sokolske župe v nedeljo 12. okto- bra t. 1. popoldne na pokopališču v Braslovčah. Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol na razne naslove in je zbij-ka že v prvem tednu dosegla prav lepe uspehe. Odbor. Kino Mestni kino Celje ostane v petek 8., soboto 9. in nedeljo 10. avgusta zaprt.* Predstave se bodo začele zopet v pondeljek 11. avgusta. Dopisi Rogaška Slatina. V soboto 9. t. m. sg bo vršil v veüki dvorani Zdravi- liskcga doma v Rog<>ski Slatini vclik planinski pies podružnice SPD za Rogaško Slatino in okolico. V ncdeljo 10, pondeljek 11. in torek 12. avgusta gostujejo v letnem gledališču v Zdra- viliškem domu člani Narodnega gle- dališča v Zagrebu z zelo zanimivim sporedom. V petek 15. t. m. zvecer priredi Sokolsko društvo v Celju v letnem glcdališču v Rogaški Slatini telovadno akademijo; sodelovali bodo najboljši člani in članice ccljskega Sokola. Laško. Sokol v Laškem ima svoj letošnji javni telovadni nastop v nedeljo 10. avgusta v zdraviliškem parku ob Savinji. Po nastopu veseli- ca, pri kateri bo preskrbljeno za do- bro jedačo in pijačo ter zabavo. Ugodna prilika za uporabo radio- termalnega kopališCa in kopališča v Savinji. Prijatelji društva so vablje- ni k čim številnejšemu obisku. Sevnica. Širom znano restavracijo g. Zupančiča, poprej g. Lamperja, sta prevzela g. Jožef in ga. Jožefa Merc. Otvoritev v lepo renoviranih prostorih je bila 3. t. m. Znani re- stavrater si je pridobil s svojim le- pim nastopom in solidno postrožbo mahoma simpatije S^vničanov. Arja vas. Minuli petek so pokopa- li 75-letnega, tudi v Celju znanega kočijaža Martina Peska, uslužbene- ga pri baronici Puthonovi na gra- ščini Zalog. .Nad 50 let je Pes'ko zve- sto in marljivo služil na graščini svojim gospodarjem ter si s pošte- nostjo in vestnostjo pridobil vse- stranski ugled, o Cemur je primal dolg pogrebni sprevod. Naj mu bo zemljica lahka! Gornji grad. V torek 5. t. m. popol- dne je prispel nadškof dr. Jeglič iz Celja v Gornjü grad, kjer se je vršil svečan sprejem. Nadškof se je za stal no naselil v renoviranih prosto- rih škofijske palace. Anekdote Lirik Morcas je bil nekoč skupno z Verlainom v kavarni. «Trije pesniki so», jg rekel: «Baudelaire, Verlaine in jaz... Baudelaire, ker ie mrtcv in in Verlaine, ker jc navzoč.» Kdor ogiasuje, ta nappeduje! Sport Nogomet v Celju Od društev, ki se bavijo v Celju z nogometom, sta najvažnejša Sportni klub Celje in Atletiksportklub. Pri celj- skem sportnern klubu obstoji posebna nogometna sekcija, kateri se je posrečilo združiti pod svojim okriljem tako do- bre igralce, da sg lahko smatra to skupitio kot najboljšo v Celju. Zaradi tega je v splošncm iutGresu, da se ta nogoiretna sekcija sportnega kluba vzdrži. Iz gmotnih razlogov pa sg namerava ta nogometna sekcija razpustiti, kcr nima celjski sportni klub toliko dohod- kov, da bi jo vzdrževal Do sedaj je nainreč žrtvovalo pnr klubovih funk- cijonarjev mnogo denarja za to sekcijo in jc razumljivo, da tega tudi v naprej ne morejo več stotiti. Vzrok, da Spartni klub Celje nima dnvolj sredstev, je ta, da nima last- ncga igriščn, kakor bi bilo potrebno. Pri nogometnih in drugih tekrntih bi namreč lahko klub dobil znatnc zneske na vstopnini in s tern kril vse svoje potrebe. Zato pa bi bilo potrebno, da bi bilo igrišče tako napravljeno, da bi videli igro samo oni, ki so plačali vstopnino. Na sedanjem igrišču na Glaziji sg tcga ne more doseči, ker ni ograje, ki bi preprečila opazovanje igre od strani"zastonjkarjev izven pro- stora. V drugih mestih imajo sportni klubi vsaj taka igrišča, ki so obdana s plo- torn, da vidi igro samo oni, ki jc pla- čal vstopnino. Na ta način so sportni klubi prišli do znatnih zneskov, s ka- terimi so dogradili ogromno igrišča. Spomniti je treba pri tern na anglcske razmere, kjer obstojajo igrišča za več descttisoč glcdalcev. Pri nogometnih tekmah v Montevideu v Južni Ämeriki, pri katerih je bila tudi naša država zastopana, je bilo nad stotisoč gledal- cev in si lahko predstavljamo obsež- nost teh iqrisc. V Celju bi se zadovoljil sportni klub, ako bi mu celjska mestna občina data na razpolago nn glaziji primeren pro- stor in ga obdala s plotom, okoli ka- terega bi se lahko napravilo sčasoma lcpc nasadc. Ker se rabi za nogomet 100 krdt 140 metrov in ker je treba radi tribun, katcre bi se pozneje na- praviie, šg 20 m na vsaki strani več in pri vhodu še 40 m v druge svrhe, bi bil potreben prostor v dolžini 180 ra in širini 140 m. Glazija kot taka ni pripravna za sportni prostor in je zaradi tega ogra- ditev neobhodno potrebna. Ker stoji Stran 4. »Nova Doba« 8. VII8. 1930. Stev. G3. sedaj glazija žc dcsetletja v tem stanju, ni ovire, da bi se na gornji način pomagalo ccljskemu sportnemu klubu, da vzdržuje še naprej nocjometno sek- cijo. Pripornniti je trcba, da bi se po- lagorna \z lastnih sredstev sportnega kluba, ker bi bili dohodki s takim igriščem zasigurani, zqradile na tem prostoru vse stavbe, ki so za tako igrišče potrebne. Ker je tako igrišče res potrebno, je pričakovati, da se bo ccljska mestna občina vendar odločila izdatno pod- preti delo Sportnega kluba Celje. IX. kolesarska zvezdna dirka v Celje V nedcljo 17. t. m. se bo vršila IX. kolesarska zvezdna propagandna dirka po naslednjem razporedu: 1. pododbor Zagreba in Bjelovar na progi Zagreb—Celje km 101. Start v Zagrebu ob 5. zjutraj. Cilj pri Grena- na Bregu pri Celju. 2. pododbor Ljubljana in Triglavski pododbor na progi Ljubljana—Celje km 74. Start v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1. ob 550. Cilj v Celju pred hotelom Skoberue. 3. pododbor Maribor na progi Ma- ribor—Celje km 64. Start v Mariboru pri vodovodu ob 550. Cilj pred trgo- vino Gams v Gabcrju pri Celju. 4. pododbor Celje: Klub slov, kole- sarjev Celje na progi Celje — Gro- belno—Celje km 32. Start in ciJj pred gostilno Zeleni travnik. Start ob 6 30. Kolesarski klub Vransko na progi Vransko—Celje km 25. Start na Vran- skem ob 7'30. Cilj pred hotelom Sko- berne. SK Sava kol. sekcija v Sevnici na progi Sevnica—Celje km 48. Start v Sevnici ob 7. zjutraj. Cilj pri Grena- dirju na Bregu pri Celju. 5. SK Disk Domžale na progi Dom- ža!e—Celje km 61. Start v Domžalah ob 620. Cilj pred hotelom Skoberne. 6. Kolesarski klub Novo mesto na progi Novo mesto—Celje km 92. Sart v Novem mestu ob 5. zjutraj. Cilj pri Grenadirju na Bregu pri Celju. Splošna določila: Vozi se po določilih pravilnika Kotumškega saveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno-policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvon- cem in rabljivo zavoro Pravico starta imajo vsi člani klubov, včlarijenih v Koturaškem savezu kraljevine Jugo- slavije, ki posedujejo savezno legiti- macijo. Prijavnino določi vsak pod- odbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo od Kluba slovenskih kole- sarjev v Celju častne kolajne, drugo mesto diplomo, tretje pa priznanice. Sokoistvo Javni nastopi. Razun že objav- Ijenih nastopov se vrše ta mesec še naslednje društvene prireditve: na praznik v petek 15. avgusta v Rade- čah Društvo praznuje ob tej priliki 20 letnico obstoja Radi vsesokolskega zleta posamezna društva niso rnogla do srede julija prirejati svojih doma- čih nastopov. Bila so preveč zapo- slena s pripravami za veliki zlet v Beogradu. Razumljivo, da se je iz tega razloga ravno letos nakopičilo na avgust toliko javnih nastopov. Malo- katero društvo zmore prireditev z lastnimi močmi. Navezana so po ve- čini na sodelovanje bližnjih društev. Župna uprava je uvažujoč letošnje izjemne okolščine dovolila društvom, da smejo na svojo prireditev vabiti tudi sosednja druStva. Sokolsko dru- štvo v Radečah si je ob priliki 20 let- nice želelo župni zlet, isto prošnjo je prediožilo tudi društvo v Zagorju, ki praznuje 17. avgusta 40 letnico. Prvcmii kaßor drugemu ni bilo mogočc ustreči. Župria uprava želi, da bi prizadeta društva prišla vsaj deloma na svo;: račun, znto prosi bratska društva, ria uvažujejo navedenc razioge in prire- ditelie po možnosti podprejo s svojo udeležbo V nedeljo, 2-1. avgustsi pri- redi dmštvo v St. Pelru v Sav. dolin; svoj domaC nastop, teden pozneje, v Damsko in posteljno perilo fino in e'egantno izvršuje proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Aleks»»ndrova ul. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. nedeljo 31. avgusta zaključuje minulo sezono društvo v Sf. Pavlu z javno telovadbo. Obe društvi bosta vabili sosede k udeležbi. Komur je le prilika dana, naj prireditvi poseti. Seveda je to izjemno stanje dopustno le letos, dočim bo v bodoče treba Stevilo na- stopov omejiti ozirorna jih primerno razporediti. x Sestra Berta PJazarjeva Njen pogreb je bil v petek, 8. avgusta na Dolu. V imenu Sokolske župe sejeod nje poslovil br. Ä. Baša iz Zidanega mosta. — Zupa je prejela sožalne izjave, med drugimi sporoča ljub- ljanska župa : «Ob tragični smrti Vaše vrle članice in zveste Sokolice Berte Plazar, članice sok. društva v Hrastniku, sprejmite v imenu župne uprave najiskreneje in globoko soža- lje. Drago nan pokojnico bomo ohra- nili v trajnem in hvalcžuem spominu. Prosimo Vas, da bodite tolmač našega iskrenega sožalja tudi društvu v Hrast- niku in už?loščeni rodbini pokojnice. Üb tej priliki prosimo, da sprejmete naše iskrene in bratske pozdrave, po- kojnici pa kličemo: Slava njenemu spominu \» V istem smislu izraža soža- Ije zagrebška župa. x Župni prispevkl za novoustanov- Ijena društva Župna uprava je v seji 7. avgusta temeljito načela vprašanje snovanja novih društev. Razmotrivala je o vseh predlocjih, ki jih je prejela. Povsod so iste težkoče. Predvsem dela novim društvom preglavice nabava te- lovadnega orodja. In kjer tega ni, se tudi ni mogoče lotiti resnega dela. Ho- čemo, da zanesemo sokolsko idejo med najširše plasti našega naroda. Da dosežemo ta cilj, je treba skupnega dela, treba je skupnih naporov. Župna uprava je sklenila, da mora vsako v župi včlanjeno društvo prispevati 100 Din. Sklep je vcljaven z dnem razgla- sitve. Bratska društva prosimo, da ta znesek čimprej nakažejo župi, da bo imela nekaj razpoložljivega že za prvo društvo, ki se ustanovi. Z navedenimi prispevki župa sicer ne bo mogla nu- diti društvu vsega. kar potrebuje, po- magano bo pa vsaj za prvo silo. x Zatiranje nedisclpHne. Na za- devno okrožnico župnega načelništva z dne 24. julija t. 1. je odgovorilo le 12 društev. Župa vztraja na tern, da dobi poročila od vseh društev. x Seja zbora društvenlh načelni- kov !n načelnic. Ker je vzpored pro- slave 401etnice v Zagorju prenešena in ni za razprave dovolj časa na raz- polago, se seja 17. avgusta ne bo vr- šila, temveč enkrat kasneje, Zdravo! Uprava Sokolske župe Celje. Proslava 401etnice Sokola v Zagorju ob Savi Sokolsko clruštvo Zagorje ob Savi proslavlja 17. avgusta 40-letnico svo- jega obstoja. Ustanovljeno je bilo pod pozo najtežjih razmer v času, ko je bilo preganjanje in zatiranje našega naroda najhujšo. Baš to ga je lela 1890. rofiilo. V dolgi dobi štiridesetih let jo neumorno delovalo in utrjeva- lo narodno zay§st z vzgojnim kakor tu'Ji kulturninr delom. Leto po usta- novitvi jo že razvilo društveni pra- por. Z razvitjem je bila spojena ve- lika, nar.odna slavnost, na katero je pohitolo Sokoistvo iz vseh krajov uaše ožje domovine. Še vccji obseg je zavzela otvoritcv Sokolskega doma, ki se je vr»šila leta 1910. Naraščajski ]iraj;or je a,rni stroj. Nekaj časa vozimo vzporedno z Re- no'A\. ki je tu že ploven, pri Mulhou- su pa zavijemo proti zapadu. V tem je Icgel inrak na zemijo. Kmalu pa se prikaže bledi mesec in v njegovi svetlobi se pokrajina zdi skoro še lepša. Gore so izginile v daljavi. Sa- ma valovita planjava. Večjih mest srečujemo le malo. Mimogrede opa- zirno trdnjavo Belfort, katere obrumbni Ftolpi se inracno odražajo v noči. Vsi že nestrpno pi'icakujemo cilj svojega potovanja. Tedaj zamiglja pred naini inorje luči, odbijajočih se v valovih Seine, preko katere has vozimo — in že smo v Parizu, metropoli svota! (Dalje.) 2 sobi, knhinja v Zavodni z\ 43.001 Din, lepa skoro . ova HIŠA. 4 sobe, knhinja, vrt za 46.000 Din na prodaj. — Karol Breznik, Dolgo polje 1. v bližini Celja se odda. Naslov v upr. Vila v Ct ifu v lepi legi ob Savi-ji z velikim ribnikom, vrtom. vrtno hišo, travnikom, gozdum in sludencem, 120 m ccstne fronte, vse v enem kompleksu, prikladno za perutninarstvo in svinjerejo, se proda zaradi rodbinsldh okol- nosli. Posredniki izključeni. Vprašati Za- greb, Selska cesta 151 ali pa v upravi lista. Moderne fiskovine vseh vrst: knjigc, lepak'- l'."take, pisemske glave. .n'i^ri-, vabila in drugo Van» nudi v > v ¦ *' n \ \ ~. — vsdln in po zmerni ce;i< Lastna knjigovezsiica izvršuje vsa v ujono stro- ko spadajora deia, kakor vczanje kiijijf, za- pisnikov, molitveni- kov itd. Ljud- ske knjižnicc imajo ^opust. Li V EiLiiir\ ! V CELJU Žtev. 03. »Nova Poba« 8. VII8. 1930. Stran 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniftka glavnioa Din 50,000.000-— Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajskac. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, liovi Sad, Novo mesio, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Siovanj- ----- gradec, Split, Šibenik, Zagreb. ------ Brzojsvnl naslov i Banka Ljubljana TeBefon st. 261, 4(3,502,503 in 504 se priporoca za vse v bančno sfroko spadajoče posle. Tast Koedeiik in zet Vejvara C>šk.i spisal Ignät Herrmann. 92 Z avtorjevim dovoljenjein poslovenil Stanko Svetina. »Krasno se je začelo, gospa Kon- , • delikova, zelo krasno. Mislim, da se ne motini — morcla fooste še do ve- čera babica.« Iz spalnice se je oglasil zopet glas, ki je bil pocloben oneniu prvemu, tocla bil je veliko močnejši. Gospa Muknšnablova se je skionila k Vej- ! vari, ki je stal za taščo, kakor oka- menel in mu je zašepetala: »Atek, skočite doli, dajte v kuhi- nji zakuriti.« Tiho se je vrnila v spalnico, gospa Kondelikova je stopala po prstih za j njo in se je opirala na stole, ki so : ji bili napoti. Iz njenih ustnic, ki so ! se še vedno molče premikale, se je j sedaj rzvil tesnoben vzdili: »Moja draga hterka!« Prišlo je tako naglo. nepričakova- no. XLI. Prišla je ura . . . Vejvara je po stopnioah skoro le- tel, nagnal gospo hišnico. da je šla zakurif in je brez sape like! zopet nazaj v stanovanje. V u^esih mu je neprenehoma zvonil oni cu'dni štok, ki ga je slišal iz spalnice in v kate- rem ni spoznal Pepičinega glasu. Po- večal se jc sedaj v njem in ga napol- nil z novo osuplostjo in obenem s tesnobo. Vedel je, da se bliža odločil- iii xrenutek in sl-util je, da se gre tu za življenje in smrt. Ko je hitel v prilliCje in zopet nazaj, mu jc stopilo pred oči vse dosedanje življenje s Pe- pico, od začetka do današnjega due: življenje tako rožnato, veselo. Nje- gova dobra, ljubezniva ženica, vedrio tako vesela in brez skrbi, leži sedaj tam onemogla, uboga revica — in kako se bo to končalo? Tako se jo veselil trenutka, ki ga napravi sree- nega očeta, sedaj pa se ga je bal, tre- sei se pred njim. Kako je to mogoče, da se more jo v tako bl.aženem, ne- skaljenem zakonu, kakor je bil do- sedaj njegov, oglasiti naenkrat taki cvileči glasovi, Id. jih je ravnokar slišal? Ali je vedno tako? In naglo mu je začela očitati vest, da je sain : kriv tega trpljenja. Prihitel je k vratom, obstal tam ves zasopel in si ni upal iti naprej. Morda je nastal kak usoden pre- ! obrat? Kaj bo slišal in zagledal, ko t vstopi? Bilo je tiho, ko je prišel v pml- sobo in tiho je bilo tudi v obednki, | ko sc je slednjič ojimačil in pritisnil . na kljuko. Na divanu, kjer je sedela ' prej Pepica, je fakala gospa Konde- likova in je gledala k vratom spal- nice. Gospa Muknönablova je ni prej puslila tja. Ko je opazila, da stopa za njo, se je vrnila, zabranila ji z röko in jc rekla žepetaje: »Sedaj no, draga gospa Kondeliko- va. Ne po/.abite, da ste sami v ta- kem položaju. To razburja mamice, sploh, kaj pa šeie vas. In ne bojte se, gospa Kondelikova. Vse je v redu.« Gospa Kondolikova je torej ubo- gala, vrnila se in setlla na divan. Tu jo je dobil Vejvara. Hotel je sprego- voriti, toda niti besedice ni mogel •spraviti iz sebe. Samo njegov vpra- šujoči pogied je bil uprt na taščo. »Sedi, Fran, aedi. In ne boj se. Nič se no bo zgodilo.« Tolažila je Vejvaro, pa je bila sa- ma potrebna tolažbe. Iz spalnice je zopet prišla gospa | Muknšnablova in ko jc zagledala Vejvaro, mu je pokimala z glavo in zamežiknila obenem. To je pomcni- lo: ali je vse pripravljeno? Vejvara ji je odgovoril na isti način. Matrona je hotela iti nazaj, toda tu se je dvignila gospa Kondelikova in je hitela k nji: »Draga gospa, ali ne hi bilo treba poslati po zdravnika?« Gospa Muknšnablova je odkimala 7. glavo. »Na noben načiri ne, gospa Konde- likova. Do sedaj je vse, kakor niora biti. Verujte mi, ničesar ne bom ime- ia na vesti. Zastonj bi se revica ustrašila. Saj pri'dem po doktorja, ko ga bo treba.« Gospa Muknšnablova je pogledala pri tern pomenljivo Vejvaro, ki ni razumel prav ničesar. Morda pa je ra/.umela jrospa Kondelikova, zakaj ozrla se je na Vejvaro skoro sočut- no. Gospa .Muknsnablova jo izginila,- gospa Kondelikova je zopet sodla po- leg Vejvare in mu je zažepetala: »To je srečen slučaj, da je priala ta gospa ravno danes! Mislim, da se razume na to. Kaj bi bil ti poöel!« »Hes, kakor bi jo bil poklical«, je rekel Vejvara zamišljen. »In meni je bilo tako neljubo, ko sem jo zagle- dal.« »Morda je Bog tako ured'il«, je vz- dilinila gospa Kondelikova. »Da se- daj popravi, kar je nara kodaj hude- ga storila. Veruj mi, Fran, do smiii ji bom hvaležna, ako to dobro na- 1 ravi.« \ojvara je botel rcči, da on tudi, toda ,stok, ki je bil silnejši od obeli prejšnjih, mu je zaprl usta, Vejvari je šinilo v glavo, da bi zbežal, toda 1 to mu je tudi samo šinilo. Tega ne bi mogel napraviti, zakaj sedel je tu kakor prikovan in z izbuljenimi oč- mi je gledal k vratom spalnice. Nje- gov sluh je pričakoval nadaljnega I takega krika, toda sedaj je bilo tiho. In tu se jc polastila Vejvare velika tosnoba. Spomnil se je Pepičinib be- sed, da bo umrla, in sedaj je vstal v njem grozen strah, če ni bil to po- slednji kiik, če ni z njim za vselej zletela tudi draga, ljubezniva duša Pepičina. Bilo mu jo, kakor bi se mu življe- nje vrn.ilo, ko se je Pepica čez nekaj casa zopet oglasil a, Diha torej živi, ni šla od njega. Toda trpi, du§a ubo- ga. Kako rad bi trpel za njo vse te bolesti, ako bi bilo rnogoče. Sicer tr- pi tudi sam, v tern napetem priča- kovanju. toda to njegovo hrepenenjo ne zmanjša niti za las bolesti njo- gove žene. Naznanjam, da niscm plačnik za dolgove, katcrc bi napravila moja žena Marija Fiis rojena Habjan. i Franc Flis. , Weckove* gjgjg in kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja priporoča Jos. JAGODIČ CELJE, Glavni trg Specerija Železnina Več etanovanj 4 jn 2 sobnih, kopalnice, kuhinje In pritikline, se odda: eno takoj, drugo 1. septembra, tretje 1. oktobra, četrto 1. novenibra Naslov v upravi. Radi aelitwe se prodas otroSki voziček, postelja z Žimnico, že- lezna postelja, umivalnik, pletena garni- tura, vrtno orodje, čebelnjak s čebelami, kokoSi itd. Kersnikova ul. 6/1. Kupi se stara, dobro ohranjena pisalna miza Naslov v upravi. Vinska klei se odda v najem s 6. 9. 1930 v hiši ekspoziture OUZD v Celju. Informacije se dobe v pisarni ekspoziture. ,me -MAXIM« bodi «^emu dobro^n^ano! To je najnovejSa pitm^jeva P 0 plinska svetlljka, kt Vaäe pro ^^ ^ razsvetl in potto,S 95J. f™^ pri j?k0 ti CZZ do >m L«*. MM1,.mffJpv^ "ega iZÄoknaVramgi;oV»Wx'M«- Glavno zastopstvo za J*"»'"'10' Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupüarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska me sin a hranijnica | V CELJU, KREKOV TRG (w lasini palači pri kolodvoru) Prihrnnkom roiakov u Amcrik!, dsnerju nedo- letnih, ki ga viagajo sodlšca ter naložbam cerkvenega in obcin- skega denarja posueüa | posebno pažnjo. HraniEnUa daje poso- jila na zemljišča po najnižji cbrestnl meri. , Vse prošnje rešuje brczplacno. i Za hranilne vloge jamči polcg Xß mo€*n saMtk z vsem prcmoženjem premoženja hraaünice 56 1116510 16IJG in vso davčno močjo. Stran 6. »Nova Doba« 8. VIII. 1930. Štev. 63. Dnevno sveže prvovrstno cajno maslo trapistovski, polemenrtolskl in švicarski sir, salamo in raznovrstne konzcrve nudi najceneje TI«»A«%Mii%Ai4tf% MAI Ceni. občinstvo vljudno opozariam, da imam v lrF^IIFlCaiJl.^ SGI svoji hiSi v CELJU, KBALJA PETBA c. 37, lastrcci mesarijo» preRaievalnico in gositlno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčcna. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča fosip Gorenjak. MBlMlMBJMBlBll^ im ¦¦¦¦¦¦¦iUHHBBHIMIiHMHniMHHHHMDHM «¦ M IBB BM IBB BM BB BH BB1 BH BM Mi KOE.ESAR] I - POZOR! Prispeli so najnovejši modeü koles znamke „Waffenrad" in „Pucha ( Največja izbira, najnižje cene, tudi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- tiranje. Zaloga »Sempcrit« - Najvefja rcparacijska avtopnevmatik. delavnica, velika zaloga sestavnih dclov. GlavnO zastopstvo: A. NEGER, CELJE,Gosposka ul. 32 ASS ' \ ¦ ¦¦BIIIIDIIIIIIUnillBBBBnBIDIIIIilllHIBRBklltlllBlliailllBaaC Dve opremtjeni sobi lepi, svetli, s postrežbo, se data v na- jem dvem osebam ev. tudi zakonskemu paru, Naslov v upravi. 2"2 MftLIKOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Bin 48*- Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IUO TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Hladilna omara 2e rabljena, se kupi tako'. Naslov v % upravi. ProMifcoRtinjo ~~ zmožno slovenščine in nemščine ter Stenografije z dobrim šolskim spriče- •valorn sprejme Elektrotehnično podjetje Karol Fiorjančič, Celje. Oglašujte! Kranjshe hlobase sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kraha Petra cesta 17 in Samostanska ulica Stev. 4. Vse: ure doze očala obeske ustnike prstane verižice n vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečniks urar, Juveltr, bptlte CELJE: Glavnf irg 4. Zastopstvo ; FN motornih koles! Na zalo§:i modeli 1930. Glavno zastopstvo za dravsko banovino inglebert gums' 3tJ9 avto, motor»j@ in koSesa Tudi na obroke« autodalavnica9 CELJE» Ribišhe potpebščiiie v veliki izbiri ima stalno v zalo^i Kramar & Mislej. 10 7 ¦." ___^—^—————————^—^— — B Vinho HuhoBBC, ohl. honces.mBstnS tssarsfti mojstep na Lay' MMJ Pplin izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za |JI! liulJU hišG, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mbstov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cItcTUr737un Prevzemam in izvršujem slej kot pres vsa steklarska dcla pri 15-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čeških šip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno lcta 18^3. Nobene podružince. USTANOVUENA tEYA 1881. Celjsba posojilnica S: v Celju v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varuost in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000'— še lastna giavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUŽNICI: MARIBOR iOiTANJ nieksandrouacestast.11. (v lastni hiši) Sam» na veliko! fi M ?Tk Samo na weliko! pravi švicarski v škatljah znarnke Chalet in Tigei» ter domači Alpe nudi najcenejše CELaE, KRAUJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pi?ažai?na kave IVIlln za «lisjatre Bromofoni in plošce iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi pošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goiter I Leshoysek, Celje knjigae*in«9 in veletpgowina s p?pir,em, pisalnimi in risainimi predmetr. Kocbek Vilma, roj. Hofbauer nsznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen Ijubljeni, dobri soprog in oče, gospod Fran Kocbek učifcSj v pokoju umrl dne 7. avgusta t. !. ob 8. zjutraj, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bla^opokojnega bo v soboto, dne 9. avgusta ob 10. clopoldne v Gornjem gradu iz hi?;e žalosti na gornjegrajsko j pokopališče. Ljubljenemu pokojniku ohranimo neizbrisen spomin ! GORNJI GRAD, dne 7. avgusta 1930. Brez posebnega obvestila. ŽallljOČi OStaii« I Kmetsha posojilnica za celjsbo oholico y Celju I ——^!——— registrovana zadruga z omejeno zaveio *^^—^—¦g^gg^Bg I Pisarna v Prešernovi ulici S I Hranilne vloge obresluje po 6—87. čtsžth, brez rentnega davka. S E 2° i Stev. G3. »Nova Doba« 8. VIII. 1930. Stran 7. Naznanjamo tužno vest, da je naš clan gremija kakor tudi clan razsodišča in bivši večletni vestni in požrtvovalni odbornik, gospod I Fran Strupi I trgovec j Ceiju v sredo 6. avgusta zjutraj preminul. Pogreb se vrši v petek 8. avg. ob pol 5 pop. iz hišežalosti, Kralja ! Petra cesta 16, na mestno poko- ! pališče. i CELJE, 6. avgusta 1930. i \ i | Načelstvo Gremija trgovtev v Celju. Steklarska zadruga za Slovenijo v Celju I naznanja tužno vest, da je nje velezaslužni na- I čelnik in ustanovitelj, gospod | Fran Strupi ¦ stehliirslii mojster v Celju I dne 6. avgusta 1930 preminul. I Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v I petek 8. t. m ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti | I Kralja Petra cesta 1o. na mestno pokopališče. I V« lezasiužnemu načelniku ohranimo ČASTEN SPOMIN! CELJE, 6. avgusta 1930. Načelstvo zadruge. I________________________________________________ Savinjska podrulnica . Slovenskega planšnskega drušfva v Celju I naznanja žalostno vest, da je umri v Gornjem I gradu njen ustanovitelj, častni čian in dolgoletni I načelnik, gospod naduoitelj v p. I Za razkritje in spoznavanje Savinjskih planin, I za utrditev njihovega slovenskega značaja in za tu- I ristiko si je pridobil nevenljivih zaslug. tast njegovemu spominu! Upravni odbor Oblastne hranilnic mariborske oblasti, podružnica v Ceiju javlja tužno vest, da je preminul danes njen odbornik, gospod veletrgovec in posestmk v Celju Zaslužnega sodelavca ohrani zavod v častnem spominu! Stran 8. »Nova Doba« 8. VIII. 1930. Štcv. 03. w neizmerni žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem pretrasljivo vest, da je naš * nad vse ljubljeni, iskreno dobri oče, soprog, svak in stric, go^pod FRAN SIRUPI VELETRGOVEC IN M1ŠNI POSEfYNIK V CEUU v sredo 6. t. m. zjutraj v 64. letu starosti za vedno zatisnil oöi. Pogreb se vrši v petek 8. t. m. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti (Celje, Kralja Petra cesta 16) na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v soboto 9. t. m. ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin. CELJE, 6. avgusta 1930. FRANC!, sin KAROLINA STRUFI, soproga in vsi ostali sorodniki. ANICA, hčerka CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni zaslužni upravni svetnik, gospod FRAN STRIIPI veletržec v Ceiju danes zjutraj nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnega bo v petek 8. avgusta t I. ob pol 17. iz hiše žalosti. Kralja Petra cesta 16 na mestno pokopališče. Blagemu pokojniku ohranimo najlepši spomin. CELJE, 6. avgusta 1930. UPRAVNI SVET CELJSKE POSOJSLNICE D. D. V CELJU Urejuje Rado PeČnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.