NASLOV
Z RAKETAMI NAD OBLAKE
stran 6
Leto XXXIV Št. 28
Murska Sobota, 21. julij 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

ZA CIM VEČ DOMAČE
Čeprav vreme niti najmaJ ni naklonjeno letošnji zet , . pomurski pridelovalci hitijo spravilom pridelka. Medtem ko so nekateri kmetje Psen,?~, že poželi, pa je dobršen oe letošnje letine še na poljin. ' o velja se zlasti za družbena kmetijska gospodarstva, kje so začeli žeti šele proti sredini prejšnjega tedna.
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je najvecji pridelovalec pšenice v Pomurju, so kombajni krenili na njive sicer že v začetku prejšnjega tedna, vendar so zaradi neugodnega vremena želi le slabe tri dni in tako je ostalo nepospravljene še veliko pšenice. Čeprav o letošnjih pridelkih še ne morejo govoriti, saj so doslej pospravljali v glavnem pšenico s slabših parcel, pa napovedujejo dobro letino. Ta sicer ne *>o rekordna kot tista prea Pvema letoma bo pa znatno boljša kot v lanskem letu, ^redi prejšnjega tedna je za-
Vud' dlužbeni sektor v ljutomerski in radgonski ob-cim, ce ne bi ponagajalo vreme, pa bi pridelek tu v glavnem ze pospravili.
Pomurski kmetje so imeli u * zaseianih s pšenico več kot 15 tisoč hektarjev površin, zato se lahko nadejamo, da bodo v intesovem tozdu Mii-nopek plan odkupa pšenice tudi realizirali. Družbeni sektor bo oddal ves pridelek, pa tudi odkup od kmetov poteka zadovoljivo. Samo v soboškem skladišču prevzamejo dnevno 50 do 60 ton pšenice, temu primerno pa so se y Mhnopeku tudi organizirali. Da bi odkup potekal čimbolj nemoteno, prevzemajo pšenico v časti žetve vsak dan °d 6. do 22. ure, delajo pa tudi ?b nedeljah in praznikih. Prejšnji petek je sicer prišlo do manjšega zastoja, saj so za zamenjavo izdajali tudi koru^ 20 ‘m so morali kmetje pač nekoliko dalj časa čakati. V Mlinopeku so se zato odločili, da ob prevzemu pšenice ko-mze ne bodo izdajali, pač pa lo bodo dostavljali v skladi-sča temeljnih zadružnih or-Sanizacij, oziroma jo bodo interesenti lahko prevzeli poseje v skladišču v Murski poboti.Da bi prevzem potekal ur *e’ Pa so minuli četrtek v "mnopeku odprli tudi novo mostno tehtnico, tako da se ‘daj poslužujejo dveh tehtnic.
HRANE
Ob vsem tem pa ne bo odveč, če kmetovalce še enkrat pozovemo, da tržne viške pšenice oddajo mlinski organizaciji. V borbi za čim več domače hrane je vsak kilogram še kako pomemben, pa tudi sicer se pšenice ne splača uporabljati za živinsko krmo. Zamenjava pšenice za
koruzo v razmerju 1:1,3 je ugodna, pa tudi sama cena pšenice ni za proizvajalce nesprejemljiva. Cena pšenice drugega kakovostnega razreda — te pa je v Pomurju največ — 13,90 dinarjev (določena cena 12 dinarjev, 1 dinar republiška premija, 1 dinar regres za umetna gnojila, 0,50
dinarjev stimulacija žitne organizacije in 0,40 din po kilogramu, če dostavite pšenico v Intesovo skladišče v Murski Soboti) je namreč takšna, da se viška pridelka ne splača pokrmiti.
L. Kovač
Predsednik republiške konference socialistične zveze Franc Šetinc se je pretekli petek mudil na delovnem obisku v lendavski občini. Osrednja pozornost je v pogbvorih veljala uresničevanju narodnostne politike pri nas s poudarkom na položaju pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. V ospredju je bila ugotovitev, da je tu dosežena visoka stopnja sožitja in da se v praksi vse bolj potrjuje pravilnost razvijanja dvojezičnosti na vseh področjih. Tovariš Franc Šetinc je obiskal tudi novo Lekovo tovarno v Lendavi (na fotografiji)., Več o obisku preberite na 4. strani.
OB 22. JULIJU — DNEVU VSTAJE V SLOVENIJI
POMURJE SE JE
ENAKOVREDNO
VKLJUČILO V UPOR
Po okupaciji Slovenije oziroma Jugoslavije tudi po-I krajina ob Muri nekaj časa ni imela stikov z Mariborom oziroma Ljubljano. To je trajalo do ustanovnega sestanka OF konec aprila 1941.
Napad fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 11941 je vzbudil še večje upanje, da jugoslovanski narodi dosežejo svobodo in neodvisnost. Ta dan je CK KPJ pozval narode Jugoslavije na oboroženo vstajo proti okupatorju.
Na seji Politbiroja CK KPJ f julija 1941 v Beogradu.
pa je bilo odločeno, da sabotažne akcije takoj preidejo v vseljudsko vojno proti okupatorju. Odločeno je, da se formira Glabni štab partizanskih odredov s sedežem v Be-ograduz glavnim komandantom tov. Titom. Ime partizan je I osvojeno kot naziv borcev vojaških enot in kot znak določena peterokraka zvezda. Že formirane uporniške skupine takoj prično delovati kot partizanske enote. Ta dan praznujemo dan borca.
 Člani 'politbiroja takoj organizirajo vstajo v pokrajinah. za Slovenijo je zadolžen Edvard Kardelj. Tako se je vstaja narodov Jugoslavije pričela v juliju v vseh področjih j razen v Makedoniji, kjer je iz specifičnih razlogov prišlo do
 vstaje šele oktobra tega leta.
V Sloveniji so priprave na vstajo 1941 potekale takole:
V dneh 1. in 2. junija 1941 je bila v Ljubljani širša partijska konferenca. Ta je potekala že v senci bližajočega Ise nemškega napada na SZ. ki ga je Kardelj na tej seji točno napovedal. Kardelj je poudaril, da se je treba okupatorju upreti z vsemi silami in daje treba organizirati pravo ljudsko vstajo, kajti samo v tem je rešitev slovenskega naroda. O I organizacijski strani priprav na oboroženo vstajo je govoril A leš Bebler, kije poudaril potrebo organizacije in učvrstitve vojnih komisij, zbiranju in spravljanju orožja, vzpostavitve dobre obveščevalne službe, zbiranja hrane in obleke ter I podobno. Po tej konferenci so člani vojaške komisije pri CK I KPS odšli na teren in predvsem obiskali vse vojaške ko-" misije pri okrožnih partijskih komitejih. Od strani takra-Itnega prekmursko-medžimurskega okrožnega partijskega komiteja se je te seje voditeljev slovenske KP v Ljubljani udeležil eden najožjih sodelavcev Štefana Kovača in to Mirka Bagar. ki je v našo pokrajino prinesel direktive o  organizaciji oboroženega upora. Pri vseh partijskih forumih v Sloveniji so se v okviru vojaških komisij začele formirati prve borbene skupine. Splošen poziv na oborožen upor j e CK K P S sprožil na dan nemškega napada na SZ. Ta Idan je bilo ustanovljeno tudi glavno poveljstvo slovenskih I partizanskih čet. Pričelo se je razdobje prvih oboroženih I borb v Sloveniji, ki so sredi julij a v okolici Kamnika prerasle I v oboroženo vstajo. Kot dan vstaje praznuje naša slovenska
 republika 22. julij, tega dne so pri Tacnu padli prvi parti- I zanski streli, akcijo pa je sprožila šmarnogorska parti- I zanska skupina, Na Štajerskem se je v tem času že formirala I Pohorska četa ki je do sredine julija štela že 23 borcev,  savinjska četa, celjska četa in tako po vsej Sloveniji.
In kako se je pričetek oboroženega upora odvijal v naši I pokrajini? Po vsej Prlekiji so priprave na upor stekle že prve I mesece nemške okupacije. Ponekod so gibanje vodili ko-
munisti (Finko Megla, Jože Kerenčič, Leopold Berce), ki I pa spočetka še niso bili povezani s P K v Mariboru ali s CK I v Ljubljani. Zavedali so se, da je treba čimpt;ej preiti v I oborožen boj proti okupatorju in zato niso čakali direktiv.
Ko se je vest o ustanovitvi OF v Ljubljani raznesla po I Pomurju, je delo odporniških skupin zaživelo. Tako so že I prve tedne okupacij nastale manjše uporniške skupine, ki so  pozneje prerasle v odbore OF (Kostanj, Razkrižje, Kog,
 Ormož. Juršinci, Radenci, Kapela, Moravci, Gornja Rad- I gona. Fidem). F Gornji Radgoni sta odporniško gibanje I vodila skojevca Jože Holc in Ivo Hojs, na Kapeli paskojevec  Jožko Talanji. Po vsej Prlekiji je bilo že maja in junija več
 manjših sabotažnih akcij. Za narodnoosvobodilno gibanje I v Prlekiji je značilno, da se je,‘kljub majhnemu številu  članov KPJ in kjub množični nasilni izselitvi zavednih  ISlo vencev, gibanje hitro širilo zlasti po prihodu domačih igr komunistov v Prlekijo. Gibanje je ves čas bilo povezano tudi ® z Medžimurjem in Prekmurjem in to še zlasti po 22. juniju, g Jože Kerenčič je 12. julija 1941 sklical širši sestanek Iju-
Jomerske odporniške skupine. Udeleženci, sami zavedni ^ Slovenci, so izrazili pripravljenost na upor. Po nalogu P K I KPS za Štajersko je okrožni komite KPS za Prekmurje | poslal svojega člana Štefana Kuharja-Bojana v juniju, da
 pomaga v organizaciji vstaje v Prlekiji.
Po madžarski okupaciji Prekmurja nekaj časa ni bilo I stikov med okrožnim odborom KPS za Prekmurje in  Mariborom, kjer je bil sedež p K KPS oziroma Ljubljano Ikjer je bil sedež CK ZKS. Udeležba Mirka Bagarja na I konferenci voditeljev šlovenskp K P L in 2. junij a je bil prvi- E pomembnejši stik. Mirko Bagar se je takrat v Ljubljani E sestal tudi z organizacijskim sekretarjem CK ZKS Tone-
tom Tomšičem, ki se je za 'stanje v Prekmurju posebej E zanimal in svetdval..da je treba vzpostaviti zveze s pokra- I (inskim komitejem 'KPS za Štajersko v. Mariboru in s CK  KPS v Ljubljani. Bagar je o teh direktivah poročal že 4.
 junija na sestanku okrožnega komiteja v M. Soboti. Potem. E ko so analizirali navodila C K KPS in položaj v Prekmurju. I so sprejeli sklep, da tudi v Prekmurju pričnejo'z narodno- E I osvobodilnim gibanjem. Na čelu tega gibanja je bil Štefan _
(Nadaljevanje na 3. strani) 

aktualno po svetu
ZA IZOLACIJO
IZRAELA
IRAN GROZI ZALIVSKIM
Vedno nasprotujoča si poročila, pri katerih udeleženec spopada poveličuje svoje uspehe in
DRŽAVAM
zanemarja nasprotnikove, vendarle dajejo slutiti, da se je iraško-iran-ska vojna ponovno razplamtela.
Komu trka nafta na vest?
Najpovejša podražitev naftnih derivatov naj bi ozdravila težave v naftnem gospodarstvu, ki ga je dolgo časa obdajala iluzija bogastva. Zdaj je prišel čas, ko bo treba plačati popolno ceno za odstopanje od razmeroma pravočasno začrtane energetske politike z oporo na domačih virih.
Prišli so računi za vse napake, storjene po prvih znamenjih energetske krize v svetu leta 11X73. Po spletu neugodnih okoliščin, zlasti zaradi plačilnobilančnih težav in primanjkovanja deviz, je streznitev vendarle potrkala na naša vrata, vendar prepozno, da bi se bili mogli na hitro obrniti k domačim energetskim možnostim in tako zmanjšati uvoz surove nafte. Kazalo je le letno potrošnjo zmanjšati na okoli 15,5 milijona ton derivatov, pri čemer naša surova nafta sodeluje z nekaj več kot četrtinskim deležem.
Velike vsote deviznega denarja so lani in letos prihajale vse premalo iz samoupravnih sporazumov in zakonov, vse preveč pa iz dragih kratkoročnih kreditov. To je hitro občutilo naftno gospodarstvo, seveda pa tudi potrošnikom tekočih goriv ni bilo prizaneseno. Gospodarstvo je zašlo v skrajnje zapleten finančni položaj, potrošnike pa je pestila neredna oskrba s tekočimi gorivi, ki je v nekaterih krajih države prešla tudi v popolno pomanjkanje.
Petkovo zvišanje cen naftnih derivatov je eno od najbolj drastičnih v celotni verigi skokov cen v naftni in plinski industriji. Ali bo s takimi cenami res mogoče privarčevati več bencina in drugih derivatov? Dosedanje podražitve niso izpolnile teh pričakovanj. Jasno pa je, da bodo povečane cene tekočih goriv.sprožile še druge podražitve. In to v času, ko je na svetovnem trgu ponudba surove nafte večja od povpraševanja in ko se nafta že dalje časa ni podražila.
Neuradna objava ameriška objava satelitskih posnetkov, na katerih se vidi zbiranje iranskih čet v Hamu in Kurdistanu, ocenjujejo kot še eden, tokrat neizpodbiten dokaz pripravljenosti ZDA, da z zagotavljanjem tajnih vojaških podatkov tudi praktično pomagajo vladi iraškega predsednika Sadama Huseina, ki ga namerava Iran zrušiti.
Predsednik iranske islamske skupščine je pred dnevi zagrozil majhnim zalivskim državam, da bo islamska republika ,,sprejela ustrezne ukrepe, če bodo nadaljevale z dobavljanjem orožja in streliva Iraku.” Prav tako je obtožil zahodno časopisje, da skuša svet ustrahovati s pisanjem o izvozu iranske islamske revolucije. Dejal je, da Iran ne želi s silo izvoziti revolucijo, vendar da mora ,,islam prevladati v območju Zaliva.”
Namen sedanje iranske ofenzive naj bi bil v tem, da iraško vojsko potisnejo v notranjost Iraka v toliko, da s topovi ne bo mogel več ogrožati iranskih naselij.
Iz Bejruta je pred dnevi prišla novica, da namerava Irak prekiniti sporazum o prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo, če vlada v Moskvi ne bo izpolnila dogovorjenih obveznosti glede iranske invazije na iraško ozemlje. Neki bejrutski časnik navaja, da je iraška vlada ,,razočarana nad javno izraženo nevtralnostjo Moskve.”
Zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Nikoziji na Cipru je soglasno poistovetilo izraelski napad na Libanon s Hitlerjevim iztrebljanjem narodov med drugo svetovno vojno. Neuvrščeni so potrdili solidarnost s palestinskim ljudstvom in PLQ ter pozvali svet, naj se upre genocidu in izraelski agresiji v Libanonu, prav posebej pa velja ta poziv neuvrščenim državam, ki naj ukinejo vse odnose z Izraelom. Obsodili so tudi tiste države, ki podpirajo Izrael, na primer ZDA. saj jč ta podpora omogočila pokoj Palestincev. ZDA so še posebej obsodili zaradi uporabe veta v Združenih narodih v korist Izraela in proti palestinskemu narodu. Washington so tudi pozvali naj pretehta svojo politiko do Izraela.
V Nikoziji so izdelali tudi program nujnih in dolgoročnih akcij, ki naj bi onemogočile izraelsko agresijo in utrdile pot za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Ustanovili so poseben devetčlanski komite — v njem je tudi Jugoslavija — ki naj bi koordiniral dejavnost neuvrščenih v Združenih narodih in pripravil posebno deklaracijo o
। Trmasti Belgijci.
in Nizozemci 1
ILeta 1979 je Belgija politično sicer podprla »mo-  dernizacijski načrt« severnoatlantskega pakta, po katerem | naj bi na območju petih članic pakta NATO namestili
I.skupno 572 »evrostrateških« raket, privolitev v svoje ak- * tivno sodelovanje pa je odložila za nedoločen čas, doklerse  ne bo videlo, kaj bodo prinesla ženevska pogajanja med I ZDA in SZ.
I	Pogajanja se še vedno niso premaknila z mrtve točke, m
zato postajajo Američani zavoljo belgijske trme nekoliko  nestrpni. Nemški kancler Schmidt pa je pred dnevi | pritiskal tudi na podobno trmaste Nizozemce, naj privo-
I lijo v namestitev ameriških raket.
Palestini. To deklaracijo naj bi sprejeli na Sedmem vrhu neuvrščenih letos jeseni v Bagdadu. Od generalnega sekretarja OZN so zahtevali naj nujno stopi v stik z vsemi prizadetimi in da na tekočem zasedanju generalne skupščine OZN nujno, najpozneje pa do konca prihodnjega meseca, postavi na dnevni red palestinsko vprašanje.
Vodja PLO Jaser Arafat, ki je od neuvrščenih v Nikoziji zahteval najostrejše ukrepe proti Izraelu je v pogovoru z novinarji povedal, da PLO še naprej razmišlja o morebitnem umiku v Sirijo, tako da bi rešili Bejrut pred popolnim uničenjem. »Moj sedež je še naprej v Siriji. Zame ni problema«, je dejal Arafat. Sirija pa je medtem ponovila svoje najnovejše stališče, da ne bo sprejela palestinskih borcev, če se bodo umaknili iz zahodnega Bejruta.
Izraelski obrambni minister je v govoru izraelskim letalcem dejal, da Izraelci »ne bodo vtaknili meča v nožnico, dokler zadnji terorist ne zapusti Bejruta.«
V mestu še naprej 600 tisoč prebivalcev trpi pomanjkanje najbolj osnovnega: vode, zdravil, hrane.
LONDON - Prejšnji teden je s Falklandskih otokov odšla zadnja skupina argentinskih vojnih ujetnikov. Teh ,593 ujetni; kov so Britanci izpustih potem ko so od Argentine dobili zagotovilo, da so sovražnosti v južnem Atlantiku končane.
MADRID — Španija je sklenila kupiti v ZDA 84 bojnih letal F-18 v skupm vrednosti 3 milijarde dolarjev, kar je doslej največja španska vojaška kupčija.
NEW YORK - Washington je ponudil Saudski Arabiji in drugim državam Perzijskega zaliva, ak* bi utegnile biti ogrožene«, z najnovejšim razvojem iraško-iranskega spopada, skupne vojaške manevre.
LONDON — Od konca druge svetovne vojne pa do danes je divjalo po svetu 141 večjih ali manjših vojn, so izračunali britanski strokovnjaki. Neki poslanec laburistične stranke je ob tej ugotovitvi vzkliknit-» To je strahotni opomin na barbarstvo človeške rase.
BUENOS AIRES ' Argentinska mornarica J sklenila uvesti preiskavo dejavnosti vojnega ladjevj v nedavnem spopadu i V liko Britanijo. Argentins*' vojaki so se pritoževali, o dobijo pomanjkljivo oro je, slabo hrano in da J vodstvo slabo. Vse to J sprožilo hude proteste argentinskem tisku. .
VARŠAVA - Nek poljski dnevnik je te n zapisal, da je »državo pt peljala do popolnega pol ma izvozna nemoč, ne P zgolj nesmiselno zadolz vanje in kupovanje ličen  Po vrednosti izvoza n prebivalca je od P°1J. na slabšem le še Albanija-
LONDON - Britan* letalska družba BfG Airways je imela pred tr leti 58 tisoč zaposlenim naslednjih devetih mese. naj bi odpustili 7 tisoč lavcev, leta 1983 pa naJ^ bilo zaposlenih vsega tisoč.	1
“V žarišču dogodkov
Generali imajo radi devalvacije
Skoraj milijon novih pezosov znaša zadnje zvišanje najnižjih argentinskih plač. Sklep o tem je pred dnevi sprejela nova argentinska vlada. Predsednik, general Rejnaldo Binjone je v obrazložitvi sklepa vlade dejal, da sedanji gospodarski položaj ne dopušča več kot 30-odstotno povišanje plač.
Z zadnjim vladnim.ukrepom so se minimalne plače v Argentini povzpele na 4 milijone pezosov mesečno, pričela pa se je zgodba o nenehnih devalvacijah leta 1976. ko so generali in admirali vrgli poslednjega ustavnega predsednika Izabelo Peron. Oblast so prevzeli zato, »da bi končno uredili gospodarske razmere v državi.« Dejstvo pa je. da Argentina 75 mesecev po tem preživlja najtežjo politično in gospodarsko krizo v zadnjih sto letih.
Nekaj dni potem, ko je aprila 1976 general Horhe Rafael Videla zaprisegel kot novi šef države, je njegov minister za gospodarstvo govoril o stabilni vrednosti
pezosa. katerega vrednost do dolarja je bila 242 pezosov za en ameriški dolar. Od takrat so se pri državnem krmilu zamenjali trije generali — sedaj vlada četrti — in prav toliko ministrov za gospodarstvo.
Pezos. »novi« argentinski pezos je star prav toliko kot naš novi dinar. Tudi nastal je na podoben način: odvzeli so mu dve ničli. Po letu 1976 so ga devalvirali nič manj kot 165-krat. Namesto 242 novih pezosov »velja« od prejšnjega tedna naprej ameriški dolar nič manj kot 40 tisoč pezosov! Da pri devalvacija!) pezosa ne gre samo za »tehnične finančne operacije« govori dejstvo, da danes kar cele industrijske panoge
proizvajajo manj kot pred desetimi leti.
Kaj vse se skriva za temi devalvacijami se bo najbrž pokazalo šele takrat, ko bo (če bo) konec vladavine generalov. Skoraj neverjetno nam reč je. da se vse to dogaja v deželi, ki sama krije vse potrebe po hrani, poleg tega pa sodi celo med največje izvoznike hrane. Argentina ima dovolj svoje nafte, dovolj drugih rudnin vključno z uranom. Primanjkuje ji le železova ruda. Argentina ima tudi delavce, politično izobražene -na evropskem nivoju in je že mnogo desetletij brez nepismenih.
Mnogi argentinski ekonomisti imajo svojo »diagnozo«. Pravijo, da Argentina doživlja neverjetno izkoriščanje s strani finančnega kapitala, domačega in tujega. Tega brani vojaška diktatura. ki je pri tem izkoriščanju udeležena zasebno in tako, da že leta in leta po
skuša narediti iz Argentine najmočnejšo vojaško silo Latinske Amerike. Po podatkih. ki jih je pred nedavnim objavil mehiški list »Un mas uno« je vse do leta 1979 bila med latinskoameriškimi državami Brazilija lista, ki je dajala največ za. vojsko: 2088 milijonov dolarjev letno. Leto 1980 je Brazilijo po teh .izdatkih prehitela Argentina s 3300 milijoni dolarjev na leto.
Zaradi ugodnih obresti, ki so bile vedno višje od inflacijske stopnje je po prihodu generalov na oblast »priteklo« v Argentino najmanj 12 milijard dolarjev, ki so jih iz špekulativnih namenov predstavniki argentinskega finančnega kapitala ponovno (in še veliko več) izvozili v tujino. Ceno za to je plačala vsa Argentina: z manj kot 8 milijard seje inozemska zadolženost države v nekaj letih povečala na preko 36 milijard dolarjev.
Nekako vzporedno s pe-zosom pa so bili »devalvirani« tudi generali. Prvi od predsedniških generalov Horhe Rafael Videla je vladal polnih 60 dni in med tem časom mu je »uspelo« pezos devalvirati za 200 pezosov za dolar. V osmih mesecih vladavine generala Roberta Viole se je vrednost pezosa zmanjšala za polovico. Generalu Leopoldu Galtieriju. ki je vladal nepolnih šest mesecev.je treba priznati, da je bil še boli,»uspešen«. Pezos je devalviral tako, da je bilo treba za en ameriški dolar odšteti 20 tisoč pezosov. No pred tremi tedni je nastopil general Binjone in kmalu za lem je pezos padel od prejšnjih 20 tisoč na 40 tisoč za en ameriški dolar.
K, zadnji devalvaciji je vsekakor pripomogla brezsmiselna falklandska vojna. General Binjone je bil ob takšnem razvoju prisiljen obljubiti nekatere spre
membe. da bi tako podali1 življenj e,svoji vladi. Mims za gospodarstvo Danji* Pastore je napovedal pozl vitev -gospodarstva in W nezaposlenosti. I oda, ta t gospodarska kot p^'1! ° perspektiva ni nič kajroZ ta. Močno so znižali obrest^ mere, da bi spodrezal privilegiranemu finančnemL kapitalu. Toda že nekaj po tej odredbi je z ban n^ računov izginilo P^ek ga odstotkov denarja, kis . špekulacij navajeni 'a^ven pretopili v tuje valut Argentine.
Tako država ne Fa?^ofe. z devizami, in kar je s ne more jih dobiti tu vimi posojili. Sve^„oOrai° ditni trg seje zaradi e -ta-zaradi vojne z ira] od nijo nekoliko distan flaj-Argeniine in potek* za-^brž veliko časa, da -^Ij upljivejši do te-s,cer Afner>-bogate države Juzn ke.

VESTNIK, 21.
STRAN 2
aktualno doma
Temna stran naše družbe— neupravičeno bogatenje milijarderji postali z »agro-biznišom« in nedovoljeno
Po zadnjih ocenah je samo v SR Hrvatski nad tisoč milijarderjev. To so občani, ki razpolagajo z deviznimi in dinarskimi knjižicami nad deset milijonov (novih) dinarjev. torej z vrednostjo, ki bi jo naš delavec prihranil v sto letih Pod pogojem, da ne bi od plače porabil niti dinarja. Značilno za te milijarderje je. da so samo del svojega boga-stva pridobili s svojim delom nli vrednostjo na svetovnem tržišču (nogometaši), praviloma pa so do tega prišli doma z nezakonitim pridobivanjem astnine. piše revija »DA-nas«.
o tem je nedavno razpravljal tudi IS sabora Hrvatske, je analiziral izvajanje zakona o proučevanju vira premoženja in odvzemu nezako-mto pridobljenega premoženja od sredine 1. 1978 do konca 1- .1981. V tem času so v komisijah za proučevanje vira Premoženja proučili 3261 Predlogov za začetek postopaj01' te^a re5"' '9'9 prijav,v i“8 primerih so sprejeli prvo-stopenjsko odločbo (rešitve še niso pravnomočne) o odvzemu nezakonito pridobljenega
Samoprispevek in njegova raba odda'65^ ^u^an Radovič je v svoji besedovanjih v radijski oprc/‘- jutro. Beograde« izrekel tudi tale dovtip: »Be-venJCan' 'maJ° izredno priložnost, da se odločijo za NE, refer r ne b°d° storUi iz kljubovalnosti« Bilo je to pred bodon<mom 0 samoprispevku, ki je zdaj že v veljavi in ga osebn^eO^rC,^an' plačevali do polovice 1986. leta po 1,9 % ^iinik^0 d°b°dka za javni prevoz po mestu, za vodo in za sred kakor kažejo zdajšnje javne razprave o rabi zbranih kljubeV s.amoPrispevka. so Beograjčani res glasovali ZA iz '"azpravr^1'- kajti šele zdaj jemljejo samoprispevek resno, ko Pa&raaitv^h0 '-m abJe samoprispevek namenjen krpanju ali cestnem „ obsega. Trenutno je ta tema zastavljena ob javnem P^metnepa^'i1 v Beogradu, ki je zdaj problem mestnega Ustnega n P°dje,ja. ki samega sebe predstavlja za problem krpanje v,oza in pač računa na sredstva samoprispevka za skih linit °Zne8a parka, avtobusnih, trolejbusnih in tramvaj-

premoženja v skupni vrednosti 44.8 mio dinarjev. Doslej odvzeto nezakonito pridobljeno premoženje je vredno manj, kot znašajo stroški za proučevanje vira tega premoženja.
Te skromne rezultate so v IS obsodili, zanimive pa so izkušnje komisije: v 60 % primerov proučevanja vira premoženja v zadnjih šestih letih in pol obstoja komisij in zakona o proučevanju vira premoženja gre za davčno utajo. Med lastniki nezakonito pridobljenega premoženja pa je največ privatnih gostincev, zlatarjev, .avtoorevoznikov, mesarjev, zdravnikov, »agro-bizrtismenov« in deviznih me-šetarjev.
»Krivci« za nezakonito bogatenje z utajo premoženja so davčni organi, ker niso dovolj spremljali prometa, dohodek, ki so ga mnogi prijavljali, pa bi komaj zadostoval za vzdrževanje premoženja, ne pa za pridobivanje.
Posamezne oblike nezakonitega pridobivanja premoženja so značilne za nekatere regije. V Sloveniji in Baranji so
preprodajo živine; na splitskem in reškem območju z nedovoljenim prometom nacionaliziranega gradbenega zemljišča, s prometom uzurpiranega zemljišča, ter prekoračenjem lastniškega ma
ksimuma: posamezniki bogatijo tudi tako, da so lastniki nekaj hiš. kijih oddajajo, med, drugim raznim gostinsko-tu-rističnim organizacijam in počitniškim domovom za visoko najemnino, s katero pokrivajo fiktivne stroške elektrike. vode ali adaptacije; na reškem. zadrskem in makar-skem območju tudi nudijo storitve — penzionske— ne da bi plačevali davek na dohodek. Pri prodaji nepremičnin se pogosto skleneta dve pogodbi: ena za davčne organe s čim nižjo ceno, druga pa za stranke.
V velikih mestih še naprej bogatijo na stare preizkušene načine: prodajo stanovanjskih pravic, z oddajanjem stanovanj podnajemnikom za visoke najemnine, s prodajo stanovanj. lastnik pa nato dobi
družbeno stanovanje od delovne organizacije ipd.
V času pomanjkanja je zelo nevarno bogatenje mesarjev in trgovcev z zadrževanjem blaga do podražitev, slabim tehtanjem in podobnimi malverzacijami. Najbolj »spretni« trgovci in mesarji lahko s tako krajo v enem letu zgradijo lepo družinsko zgradbo in jo tudi kompletno opremijo.
V nekaterih občinah so se razvile različne dejavnosti (nezakonite), ki niso nikjer registrirane; preprodaja živine. sušenje in preprodaja pršuta na debelo (brez prijave), umetno pripravljanje vina — s takimi posli posamezniki pri-
dobijo tudi milijon dinarjev mesečno. Sem sodijo še denarne transakcije, zamenjava čekov za gotovino za 10—20 % provizijo, ilegalen uvoz zlata, itd.
Na vprašanje, kje so vzroki tako jalovih rezultatov v boju proti nezakonitemu bogatenju. je predsednik republiške komisije za proučevanje vira premoženja StipeTojčičdejal. da bo rešila vprašanje socialnih razlik v naši družbi, zlasti tistih, ki so nastale zaradi ne-
Kot je bilo ugotovljeno v razpravi na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, je bila aktivnost glede obravnave analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1981—1982, poročila o njegovem uresničevanju v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja in skladnejšem regionalnem razvoju v murskosoboški občini v redu zastavljena. Predvsem je izstopalo usklajeno delovanje družbenopolitičnih organizacij in odgovornejši pristop v organizacijah združenega dela, kjer skušajo z lastnimi akcijskimi programi dosledneje izpeljati načrtovane naloge. Ob upoštevanju gospodarskih razmer pa omenjena analiza tudi nakazuje različice za spremembo kazalcev gospodarske rasti v prihodnjih letih, kar je posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja.
Člani predsedstva OK SZDL so podprli stališča izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ki je dokaj kritično ocenilo zlasti poročilo o izvajanju slovenskega družbenega plana.
Razprava je pokazala, da je treba še v večji meri dati poudarek prestrukturiranju celotnega gospodarstva, ne pa le kmetijstva. Ob podatku, da v naši republiki pojav nezaposlenosti ni zaskrbljujoč, so člani predsedstva OK SZDL opozorili, da vprašanje zaposlovanja na manj razvitih območjih ni enostavno razrešljivo. Pri tem so se zavzeli za selektivni pristop glede ocenjevanja možnosti zaposlovanja, ker je v prvem četrtletju letošnjega leta v murskosoboški občini število prvih iskalcev zaposlitve poraslo na okrog šeststo, pretežno mladih do 27. leta starosti. V razpravi so dokaj
Milan Jerše

Pomurje se je enakovredno I vključilo v upor
(Nadaljevanje s L strani)
POMURJE
0 raziskavah voda
Nedavni sestanek komisije za varstvo kakovosti in količine voda pri Območni vodni skupnosti Mura v Murski Soboti je bil odmerjen pregledu opravljenih faznih elaboratov raziskav prve, druge in tretje faze študije Hidrogeologija pitne vode v Pomurju. Studijo so v komisiji potrdili, obenem pa razgrnili in sprejeli program raziskav nadaljnjih dveh faz. Po predvidevanjih naj bi celoten program vseh petih faz raziskav prišel okrog 850 milijonov dinarjev, s tem, da se bo del teh raziskav uporabil pri načrtovanju energetskih stopenj na Muri. Od finanserjev naj omenimo le poglavitne: v prvi vrsti raziskovalna skupnost Slovenije, republiška zveza vodnih skupnosti in območna vodna skupnost Mura. Manjkajoči delež bodo primaknile komunalne skupnosti vseh štirih pomurskih občin.
O tovrstni problematiki, očitno sila zapleteni in kompleksni, bodo — posebej za občino Murska sobota — razpravljali
LENDAVA
URBANIZACIJA
POLICENTROV
I Kovač, ki je kot sekretar okrožnega komiteja KPS za  Prekmurje in Medžimurje vodil istočasno tudi vojni revo-  hicionarni komite. Na naslednjem sestanku 18. junija 1941  so planirali oborožene akcije. Že od vsega začetka so raz-
Imišljali o formiranju oborožene čete, ki bi do jeseni prerasla  v bataljon in operirala v Prekmurju, pozimi pa bi se glavnina  umaknila na Pohorje. Ti načrti zaradi pomanjkanja obo-  rožitve in eksploziva sicer niso bili uresničeni, pač pa se je  gibanje oblikovalo potom uporniških skupin, kijih je partija I
v Prekmurju formirala izmed naprednih in borbeno pri- I pravljenih intelektualcev, zlasti študentske mladine, kme-  tov (predvsem iz vrst DKFD) in obrtnikov oziroma delavcev.
 Proti koncu junija in v začetek julija 1941 so pričeli z I  organizacijo uporniških troik in petork. aktivnost teh pa je   segala iz M. Sobote v Markisavce, kuconce, Križevce, " — Gornje Petrovče, Adrijance, Kuzmo. Grad, Rankbvce, Dolnjo Bistrico. Benico itd. V tem gibanju je v sorazmerno I kratkem času sodelovalo že okrog 200 somišljenikov. To je  bilo obdobje, v katerem so bili položeni temelji organizira- " nega narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju, kije bilo istočasno povezano s PK KPS za Štajersko.
V družbenem planu razvoja lendavske občine za obdobje 1981 do 1985 je predvidena izdelava zazidalnih načrtov za vsa vodilna naselja, ali kot temu pravijo—policentre. Trenutno je v izdelavi zazidalni načrt za del naselja Črenšovci. ki predvideva racionalno rabo stavbnih zemljišč za individualno in usmerjeno družbeno gradnjo stanovanj. Občinska skupščina je prav zaradi tega na nedavni seji sprejela odlok os;^o^ni
prepovedi prometa z zemljišči na površini, ki jo bo zajel zazidalni načrt. Gre seveda tudi za to. da ne bi kmetijskih površin spreminjali v gradbene, saj je bilo tega po podatkih kmetijske zemljiške skupnosti v lendavski občini že precej. Ker se zazidalni načrti pripravljajo tudi za druge poli-centre občine, je pričakovati, da bo občinska skupščina sprejela še vrsto tovrstnih odlokov.
Jani D.

STKAN 3
od tedna
LENDAVA — Koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL je obravnaval poročilo o uresničevanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v lanskem letu. Posebej je ocenil delovanje krajevnih konferenc SZDL in ugotovil, da so bile za vse akcije NNNP dobro pripravljene, vendar pa so imele tudi slabosti, ki jih bo potrebno v tem letu odpraviti. Še vse preveč se pojavlja dvojnih zadolžitev in omahovanja ob akcijah.
MURSKA SOBOTA — Na drugi seji koordinacijskega odbora za spremljanje samoupravnega sporazumevanja v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so člani in predsedniki skupščin obravnavali in podprli predlog revalorizacije sredstev za tekoče leto, o katerem bodo sklepali delegati na skupščinah. Iz pregleda doseženega valoriziranega dovoljenega priliva sredstev za prvo polletje leta 1982 je razvidno, da so le-ta dosežena z 46,7 odstotki, medtem, ko pri nekaterih skupnostih znašajo več kot petdeset odstotkov. Zato bo, če bodo spet presežki, potrebno koregirati prispevne stopnje, da bi ne v bodoče bremenili že tako preobremenjeno združeno delo.
Do obratne korekcije pa že prihaja pri dovoljeni porabi v občinski zdravstveni skupnosti pn kateri bo kot izhodišče za tekoče leto potrebno upoštevati dejansko realizacijo v preteklem letu.
bb
Visoka stopnja sožitja
do tedna
Borba za izvoz — stalna skrb
Družbenoekonomski odnosi v murskosoboški občini so se močno zaostrili, o čemer jasno kaže ocena o polletnih rezultatih gospodarjenja v delovnih organizacijah. Po ocenah, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti, je npr. zlasti zaskrbljujoč hiter porast porabljenih sredstev, ki so celo za 4 odstotke višja od celotnega prihodka. Že ta podatek zahteva v sleherni organizacij' združenega dela temeljito analizo in oceno za sprejem takšnih ukrepov stabilizacije, ki bodo ta nesorazmerja zmanjšali in postopoma povsem odpravljali. Na določene negativne trende je sindikat opozarjal že ob četrtletju, so podarili na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, vendar jih marsikje niso upoštevali dovolj resno. Zato ni mogoče pristati na nekatere izgovore v združenem delu, češ. daje za slabši gospodarski položaj v njihovem kolektivu krivo zgolj pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, so med drugim menili v razpravi.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja si morajo v vsaki proizvodni delovni organizaciji prizadevati, da se uveljavijo na domašem in tujem trgu. Ugotovitev, da celo 90 odstotkov izvoza iz murskosoboške občine ustvarjata le
dve organizaciji, dokazuje, da so marsikje še v premajhni meri usmerili napore za doseganje boljših izvoznih rezultatov. Borba za izvoz mora postati stalna skrb, saj drugače bitke za stabilizacijo ni moč dobiti. Zato je bila tudi na tokratni seji predsedstva OS ZSS izpostavljena odgovornost do dela vsakega delavca, hkrati pa bo treba že' ob polletnih periodičnih obračunih v OZD sprejet: konkretne usmeritve za aktivnost vseh članov v sindikatu, samoupravnih organih kot med delavci samimi, da bi izboljšali trenutne nič kaj zavidljive gospodarske dosežke.
. Na seji pašo v glavnem tudi podprli stališča in ugotovitve murskosoboškega izvršnega sveta glede izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem prvem tromesečju. Zlasti so se zavzeli za zaostritev odgovornosti do: vseh kršiteljev ' omenjenega dogovora, čeprav tudi na račun uvedbe ukrepa družbenega varstva. Uskladitev rasti osebnih dohodkov s porastom dohodka pa bi naj usklajevali v posameznih časovnih obdobjih. da ne bi čakali na konec leta. Ob tem pa se je znova pokazalo, da sistem nagrajevanja po delu, kot temeljna socialistična vrednota, še vedno ni dovolj zaživel v praksi.
Milan Jerše
Na obisku v lendavski občini se je pretekli petek mudil predsednik republiške konference socialistične zveze Franc Šetinc. V pogovorih z vodstvi socialistične zveze pomurskih občin in predstavniki narodnosti, v katerih so sodelovali tudi Geza Bačič, član predsedstva CK ZKS. Jože Hartman, predsednik . narodnostne komisije pri republiški konferenci socialistične zveze in Maks Rojs, predsednik pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze, je osrednja pozornost veljala vprašanjem povezanim s položajem pripadnikov madžarske narodnosti. Tovariš Šetinc paje obiskal tudi novo Lekovo tovarno v Lendavi.
Temeljno zagotovilo za nadaljnji vsestranski razvoj narodnosti je visoka stopnja sožitja na narodnostno mešanem območju v Pomurju, je v pogovorih med drugim poudaril tovariš Franc Šetinc. Prav znotraj takšnega vzdušja je najmanj prostora za pojave nacionalizma, zato bo tudi v prihodnje nujno dosledno uveljavljati idealna načela narodnostne politike v praksi, ki jo vedno znova morajo bogatiti konkretna dejstva. Nadaljevati je po-
trebno z ustvarjanjem takšnih objektivnih razmer, ki bodo zagotavljale uveljavljanje funkcionalne dvojezičnosti — torej takšne, da bo vsak govoril v svojem jeziku, pa se bodo razumeli.
Praksa na narodnostno mešanem območju v Pomurju pravilnost takšne usmeritve že potrjuje. Dobro zastavljena politika skladnejšega regionalnega razvoja v zadnjem desetletju je obmejnemu območju, kjer pripadniki narodnosti tudi živijo. zagotovila ustrezno družbenoekonomsko osnovo in prebivalstvu socialno varnost. Toje v celoti zaustavilo odseljevanje ljudi s tega območja. kar potrjujejo rezultati zadnjega popisa prebivalstva.
Pred 23 leti uvedeno dvojezično osnovno šolstvo postaja model celotnega izobraževanja in je tudi temelj funkcionalni dvojezičnosti. Istočasno so pričeli dvojezičnost uveljavljati v predšolskih ustanovah, pred leti z uvedbo madžarščine na pom urskih srednjih šolah in z ustanovitvijo dvojezične srednje šole lani v Lendavi pa se proces dvojezičnega izobraževanja uspešno dogra-
Na področju informativne dejavnosti je bilo v razgovorih posebej izpostavljeno zadovoljivo delegatsko informiranje v obeh jezikih in vloga madžarskega tednika Nepujsag. ki ga na narodnostno mešanem območju dobiva skoraj vsako gospodinjstvo. Dvojezična oddaja Mostovi — Hidak na ljubljanski televiziji dvakrat mesečno po petnajsti minut je premalo, da bi lahko odločujoče vplivala na razvoj materineg jezika. Zato se toliko bolj zavzemajo za izgradnjo pretvornika, ki bi omogočil nemoteno spremljanje programa madžarske televizije. Po daljših pripravah so zdaj te tako daleč, da bo pretvornik usposobljen
Amaterizem uspešno dopol- g njujejo z gostovanji iz Mad- I žarske in Vojvodine. Zalo- | žniška dejavnost« vseskozi spodbuja literarno ustva- g rjalnost pripadnikov narod- I nosti. Nepogrešljivi pa so g tudi že tradicionalno dobri stiki z matičnim narodom. g
Vse to prispeva k nadalj- I njemu poglabljanju sožitja, | zato mora tem področjem veljati skrb tako pripadnikov g narodnostikot večinskega I naroda. Zlasti v temeljnih g organizacijah združenega dela bi morali dvojezičnost g dosledneje uveljaviti, tako I kot je to že uspelo v šolah, g krajevnih skupnostih m drugje. To vprašanje je po- g vezano s kadri, ki pa že V I bližnji prihodnosti ne bi g smeli biti več problem. Samo na Madžarskem naprimer ta g čas iz Pomurja študira 16  mladih, še več ustreznih ka-d rov pa bo usposobilo dvo- I jezično šolstvo doma. -
L Benko g
V MORA VSKIH TOPLICAH SO NADVSE ZADO VOLJNI Z OBISKOM
- POPRAVEK
VG Kapela-Radenci popravlja pomote v oglasu JAVNA DRAŽBA, objavljene v časopusu Vesnik št. 27. z dne 15. 7.1982:
Pod točko c) v tretji vrsti namesto številke 198.41 7.— pravilno 418.299,—
Pod točko e) v drugi vrsti namesto št 1242 pravilno 130Ž v tretji vrsti namesto št 222.267. — pravilno 222.396,—
Turistično društvo, ali več društev!
Kdo neki ne pozna Moravskih toplic, sedem kilometrov severovzhodno od Murske Sobote oddaljenega zdravili-ško-turističnega središča, znanega doma in po svetu? bi se lahko upravičeno vprašali. Kajti Moravske toplice, ki so se razvile južno od vasi Moravci v ravnini ob potoku Lipnica — izvir toplične vode so odkrili iskalci nafte leta 1960v globini do 1117 metrov, leta 1963 pa je na pobudo vaščanov gostinsko podje tje Zvezda iz Murske Sobote uredilo in odprlo kopališče, so danes pravcata Meka za številne turiste in goste. Zdravilne sestavine vode privabljajo iz dneva v dan vedno več ljudi, katerim so na voljo štirje odprti bazeni s toplično vodo (eden je prirejen za kopanje pozimi) pokriti bazen, kopalne kabine, ambulanta z zdravstvenimi storitvami, fizioterapija, ponudijo vam značilne domače jedi, poskrbljeno paje tudi za organizacijo raznih kulturnih in drugih prireditev. Značilne hišice, grajene v pokrajinskem slogu in pokrite s slamo, nudijo zares pravi počitniški oddih.
Tako je bilo tudi te dni v Moravskih toplicah, ko je v jeku glavne turustične sezone, precej živahno, saj so bazeni prepolni kopalcev, pa tudi restavracijski objekti so zasedeni. »Z dosedanjim obiskom gostov v Moravskih toplicah smo lahko skoraj povsem zadovoljni. pri čemer je kamp
celo bolje zaseden kot lansko leto. V letošnjem prvem polletju smo imeli okrog 5200 gostov iz tujine, med katerimi so prevladovali Avstrijci in Nemci, nekaj pa jih je bilo tudi iz Francije. Nizozemske in izseljencev iz Združenih držav
je sicer 70:30. sedaj v juliju pa je to razmerje izenačeno. Tako z je navadno tudi v mesecu av-! gustu. Trenutno so vse posteljne zmogljivosti — skupno premoremo v vikend naselju, kampu in privatnih hišah okrog 500 postelj — zasedene.
ODDIH IN SONČENJE — Tudi sredi tedna je v Moravskih toplicah nadvse živahno, saj so bazeni prepolni kopalcev, restavracijski objekti pa zasedeni. Nekaj prenočišč lahko najdete le pri zasebnikih. Tekst in foto: M. Jerše.
Bogata je tudi sama tu stična ponudba. Obiskov -cem Moravskih toplic so voljo trimska in kolesarsK« steza, kjer je možno pridob zlato, srebrno in bronaj’ir, značko, vsak teden enkrat ganizirajo izlete po Pomur| • v stari restavraciji trikrat densko piknike, ples ob k°n tedna, v novi restavraciji P‘ občasno gostijo ansam  folklorne skupine itd- ,ys gost, ki biva v Moravskih plicah več kot deset dni. zastonj zdravniški pr^Lj, izbiro hrane po želji. I<1* ugodnosti paje še več.
Veliko pa si obetajo tud novega hotela visoke B K gorije. ki bo gotov do <e . 0 njega oktobra. V skupaj s pomožnimi < moz.no sprejeti cezSOUg05  Vrednost te pomembne dobitve za celotno turisti 4 drugo ponudbo , Mora toplic bo znašala okrog milijonov dinarjev. Sprt 0, danje polhe zasedenosti v steljnih zmogljivosti so F jj vičene optimistične nap tudi v prihodnje.
Amerike, in približno 2300 domačih gostov. Vse to obeta dobro turistično bero«, meni namestnik šefa recepcije v Moravskih toplicah Franc Drverič.
Receptorka Slavica Erniša postreže še z nekaterimi zanimivimi podatki. »Razmerje obiska tujih in domačih gostov
nekaj prostih mest bi se morda	jer(e
še našlo pri zasebnikih.« ’	Milan
Svet Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota
razpisuje dela in naloge:
Zanimiva novica prihaja iz Kobilja. Tamkajšnja delegacija meni, da bi morala turistična društva sedanja in bodoča. prevzeti skrb za turistični razvoj svojega področja, oziroma če je to ustanovljeno v vodilnem naselju pomagati pri razvoju slehernega naselja. Pri tem bi jim morale pomagati tudi vse družbenopolitične organizacije in druga društva z namenom, da izkoristimo vse lepote naših krajev in s tem prispevamo h kulturnej-šemu izgledu naselij in cele občine.
O tolikokrat omenjenem kmečkem turizmu, pa bi bilo potrebno več povezovanja med nosilcem gostinstva v občini in krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti so namreč pripravljene del sredstev vlagati tudi na to področje, vendar pa ob pomoči družbenega sektorja gostinstva. kije v srednjeročnem planu razvoja občine tudi zadolžen za to področje. Turističnih društev bi kazalo ustanoviti torej več.
Jani D.
— OPRAVIČILO
V prejšnji številki je na straneh 10 in 11 pomotoma izostalo ime avtorja, ki je zbral vire in literaturo o NOB v Pomurju. Avtorica je Niki Brumen, ki se ji za napako opravičujemo.
Ves čas sem planiral, da bo regres zadostoval vsaj za bencin, sedaj pa je še ta načrt padel v vodo
1.	Ravnatelja šole
2.	Pomočnika ravnatelja šole
Kandidati morajo poleg pogojev določenih s 147. členom Zakon usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje pogoje-
— da imajo visokošolsko izobrazbo,	ravliaio
— da s celotno svojo poklicno in družbeno aktivnostjo uveA:anje, humane medsebojne odnose in socialistično samoupra Gn0-
— da imajo moralno politične kvalitete in organizacijske sp°s sti za vodenje pedagoškega dela.
^ndi^3
Nastop dela z dnem, ki ga določi akt o imenovan:11. Izbrana ta bosta imenovana za mandatno dobo 4 leta.
Kandidati naj v roku 15 dni od objave razpisa pošljejo dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Svet Sreohljjdati . slovne in ekonomske šole, Murska Sobota, Titova 4- K j^en0^ ravnatelja naj na kuverti pripišejo -za razpisno komisijo z pa »z* nje ravnatelja šole«, kandidati za pomočnika ravnate) razpisno komisijo za imenovanje pomočnika ravnatelja'-
nfeka rokaZa Kandidati bodo o izbirfobveščeni v roku 30 dni od p°l prijave.

VESTNIK, 21.
STRAN 4
Civilna zaščita , v zenskih rokah
V delovni organizaciji JNDIP v Lendavi je skoraj ’M zaposlenih, od tega pav 'eliki večini ženske. Ni to-čudno, da imajo tudi na Mročju splošnega Ijud-skega odpora in družbene ^mozaščite glavno besedo. Posebej to velja za eWe civilne zaščite, enote P^e pomoči in druge. V inskem in letošnjem letu je veliko žena tega de-'Ovnega kolektiva udeleži-seminarjev v občinskem merilu.Tako so s’ Pridobile znanje, ki so ga Preverjale tudi v praksi ob M^ih akcijah NNNP.
cene tega delovnega kolektiva so skrbno pri-^'mnile tudi predavanjem '."črnosti pri delu in zato m ^aj, da je pri njih nesreč Rimanj. Tudi v letošnjem Om bodo svojo sposobnost ^azale, ko bodo pripra-? akcijo. Verjamejo v sposobnost in znanje, '"?a s pridom izkoriščajo “d’ v krajevnih skupno-kjer živijo.
Jani D.

ALI BOMO V POMURJU KOPALI TUDI PREMOG?
Nova najdišča dajejo upanje
To. da je premog v naši pokrajini ali ob njej bil inje, ni nobena novost. V bližnjem Murskem Središču onstran Mure so ga kopali dolga leta, tudi v ljutomerski občini, domačini ob reki Muri pri Podturnu pa ga še danes s pridom vlačijo iz reke, zlasti tedaj, ko Mura »pobesni« in odnaša zemljo, s tem pa odkriva premog. Ko so v lanskem letu
MDA »GORIČKO 82«
Udarniški dan v Krncih |
brigadirji prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, v kateri so bili mladi iz Ljubljane-Šiška. Sevnice, Kranja in Slovenske Bistrice, sodelovali na popoldanski udarniški akciji v Krncih, kraju, ki sodi h krajevni skupnosti Martjanci. Brigadirji, ki so ves čas dosegali nadvse dobre delovne uspehe na trasi delovišča med Šalovci in Markovci' so se tudi tokrat izkazali. Skupno z domačini iz Krneč — vas ima le okrog 20 hišnih številk — ter mla-
Dobre priprave pomurske pionirske brigade
Podobno kot ostale pomurske brigade se tudi regijska pionirska brigada »Štefan Kovač—Marko« že dalj časa intenzivno pripravlja na sodelovanje na bližnji mladinski delovni akciji zveznega značaja. 40 pionirk in pionirjev iz vseh štirih pomurski h občin, ki jih bodo spremljali tudi štirje mentorji, bo namreč od 1. do 28. avgusta letos delalo na zvezni mladinski delovni akciji »Suha krajina 82«. Naselje akcije bo v občini Kočevje, pomurski pionirji pa bodo zlasti pomagali pri melioracijskih delih, pri čemer bi naj opravili drobni posek, planirali zemlji in podobno.
Letos so člani regijske pionirske brigade »Štefan Ko-vač-Marko« že sodelovali na številnih lokalnih delovnih akcijah v posameznih pomurskih občinah, bili pa so tudi na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82«. kjer so pomagali mladim iz
RADOVČI
Gasilstvo ima bogato tradicijo
x Gasilska društva niso več v klasičnem smislu zgolj tista, ki bi sodelovala le pri gašenju požarov, ampak so prostovoljni gasilci v današnjem času vse bolj vključeni v koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v
OB PREDAJI GASILSKEGA AVTOMOBILA — Posnetek Je s slovesne predaje novega sodobnega gasilskega avtomobila prizadevnim članom gasilskega društva v Radovcih. Foto: E. Melin
posameznih krajevnih skupnostih. To pa pomeni, da je gasilska organizacija postala v pravem ponienu besede množična, njeno delo pa vsestransko. Na ta način v praksi dokazujejo rezultate podružbljanja
začeli beli rudarji vrtati novo globoko naftno plinsko vrtino v Petišovcih, se je v različnih globinah spet pojavil premog. Ker naftaši niso zanj zainteresirani. so v pomoč pozvali še geološki zavod, ki je na območju lendavske občine izvrtal več raziskovalnih vrtin. Ugotovitve kažejo, da je premog v Banici, Gaberju in proti Bistricam in da so zaloge
Brigadirji prve izmene MDA »Goričko 82« so zlasti pomagali pri kopanju obcestnih jarkov in Urejanju škarp za odvodnjavanje. Akcija, ki so jo opravili na cestnem odseku malo nižje od gasilskega doma v Krncih proti Sebeborcem v skupni dolžini skoraj poldrugega kilometra, je povsem uspela.
Posebej pa se veselimo nove in lepše ceste, na kateri se bodo naši stroji poslej manj uničevali.
MARIJA KNAUS, gospodinja: Meni so se brigadirji zelo dopadli, saj so večkrat prišli po vodo in mleko. Ob tej priložnosti sem jih tudi lepo pogostila, pa tudi pogače sem jim marsikdaj spekla. Spoznala sem, da so brigadirji zelo prijazni, iz razgovora pa sem razbrala, da jim je nadvse všeč v tem predelu
Goričkega. Že dolgo čakamo na asfalt, ki ga bomo končno le dobili. Takrat se bomo tudi lažje vozili z bicikli, ker je nekaj čisto drugega vožnja po makadamu. Videla sem, da so tudi drugje v naši vasi prijazni ljudje lepo sprejeli brigadirje iz drugih predelov Slovenije.
PIONIRJI NA GORIČKEM — Tale posnetek je nastal med udarniško akcijo pomurskih pionirjev na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82« v bližini Markovec.
ostalih predelov SR Slovenije. Kot načrtujejo, bodo pred odhodom na zvezno mladinsko delovno akcijo »Suha krajina 82« opravili še en zbor brigadirjev in udarniško akcijo na Goričkem. Ker je le
splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v vsaki krajevni skupnosti.
To brez dvoma velja tudi za gasilsko društvo Radovci na Goričkem, kjer ima gasilstvo zares bogato tradicijo. Iz kronike razbe-
remo, da sežejo začetki gasilstva v Radovcih že v leto 1937, ko so napredni vaščani ustanovili gasilsko društvo. Takrat so premogli le dvokolno ročno brizgalno. Leta 1954 so gasilci s pomočjo vaščanov
menda kar zanimive. To po mnenju nekaterih strokovnjakov v Lendavi pomeni, da bi z dodatnimi raziskavami, te seveda ne bodo kratke, prišli do spoznanja, da pod nami ležijo dokajšnje količine premoga, ki bi bile še kako potrebne današnji energetski krizi. Ali se torej lahko nadejamo, da bomo v Pomurju imeli ob belih še črne rudarje? Jani D.
mala anketa ODPRTIH ROK SPREJEL^ BRIGADIRJE
Zadovoljni so bili tudi z udeležbo okrog 30 domačinov na udarniški akciji, ki so jo sicer načrtovali že dan poprej, vendar jim je takrat ponagajalo deževno vreme.
Posebej pristno je bilo vzdušje ob pogostitvi brigadirjev, za kar so poskrbeli krajani Krneč, in kasnejšem tabornem ognju, ki so ga zaključili s pestrim kulturnim programom. V njem so se predstavili člani mladinske delovne brigade »Kozjanski odred« iz Sevnice.
Milan Jerše
O brigadirjih prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, v kateri so bili mladi iz občin Ljubljana—Šiška, Kranj, Sevnica in Slovenska Bistrica, smo lahko slišali veliko pohvalnih besed, Ne le, da so izpolnili pričakovanja na trasi delovišča in pri udejstvovanju v raznih interesnih dejavnostih, ampak so navezali tudi zelo pristne stike z domačini na Goričkem. To so nam povedali tudi krajani Markovec, kjer so ravnokar potekala najobsežnejša dela pri obnovi cestnega odseka na manj razvitem in obmejnem območju murskosoboške občine.
KAREL KNAUS, kmetovalec: Brigadirje republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82« smo zares sprejeli z veseljem. Večkrat so nas tudi obiskali, zato smo jim rade volje ponudili pijačo in jedačo. Hkrati pa so pri nas shranjevali tudi orodje. Pomagali pa so nam tudi pri spravilu vreč ječmena.
Zato jaz gledam na njihovo delo s toplim srcem. Delajo pač toliko, kolikor zmorejo, posebej tisti, ki od prej niso bili vajeni takšnega dela. Z njimi sem se večkrat pogovarjal, kar je bila dobra priložnost za izmenjavo izkušenj.
tošnje leto prvič ustanovljena pomurska pionirska brigada, kar bi naj v prihodnje postalo tradicionalno, bodo vse . te akcije nadvse dobra priprava za prostovoljno delo mladih v prihodnje.
AVGUŠTINA BARBER, gospodinja: Mi smo zelo zadovoljni z brigadirji iz Kranja, Sevnice, Slovenske Bistrice in Ljubljane-Šiška. K nam so večkrat prihajali po vodo, posodili pa smo jim tudi orodje, ki so ga rabili na delovišču. Med drugim so si brigadirke in brigadirji ogledali tudi to, kako
se sploh peče 'kruh, s katerim smo jih potem pogostili. Hkrati pa so se zanimali, kako nam gre s kmetovanjem v tem delu Goričkega. Lahko rečem, da smo bili z njimi ves čas posebej zadovoljni, kajti mi, ki smo vajeni težkega dela, vemo, na kaj so se morali navaditi. Zlasti pa me veseli, da bomo v kratkem dobili lepšo cesto.
zgradili svoj dom, pri čemer je zlasti zanimivo omeniti, da je bila vsa opeka za dom zgrajena ročno. Leta 1961 pa je društvo dobilo tudi prvo motorno brizgalno.
Nedvomno pa doživlja gasilsko društvo v Radovcih največji razmah po letu 1975, ko je stekla akcija za habavo sodobne motorne brizgalne, ki so jo svojemu namenu predali leta 1976. Istega leta je bila montirana tudi sodobna krovna sirena. Samo leto kasneje je društvo razvilo svoj prapor. Največja pridobitev za gasilsko društvo, vaščane Radovec in okoliških vasi pa je nedvomno sodobni gasilski avtomobil, ki so ga na slovesen način predali svojemu namenu ob letošnjem dnevu borca. Finančna sredstva so prispevali: gasilsko društvo in vaščani Radovec ter okoliških vasi, 35 odstotkov sredstev je pridala občinska gasilska zveza v Murski Soboti, družbenopolitične organizacije in društva iz krajevne skupnosti Grad in drugih vasi, del sredstev pa je v obliki posojila
JULIJANA HOL, gospodinja: Brigadirje smo lepo sprejeli in se jim prisrčno zahvaljujemo za vse narejeno. Spoštujemo to mladino, ki je prišla od drugod, da nam pomaga pri obnovi ceste. Zato jim želim vse naj-
boljše tudi v [ " xggHt	smo j'm kekse 'n.
'*	na pijačo i.'
so blizu naše hiše, česar smo bili po zelo dobro, saj so v teh nekaj dnevih dela. Prepričana sem, da bo tako t_____ ____ izmenah. Sicer pa se zelo veselim, da bo že
opravil
Dali
enkrtRrtudi
skozi našo vas potegnjen asfalt, ker nam zdaj stalno uhaja prah s ceste v stanovanje.
prispevalo lovsko društvo Radovci. Čeprav so za sedanje uspehe
gasilskega društva Radovci zaslužni vsi člani, pa je treba navzlic temu poudariti, da je društvo doživelo največji razmah prav pod vodstvom sedanjega predsednika Eleka Šeruge. Seveda pa radovski gasilci ne spijo na dosedanjih uspehih, ampak že kujejo načrte za naprej. Milan Jerše
ANA MEHLAUER, gospodinja: Dobre volje smo sprejeli brigadirje, ki, kar moram posebej poudariti, dejansko v redu delajo, kar sem opazila že prvi teden na delovišču. Mislim, da nam je zelo potrebna nova cesta, o čemer smo se že večkrat pogovarjali. Samo ne vemo, kdaj bomo dobili tudi asfaltno
prevleko. Moram povedati, da sem se ves čas nadvse dobro razumela z brigadirji, kot na primer iz Ljubljane in Slovenske Bistrice, ki so opravljali dela v bližini naše hiše. Večkrat jih seveda tudi pogostim in jim ponudim pijačo.
Milan Jerše
2l- JULIJA 1982
STRAN 5
PO DOLINI ŠČAVNICE
NEUGASLJIVA PODJETNOST
To pot — v tretje gre pač rado — sta si naša popotnika zadala, da se prebijeta iz Spodnje Ščavnice, skozi Lastomerce in naprej v Spodnje Ivanjce, Negovo in Videm ob Ščavnici. Dognali boste, da ju je teren primoral nekoliko ovinkariti, sicer pa je šlo kot po maslu. Odkrito rečeno, nista si delala bog1 zna kakšne sile, saj naglica nikoli ni dobra. Če je posredi dolga pot, potlej pa sploh.
TVEGANJA SE SPLAČAJO
Namerilo se je, da sta v Spodnji Ščavnici — kajpada v vaški »oštariji« — srečala Toneta Kampuša, mladega poslovneža, ki se je iz komercialista prelevil v sposobnega obrtnika. Celo na precej spolzka tla inovator-stva v gradbeništvu se je podal in vse kaže, da bo iz sprva skromne delavnice v Spodnji Ščavnici zrasel pravcati mali obrat. Vendar na to še počakajmo, da stvari dozorijo.
Vestnikova »akcijaša« sta dobro uro križarila tam okoli Plitvičkega vrha in dela Le-šanfda bi se slednjič našla na kmetiji pri Benkovih. Tudi tu je menda v petdesetih letih veselo mlel mlin, daleč naokoli znan kot Žigertov. Malce sta se razgledala, čeprav ni kaj prida videti. Od nekdaj očitno sila trdnega poslopja so ostali zgolj betonski nosilci in propust z delno zajezitvijo. Eden od radovednežev, ki se sicer praska najraje tam, kjer ga najmanj srbi, je tebi nič meni nič zlezel — dobesedno rečeno — v temelje mlina, kjer je našel kup napisov na stenah. V še ne posušen beton so okorno vrisane črke: sinko mlinarja Tonček Benko, čerkica Emica Benko, Šča
vnica, 6. 11. 45, delodajalca Alojz, Alojzija Benko, ce-mentar Anton Babosek, Ivanjševci 56, Vrbnjak Alojz, Ivanjševci 61, težak Pajek Jakob, Police 72 in tako naprej. Odkritje pa tako, kaj? Drugega nadobudneža so ta čas okupirale izkušnje Benkovih v kmetovanju. Pri tem je pokazal solidno znanje, o čemer še posebej poroča.
AMURJI SO, LOKVANJI TUDI
Za tem sta podpisana z lado odbrzela — če se vožnji po »samihjamah« sme tako praviti — proti Konradu Niederlu, kmetu v Spodnji Ščavnici, ki smo ga pred ča
Gruča otrok pri Benkovih v Spodnji Ščavnici je bila precej nared, da pozira na ostankih nekdanjega Zigertovega mlina.
som že obiskali. Zamudila sta se le toliko, da so njuni pogledi oplazili par stolet star hrastov orjak, nato pa še skočila do bližnjega soseda Ivana Žižeka, natumega Savinjčana, sicer pa samosvojega konjičkarja, zagnanega zbiralca starin. Njegov portret ste v prejšnjem Vestniku že imeli priložnost, da si ogledate. Mimogrede — tudi dušo jima je bilo darfb, Q da sta si prevezala. Kako in s čim. tega ne kanita izdati.
Hmeljev sok m mikavna postrežba (beri: postrežnica) ju je dočakala pri Roškarju v Lastomercih. kmečkem turizmu, ki ima vse karakteristike gostišča. Klepetali in natolcevali so, žal pa vsebina vsega izrečenega ni za objavo. '
Kot za stavo je potem šlo do Spodnjih Ivanje in Negove. Tu sta se za tega dne dokončno »ustoličila.« Resnici na ljubo: z nekaj zgovornimi obiskovalci so se zasedeli do poznega popol
dne ob Negovskem jezeru. Saj veste, kje je to? Če ne, vam namignemo, da je to tam. kjer so amurji požrli lokvanje, vreme pa turiste. Tako vsaj je bilo pred časom in še ta čas ni dosti drugače. Za podrobnosti lahko pobarate Branka Žurmana, tajnika turističnega društva Negova, ki ni »šparal« s krepkimi na račun dela turističnega društva, ribiške družine in nekaterih drugih podobnih in sorodnih »faktorjev«.
A bilo je to prehudo, pre-problemsko in so raje odnehali. Dogovorili so se, da se še kdaj srečajo in kakšno raz-derejo, morebiti v ugodnejših in privlačnejših okoliščinah. Toda — bog ne zadeni, da bi imeli karkoli proti tamkajšnjemu ambientu. Sploh ne. saj se da tod preživeti enkraten in nepozaben vikend.
Še skok do Blaguša in jezera pri Vidmu ob Ščavnici, nato pa s polno paro, hočemo zapisati polnim plinom do Žihlave, Bolehničic in tako naprej. Po območju, za katerega je njega dni veljalo: projektanti lahko napravijo tudi tako, da ne bo tekla Ščavnica proti Razkrižju, marveč proti Gornji Radgoni. No. a toje že zgodba zase, v teh soparnih dheh prav gotovo prezajeten zalogaj.
Vabimo vas, da preberete naslednje nadaljevanje iz serije Po dolini Ščavnice, ko bo Pajo dejal: »Ljudje hočeš nočeš in prej ali slej skočijo v jarem.«
Popotnika: Branko ŽUNEC Vlado PAVEO
MDA »Goričko 82”
V soboto dopoldne je bila pred brigadirskim naseljem v Gornjih Petrovcih slovesnost ob odhodu brigadirjev prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, v kateri so bili mladi iz občin Ljubljana-Šiška, Sevnica, Kranj in Slovenska Bistrica. Že v nedeljo Pa so jih zamenjali vrstniki iz Ljubljane-Bežigrada, Logatca, Jesenic, brigada Rdečega križa Slovenije in vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane iz Ljubljane, ki se bodo v drugi izmeni poskušali prav tako izkazati kot njihovi predhodniki.	...
Na zadnji skupščini izmene v petek zvečer so zelo ugodno oceniu prispevek mladih slovenskih brigadirjev na delovišču in v interesnih dejavnostih. Skupna vrednost opravljenega dela prve izmene, ki je v glavnem potekalo pri obnovi cestnega odseka med Šalovci in Markovci. je znašala kar 3,93 milijona dinarjev, s čimer so Opravili že več kot polovico načrtovanega na letošnji akciji. Kopanje obcestnih jarkov, planiranje zemlje in podobno so namreč končali kar na 3,5 kilometra dolgem cestnem odseku, celotna trasa pa je dolga 6 kilometrov. 10 dokazujejo tudi doseženi rezultati v drugi dekadi izmene, ko je pov-prečna norma znašala 133,8 odstotka, število efektivnih ur pa 7045.
Tudi tokrat sta se najbolj izkazali mladinski delovni brigam »Pohorski bataljon« iz Slovenske Bistrice z 153,7 in »Stane Zagar-mlajši« iz Kranja z 135,5 odstotka, sledijo pa MDB »Bogo Flander« v Ljubljane-Šiška 128,15 in »Kozjanski odred« iz Sevnice 120,4 odstotka. Vse štiri brigade so se odlikovale s kvalitetno opravljenim delon>> zato so bile tudi udarne, dosegle pa so tudi udamištvo udarnega Na osnovi izjemnih dosežkov pa sta slovenjebistriška in kranjsk brigada prejeli še priznanji MDA »Goričko 82« in trak akcije.
Vse štiri brigade pa so dobile tudi priznanje za družbene dejavno-sti, ki so bile dokaj razvejane. Uspešno je bilo tudi delo raznih komisij krožkov in tečajev, kar velja zlasti za drugo dekado izmene. Voeloti^ zadovoljni z doseženim, čeprav so pričakovali še večjo množičnost nekaterih tečajih. Žal pa sta odpadla tečaja za nogometno nogomet« in košarkarske sodnike, kjer je bila nosilec občinska zveza te*esI^ kulturnih organizacij, kar dokazuje, da bo potrebno v odgovornosti za dosledno izvajanje vseh sprejetih nalog na področj interesnih dejavnosti.	Milan Jen«
OSVEŽILNA KOPEL — Julij je čas žetve pa tudi čofotanja po vodb ko postane na suhem prevroče. Tako sta dekleti izrabili nekoliko Širš’ tok Ledave pod mostom ceste, ki vodi iz Toplovec v Skakovce m zaplavali. Prav nič ju ni motilo spravilo sena v ozadju in hrup redkih avtomobilov, ki so prečkali most, bb Foto: Štefan Celec
Človek v borbi z naravo
Z RAKETAMI NAD OBLAKE
Vroče in soparno julijsko popoldne. Nad obzorjem se nenadoma pojavijo bele meglice, kmalu zatem pa se od severozahoda že začnejo zgrinjati temni oblaki. Strele, ki se vse močnejše in vedno bližje, parajo nebo in preplašena divjad si išče zavetišče v gostem grmovju. Grmenje je preglasilo glas zvonov iz bljižnjega zvonika, nato pa se je že vsulo iz razžarjenih oblakov. Ljudje so le nemočni opazovali podivjano naravo in vzdihovali za sadovi svojega dela, minute pa so se vlekle kakor ure ...
Nekako takole bi še pred leti lahko začeli zapis o neurju, ki je nemalokrat opustošilo tudi naše kraje. Žal tudi danes človek še ni povsem premagal narave, se ji je pa bolj ali manj uspešno zoperstavil. Pravijo, da glasovi, ki se širijo od zvonov, trgajo oblake in vendarle danes pred nevihto ne slišimo več zvonenja. Namesto njih smo se poslužili raket, ki jih izstreljujemo v oblake in se tako skušamo zavarovati pred točo. Strokovnjaki pravijo, da če sistem obrambe deluje brezhibno, lahko v 80 odstotkih točo tudi preprečimo. Se vedno pa se je nemogoče povsem obvarovati pred točo, saj je še vrsta okoliščin, ki to preprečujejo.
»To so novejše rakete, ki dosežejo tudi višino osmih kilometrov in so *tudi učinkovitejše,” pravi Tone Dvoršak, vodja obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji.
Na območju severovzhodne Slovenije že celo desetletje dokaj uspešno deluje sistem za obrambo pred točo v Žikercah pri Mariboru in v pričujočem zapisu vam želimo predstaviti ta sistem.
Branijo 370 tisoč hektarjev
Radarski center za obrambo pred točo Žikerce pri Mariboru je bil postavljen leta 1971, ko se je sedem občin v severovzhodni Sloveniji dogovorilo, da se organizirano postavijo v bran pred točo, ki je domala vsako leto prizadela to območje. Med ustanoviteljicami centra zasledimo takrat občine Maribor, Lenart, Gornjo Radgono, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Slovensko Bistrico, ker pa je sistem že prva leta delovanja dal dobre rezultate, je leta 1979 prišlo do sprejetja republiškega zakona o obrambi pred točo in do nadaljnje organiziranosti te obrambe. Tako sta se v sistem obrambe v letu 1981 vključili še občini Murska Sobota in Lendava, letos pa še Slovenske Konjice. Sistem pokriva trenutno 10 občin in? 370 tisoč hektarjev površin, na tem območju pa deluje čez 120 strelnih mest.
Čeprav ni kazalo, da bi bile
nevihte, je tudi ob našem obisku v radarskem centru bilo zelo živahno. Ce namreč želijo, da sistem brezhibno deluje, je potrebna dobro usposobljena strokovna ekipa in ta je že nekajkrat dokazala, da uspešno opravlja svojo nalogo. Najbolj nevarne so tiste nevihte, ki se na hitro pripravijo, zato je noč in dan potrebno dežurstvo. Tudi ob lepem vremenu tu ne poznajo počitka, saj je potrebno marsikaj postoriti,, da bi v primeru akcije delo potekalo brez zastojev. Medtem ko metorololog nenehno opazuje in spremlja gibanje nevihtnih oblakov, ostali člani ekipe usposabljajo radijsko tehniko in razvažajo rakete po strelnih mestih.
Kot smo že zapisali, deluje na celotnem branjenem območju čez 120 strelnih mest, ki so z radarskim centrom povezana preko UKV radijskih zvez. Ob normalnih okoliščinah so te zveze dvakrat dnevno, v primeru nevihtne nevarnosti pa po potrebi. Strelci so prvič povezani z radarskim centrom ob devetih, ko dobijo vremensko napoved in ob dvanajstih, ko je prav tako vremenska napoved in druga potrebna navodila. Ob dvanajstih se morajo strelci obvezno javiti radarskemu centru, saj je takrat. tudi redna kontrola zvez. V primeru, da se isto strelno mesto dvakrat zapoved ne javi centru, ga njihova služba takoj obišče. Ce je posredi okvara radijske zveze, jo je treba nemudoma odpraviti, če gre za malomarnost strelca, pa se poslužujejo drugih ukrepov. V centru namreč vodijo dnevnik in če se v času sezone, ki traja od maja do oktobra, strelci večkrat neopravičeno ne javijo, jim to upoštevajo pri plačilu. Sicer pa ie delo strelcev dokaj odgovorna naloga in nagrada okrog 20 tisoč dinarjev za strelno mesto v eni sezoni skorajda ne odtehta truda in časa, ki ga vlagajo strelci v svoie delo.
Po besedah Toneta Dvoršaka, vodje obrambe pred točo, dolgoletne izkušnje kažejo, da je v severovzhodni Sloveniji letno 30 do 35 nevihtnih dni, letos pa so strelci posredovali že več kot 15-krat:
Toče ni moč povsem preprečiti
Ni pa rečeno, da je ta obramba povsem zanesljiva, zato bodo tisti, ki mislijo, da zdaj toče več ne bo, razočarani. To se je potrdilo že letos, ko so imeli težave že 19. maja. Takrat so. radar šele umerjali in ker je bila intenzivnost neviht velika, niso uspeli izmeriti vseh oblakov in tako je bilo nekaj toče. Že v spomladanskih mesecih je bilo nekaj toče tudi v Lendavi, saj smo že uvodoma zapisali, da na uspešnost obrambe vplivajo številni faktorji.
V primeru toče v Lendavi je strelno mesto v Brezovici izstrelilo vse rakete, lendavsko strelišče pa je bilo v težavah, saj je bil oblak nad njim, območja nad sabo pa ne moremo braniti. Poleg tega so še težave zaradi bližine meje, ker pa je bil oblak že iz izhoda poligona, ki ga pokriva center v Žikercah in strelna mesta v Pomurju, na Hrvaškem niso imeli nobenega strelnega mesta, ki bi ga lahko vključili in tako je ta oblak dal nekaj toče. Za doseganje večje varnosti bi bilo
Za uspešno funkcioniranje obrambe Je potrebna dobro usposobljena ekipa. Meteorolog Andrej Kranjc pa pravi, da nas toča še vseeno lahko preseneti.
Radarski center Žikerce pri Mariboru.
potrebno zato obrambo razširiti na večje območje. Novi radar, ki je zamenjal stare vojaške radarje, lahko opazuje dosti večje območje in kot nam je povedal meteorolog Andrej Kranjc, so v tem centru predvideli tudi nevihte, ki so pred nedavnim prizadele celjsko območje in tudi del Gorenjske.
V Žikercah ,,delajo” točo
Na strelnih mestih, ki jih pokriva ta radarski center, se poslužujejo dveh vrst raket, ki nosijo isti tovor. Razlika med njimi je le ta, da manjše rakete SAKO 3 dosežejo le višino okoli treh kilometrov, medtem ko novejše TG 10 letijo tudi do višine osmih kilometrov. Novejše so torej uspešnejše, temu primeru pa tudi dražje, saj stane tako raketa okrog 12 tisoč dinarjev, medtem ko SAKO 3 velja blizu pol starega milijona. So pa novejše rakete tudi kvalitetnejše, saj jih izpade le 1 do 2 odstotka, pri manjših raketah pa je izpad tudi do 30 odstotkov.
Obe raketi pa nosita približno enak tovor — reagent srebrov jodid. Tisti, ki o tem niso poučeni, zmotno mislijo, da z raketami tali
jo točo, v resnici pa j« nasprotno. Toče, ki se v oblak® ustvari, ni moč več preprečiti, "L se poslužujejo trika. Princip °' vanja raket je namreč tak, da ‘ pršujejo po oblakih srebrov jodid. To je drobnih kristalov, ki delujeN^ ledotvorna kondenzacijska J^ okrog katerih se kondenzira zmrzuje voda para. Ena zadostuje za okrog deset ku j kilometrov oblaka, v « meter pa je treba dovesti kristalov srebrovega jodid4-dobijo z vezanjem na te veliko število drobnih zrn ^jSe se med padanjem skozi gg zračne plasti stalijo in PanaJprot-zemljo v obliki dežja. Y nSjtaJ» nem primeru bi v oblak® u velika zrna toče, ki bi obPa zemljo povzročila škodo.
Ob koncu velja MP^ijeki ° med posamezniki še P0®' :e d^ potrebnosti te obrambe, ^#0« kaj draga, vendar se nam ge sredstva bogato obrestuj ngIureč ena sama večja nevihta ftg-lahko povzroči več ne celotni sistem obramb^^ui enkrat spomnimo, daje v letno od 30 do 35 neviht® m potem o potrebnosti te o treba posebej razmišlja0-----------------
STRAN 6
Prekmurske ljudske pripovedi
, §icer z letnico 1981 je šele letos izšla v Ljubljani pri Mla-lnskl knjigi v zbirki Zlata ptica (zbirka najlepših pravljic in Pnpovedk izsvetovne književnosti) knjiga prekmurskih ljudskih Pripovedi z naslovom SLEPI BRATEC. za katero je zbral in iredd gradivo zdaj že pokojni Pavle Rožnik, s pravim imenom d । Gal. po rodu iz Prekmurja, s katerega pomočjo smo dobili
Zadnjih letih kar lepo zbirko domačih pripovedi.
. V navedeno knjigoje vključil 77 pripovedi, ki imajo res izvir. ‘l no udomačitev ali vsaj tehtne prvine na prekmurskih tleh.
» Na koncu knjige je na skoraj dvajsetih straneh zapisal sUl?  razvoj‘1 zbiranja, zapisovanja in objavljanja prekmur-. Ih Pripovedi in dodal k vsaki objavljeni pripovedi še koristne v na samem koncu pa slovarček narečnih besed.
V širšem slovenskem merilu je prvi objavil prekmursko □i.aV<C0 "Narodna pripovedka« Matija Valjavec v Slovenskem
'ela '863. in sicer kot zanimivost, »kako se v Čeren-ol\ .. na Omskem slovenščina govori.« Osem pripovedi je zan'V| nat0 'eta '8^4 v Slovenskem narodu, ki sta mu jih v njsala dva prekmurska študenta oziroma dijaka. Večino teh je
 še enkrat objavil v Kresu (1884-1885).
 domačinov je začel dokaj pozno v našem stoletju z vze^001 te®a nar°dnega blaga na pobudo Karla Štreklja za-evan Kuhar, kije nato izšlo v Časopisu za zgodovino in
910-1914) pod naslovom »Narodno blago vogr-kni >, ’.Vencev « Gradivo večjega obsega je bilo objavljeno še v in Novinah.
n etnograf Avgust Pavel je štiri pripovedke rJiaVi s^uPaj z madžarskim prevodom in obširno jezikovno
 (v Nyelvtudomany leta 1916) na Madžarskem.
zbral v vF»ko gradiva je v razdobju desetih let (1921 — 1931) je šti Ucite'j ->u>'j Kontler s pomočjo učencev. Nabral in napolnil učen? .ve>'ke8a formata. Ker so pti zbiranju sodelovali s pr a; ?° m>i ti zapisi okorni in nekritični; eni so se celo preskušali izbor-^nJ601 Prav>j'c v prekmurščino. S pomočjo Hrenovega vedk^ ln.Prcv°da v knjižno slovenščino so prekmurske pripo-"Nani . V knjižicah (1923. in 1928. leta) z naslovom Komi. Prav>j'ce ’z Prekmurja«, prireditelja pa sta bila
er m Kompoljski.
letor^NvV0 Za zb*ranje novih pripovedi so poskušale Novine z bil0 zel	T'^ino. vendar ob obilici poslanega gradiva je
Pohma ° Pr'st.ni>’ prekmurskih pripovedi.
blago Ze ornenjenih publikacij so priobčevali narodopisno koledar-.^ P°dročja še koledar Dober pajdaš kalendarium, p0 . Kraljevič Marko in mesečnik Slovenska krajina.
Matiče/0''11'so >Jut>ske pripovedi zapisovali in obdelovali Milko nedVn °V' ^ekaj pisatelj Ferdo Godina, največji delež pa je Priprav?°Trispeval Pav>e Rožnik (Palko Gal), kije leta 1975 v>jice<( rko "Žalostna kraljična in druge prekmurske pra-kmurske^.1?..mesto« (1978). »Lepa Mankica in druge pre-"98() prav'jice«(v madžarščini. 1978) in tokrat »Slepi bratec«
mot|ve.pravpa^ Rožnika prekmurske pripovedi vsebujejo HUdžarske r?-ICmrug''1 nar°dov- a največji vpliv so zapustile Pr’Povedov- ' ''Ce‘ne samo P° motivih, ampak celo po načinu ?.Ot»aki. povo';1 • Zanimivo je še, da ne nastopajo škrati, vol-Zlvalske pr- p ni°žje, vampirji in druga pravljična bitja. Celo Konti ce so redke. Nasprotno pa najdejo svoje mesto ' nci- revščina in podobno.
'tikaj o'b'zakr ^^^na Rožnikova ugotovitev, ki jo tudi Pripovedi n' •'u^ku,te8a zapisa citiram: »Prekmurske ljudske kak biser li‘zjemngga, čeprav se med njimi najde tudi Trije jajčki' Sn®a Pripovedništva, kot sta na primer pravljici ^kanient 'ln grahih. Nedvomno pa so neprecenljivo njimi kliuh/'Sai' k° Je na narodno smrt obsojeno ljudstvo tudi z valo in se nazadnje rešilo v življenje.«
_	F. KUZMIČ
S snemanja novega televizijskega in filmskega < projekta
Puckova banda — nepogrešljiva v Kranjčevi pripovedi in ekranizaciji romana Strici so mi povedali.
STRICI SO MI POVEDALI
Šarika — mlado madžarsko dekle, ki jo Miško spozna na go-stiivanju in po kateri se bo imenovala tudi šesta med sedmimi televizijskimi nadaljevankami je Darja Miškotevc.
Mladi Miško, rodovni kronist, ki podrobno pripoveduje vse, kar so mu o njegovem poreklu, vaški srenji in minulih dogodkih povedali strici, mati Mankica in njegov lastni spomin ter pisateljska domišljija. Na filmu in v televizijskih nadaljevankah ga bo upodobil Igor Samobor.
Romansirana kronika malodane stoletnega razvoja in razkroja ene prekmurskih rodbin — Fujsovega roda Puckov in Polane — vse od rodovne skupnosti do kmetskega proletariata, za katero je pisatelj Miško Kranjec 1976 leta prejel Prešernovo nagrado bo tudi ekranizira-na. V Prekmurju namreč prav te dni nastajajo prvi kadri in sekvence novega
delovno. Bilo je vroče, kot pritiče poletnim dnem, čeprav vreme fdmarjem sicer zaenkrat ni preveč naklonje-' no. Da bi ustvarili pred kamero pristno migotanje pokrajine. ki nastaja le pri panonski vročini, pa so tleli briketi v lavorju. katere je bilo treba stalno razpihovati. Tako kot vihati z vročimi kleščicami brke igralcev, v popolni opremi opravljenih
]IZ SNEMALNE KNJIGE!
10. SVADBENODVORIŠČE
EXT-VECER
142.
Večer se preliva v noč.
Okrog gositlvanjske hiše, predvsem pa na dvorišču je samo veselje, petje in muzika.
Razen ŽENINA in NEVESTE še nihče ne ve, kje je njegov prostor. LJUDJE sedajo kamorkoli, kadar ne plešejo, se nalivajo s pijačo, moški objemajo ŽENSKE, ki se tega prav nič — vsaj zares — ne branijo, ker se tudi njim že pozna pijača.
143.
Zunaj senčnice se vrte otroci, tudi ti so po pijači postali glasni, ŠTIRINAJSTLETNIKI pa se že vsiljujejo med PLESALCE.
STARO in MLADO pa se hodi poljubljat za senčnico, MOŠKI segajo ženskam za bluze in pod krila in ženske se le hihitaje branijo.
144.
MIŠKO upira pogled v dekle z belimi kitami, ki zdaj sedi za mizo in ne hodi plesat, marveč nepremično gleda proti muziki — Mišku se zdi, čeprav samemu sebi ne verjame, da gleda prav njega.
145.
DEKLE se vselej, kadar vstane in gre izza mize, presede in se tako počasi premika bliže muziki, prav v njeno bližino.
Režiser in scenarist novega slovenskega filmskega in televizijskega projekta po romanu Miška Kranjca: Strici so mi povedali je France Štiglic.
Vrbovčan—W erbje ?
•	* p o murski
. ban Zelko v svojem, pred nedavmm P”	(Prekmurje do
danem delu »Historična topografija Slo J nekatere kraje, L ? l50«) P« zgodovinskih virih ugotavlja tudi nekat yR
'mena SO izginila. Tako na strani	prvj zapis
, ^\CAN »brod, izginul-i kraj pri Kr®|^j°notein leta 1444 kot te navaja kot ORBOCHA iz leta 133L po^m
Qchanrucy.	pri
i- v rojstnih matičnih knjigah nekdanjeJare sv^£rBje« Hromem je leta 1824 zapis »Kro-g in Ungar n vulgWontschen«
'et kasneje: »WERBJE in Unga bližini Kroga.
Oba zapisa potrjujeta, da greJ«	onjm v obliki
V?"1! pomembno ob tem pa je domnevati, da j P polovice {^an ohranjen v zapisu Werbje (Vrbje) vse do drug P
Juš Makovec
pred beltinskim
FESTIVALOM
V n praw^'hncih se intenzivno pri-tolUn . na že tradicionalni Čukrni festival. Letos ga ozna-»sre<j^pore’ln® številka dvanajst,
P°fetna kulturna mani-P^ivn v Yomuriu’ w J* krepko Pa h a tudi preko regijskih meja L ° Potekala v od 25. julija do PrirM-?Usta’ Prva — nedeljska Po« 'tev ko otvoritev razstave brgiij.I'^feyom „Od lanu do kupo ' tkalnici domačega kuF °s'ale r~T> umetniškega društva, °'*'ome prireditve pa bodo s<>b0.nnasfe(,njega tedna: v petek, '"kja h" ne4eljo. V petek, 30.
“° plese jugoslovanskih ^5^21. JULIJA 1982
narodov izvajala folklorna skupina ŽKUD Ivo Mikac iz Varaždina, v soboto, 31. julija se bodo ob 14. uri v parku pričele pastirske ljudske igre zvečer ob 20. uri pa bodo nastopile folklorne skupine iz Gerolfinga (ZR Nemčija), Selenče (AP Vojvodine), KUD Beltinci in ljudske pevke. Isti večer pa bosta folklorni prireditvi tudi v Radencih in Gornjih Petrovcih. Osrednja bo nedeljska prireditev, ko bodo ob 13. uri šli nastopajoči v povorki na prireditveni prostor v beltinski park, kjer bo ob 14. uri pričetek folklornega programa v katerem
sodeluje deset skupin.
bb
146.
Prihajajo ponjo za ples, vendar vsakogar odločno zavrne, kar Mišku, ki ne more odvrniti pogleda od nje, seveda na vso moč ugaja.
147.
Zdaj muzika spet nekomu zaigra ,,tuš”, da izprazni kupico in potem zaprede godce v razgovor. Strici si prižgejo cigarete in pijejo vino.
148.
Tako ostaneta MIŠKO in DEKLE, ki je zdaj čisto na koncu mize, sama. In Mišku se ponudi priložnost za besedo z njo.
Miško: Zakaj pa ne plešeš z nikomer. Vidim da zavračaš.
DEKLE se nekam žalostno nasmehne, vsekakor ga razume, vendar odgovori madžarski.
ŠARIKA: Ne znam plesati. . . Nočem, sploh ne plešem. MIŠKO: Govoriš samo madžarski?
Nisi tu doma?
149.
Dekle odkima z belo glavico, kite na zboklih prsih se zganejo.
ŠARIKA: Iz Madžarske sem, tu blizu. Govorim pa tudi po vaše . . .
In pohiti in Mišku se zdi, aa vedno z nečem pohiti, ko da hoče še posebej pojasniti.	*
Moja mati je od tod, teta, nje sestra je gospodinja v tej hiši. 150.
Miško prikima, nato pa jo vzpodbudi, naj vendar kaj zapleše, čeprav si želi, da tega ne bi storila.
MIŠKO: Pa le zapleši malo, zdajle bomo spet zaigrali. Povej kaj bi rada slišala.
151.
Dekle spet odkima in se mu nasmehne, tako da se nehote nasmehne tudi Miško.
152.
Ko vidi, da strici spet prijemajo v roke svoja glasbila, hitro še vpraša.
MIŠKO: Kako te pa kličejo?
Dekle zgane s sočnimi ustnicami.
ŠARIKA: Šarika mi pravijo.
153.
MIŠKO: Šarika , . . Šarika . . .
Ponovi Miško in nepričakovano doda.
Misli! bom na Šariko, ko bom igral.
154.	155.
Odvrne Šarika in v očeh se ji zablesti. PICKOVA BANDA spet igra.
slovenskega celovečerca Veselo gostovanje" in šeste od sedmih televizijskih nadaljevank. ki jih bomo predvidoma lahko gledali v drugi polovici naslednjega leta. Snemalnih dni bo pkoli sto-petdeset. terenska snemanja pa potekajo v Filovcih in goricah, v Polani inob Muri. Lendavi in Murski Soboti, kjer je tudi direkcija številne izvedbene ekipe tega zahtevnega in tudi dragega, slovenskega projekta. Režiser in scenarist je France Štiglic, na snemanjih nepogrešljiv njegov konzaltant — rojak Branko Šomen. za kamero direktor fotografije Vilko Filač, pred njo pa se bodo zvrstila skoraj vsa znana igralska imena pa tudi amaterji in naturšči^i.
Na prizorišču snemanja v Filovcih, kjer so za vasjo po,sneli istoimensko prvo sekvenco je bilo tako kot bo v glavnem vse snemalne dni. sila živahno, predvsem pa
muzikantov, od katerih sta dva Miškova strica: Števek in Marko bila Polde Bibič in Danilo Benedičič, posebej okravatljen pa še svojstveni Tompa-Bert Sotlar. Daje bil videz pravi gre zasluga znani kreatorki maske Berfi Meglič. za kostumeje poskrbela Marija Kobi. glavno besedo pa ima seveda rešiser France Štiglic. Pod njegovim vodstvom poteka delo in nastaja filmska in televizijska pripoved sage o prekmurskem človeku, njegovem odnosu do zemlje, ljubezni in dela. Ekranizirana pripoved bo skušala biti širše razumljena in zato v slovenskem jeziku, čeprav tudi prekmurščine ne manjka in imata lektor Jože Ftičar in Branko Šbmendosti dela z igralci, veliko pa je tudi smeha ob oj ih in ujih. saj jih ima naš jezik veliko, svojstvena pa je tudi njegova melodija.
Brigita Bavčar Fotografije: Miško Kranjec
Strica muzikanta: Marko (Polde Bibič) in Števek (Danilo Benedičič ter svojstveni Tompa — Bert Sotlar v ospredju.
STRAN 7
naši kraji in ljudje
Uresničili bodo referendumski
Krajevna Skupnost Beltinci, ki sodi med največje v soboški občini, se je v zadnjih letih lotevala nekaterih zelo zahtevnih nalog, ki bi jih zmogla redkokatera druga krajevna skupnost izven mesta. Med največje naložbe vsekakor sodi kanalizacija s čistilno napravo, ki je veljala 13,800.000 dinarjev, tu pa so še izgradnja mrtvašnice, katere vrednost znaša 4,000.000 dinarjev, asfaltiranje ulic, urejanje parcel za stanovanjsko izgradnjo, urejanje telefonije, adaptacija stare osnovne šole in drugo. Vse to jim uspeva zaradi velikega razumevanja občanov, ki poleg plačevanja dokaj visokega samoprispevka zbirajo še dodatna sredstva, nam je v razgovoru povedal predsednik sveta KS Beltinci Gusti Farkaš.
MRTVAŠNICA DOGRAJENA, KANALIZACIJA BO NARED
Pred kratkim so bila končana dela pri izgradnji mrtvašnice v Beltincih, kije ena najsodobnejših. Opravljen je bil tudi že tehnični pregled, tako da bo v krat-
Vsakdanji utrip v Beltincih
številne ljubitelje ljudskih plesov, pesmi in običajev. Tudi tokrat bo imel beltinski folklorni festival močno mednarodno udeležbo. Prav tako se Beltinčarji že pripravljajo na razpis novega krajevnega samoprispevka, kajti sedanji poteče ob koncu
V Beltincih nastaja novo stanovanjsko naselje na Jugovem. Še vedno pa je na razpolago nekaj parcel.
kem lahko služila namenu. Mrtvašnica je bila v glavnem zgrajena s prostovoljnimi prispevki in delom, saj je bilo v treh nabiralnih akcijah zbranih 2.400.000 dinarjev sredstev.
Krajevna skupnost Beltinci si tudi prizadeva da bi bila čimpr.ej v uporabi največja investicija — kanalizacija. kjer pa so nekatere težave zaradi vzdrževanja in
poskusnega obratovanja. V kratkem naj bi bila sanirana tudi napaka pri vodotesnosti kanala, okrog katerega je toliko govoric, tako da bo lahko izvršen prevzem s strani DO Sobota — TOZD Komunala. Predhodno pa bo vsekakor potrebno razči-
stiti še vse nejasnosti in skleniti pogodbo s cestno-ko-munalno skupnostjo Murska Sobota glede obratovalnih stroškov. Čimprej pa bo potrebno na kanalizacijo priključiti gospodinjstva ob kanalizaciji. Kljub temu pa zmogljivosti čistilne naprave ne bodo izkoriščene, kar pomeni. da ne more poslovati rentabilno. Potrebno je zgraditi še en kolektor. od-
Tretji referendum je pred vrati
Soparno je te dni, ljudje so pri žetvi, nekaj mladeničev poseda v slaščičarni v Dobrovniku. Tu in tam zavije avtomobil proti Kobilju, v njem sedijo gobarji, tisti najbolj zagriženi. Med nje sodim tudi sam, a me je tokrat pot zapeljala v Dobrovnik zavoljo tega ker želim izvedati, kaj so krajani te vasi storili in kaj nameravajo storiti, da bi bil njihov kraj lepši in življenje v njem boljše.
V letu 1977 so vaščani sprejeli 3-odstotni samoprispevek za gradnjo kulturnega doma in dveh transformatorskih postaj. Ko so pretehtali uresničitev referendumskega programa, so ugotoviti, da so tranformatorski postaji zgradili, pri gradnji kulturnega doma pa se je zataknilo in prehudo zavleklo. Objekt je sicer pod streho, pravi tajnik sveta krajevne skupnosti tovariš Car, vendar še ne služi svojemu namenu. Manjka namreč notranja oprema za gledališko dvorano, pa za večnamensko dvorano, knjižnico in čitalnico, pa še prostori za krajevno skupnost in društva ter gasilski dom. Ta čas pa je sestankovanje v osnovni šoli, arhiv in dokumentacijo pa (majo člani sveta krajevne skupnosti kar doma.
Seveda pa v krajevni skupnosti niso stali ob strani, ko je bilo potrebno napeljati elektriko v Strehovske gorice ter popravljati poti. Poti so seveda poseben problem, najbolj pereč pa je cesta med Dobrovnikom in Kobiljem. Dogovarjajo se s krajevno skupnostjo Kobilje, da bi asfaltirali še preostali del republiške ceste, saj je leta posebnega pomena za obe krajevni skupnosti.
Potem so na vrsti drugi problemi. Tajnik krajevne skupnosti jih
razvršča takole: krajani pogrešajo tehničnim blagom. Ta seveda sodobno trgovino, posebej tisto s obstaja, a je v častiljivi zgradbi, ki
V zadnjih letih sta bila v Dobrovniku zgrajena dva pomembna objekta. Zdravstvena ambulanta že služi svojemu namenu, v njej pa je tudi lekarna, da ni potrebno po vsako zdravilo v Lendavo.
Kulturni dom je še vedno nekončana investicija. Precej bo potrebno še denarja, da se opremi, saj je sicer pod streho, a za dejavnost društev krajevne skupnosti in vseh vaščanov še neuporaben.
čepe in priključke po posameznih ulicah, za kar pa krajevna skupnost nima na razpolago potrebnih sredstev.
razsežnosti in tudi
privablja
PRIPRAVLJAJO SE NA FOLKLORNI FESTIVAL
Beltinčarji se že nekaj časa
intenzivno pripravljajo na največjo kulturno priredi-tev—folklorni festival, ki vsako leto dobiva večje
stoji že 100 let in ki za sodobno poslovanje zdavnaj ne ustreza več. Planirana je sicer gradnja nove, a stabilizacija tudi tu steguje svoje roke. Celotni razvoj vasi in krajevne skupnosti bi bil bolj dinamičen, če bi uspeli zgraditi kako tovarno. Smo edini policenter lendavske občine brez tovarne. Z zgraditvijo kakšnega obrata bi se lahko naši vaščani zaposlili doma, sedaj se pa večina zaposlenih vozi v Lendavo, M. Soboto, Turnišče ali pa v druge kraje, imamo pa še tudi 60 zdomcev, ki bi se lahko vrnili v domači kraj.
s
Pred dvema letoma so krajani pristopili k zbiranju sredstev zdomcev za sovlagateljski delež pri omenjeni gradnji. Varstroj jim je pripravil zanimiv program, vendar pa je zaradi gospodarskih težav vsa zadeva preložena na prihodnja leta. Tudi srednjeročni program razvoja lendavske občine načrtuje gradnjo obrata v vasi kot prioritetno naložbo, no pa bo vendarle potrebno na vse to počakati.
O Bukovniškem jezeru pa ni potrebno trošiti več besed; vsa ta leta smo o tem govorili, ničesar se ni napravilo in uredilo. Delegati krajevne skupnosti so v skupščini občine povedali in zahtevali, da se vendarle nosilec gostinstva v občini, ribiška družina in turistično društvo dogovorijo, kaj in kako urediti okolico jezera, ki bi bilo lahko pomembno za turizem lendavske občine.
Ker se referendumski program, stari namreč, izteka, se v Dobrovniku pripravljajo že na novega, ob tem pa se zavedajo, da bodo svoje razvojne programe uresničili le z lastnimi močmi.
Jani D.
Občani so voljni delati
Nedvomno so se v Murski Soboti uveljavile tudi mestne krajevne skupnosti, kjer prihajajo vse bolj do izraza neposredni interesi občanov, pa najsi gre za uveljavljanje delgat-skih odnosov ali za urejanje raznih komunalnih zadev. Na teh področjih so gotovo vidni določeni pozitivni premiki, kar govori v prid razširjanju krajevne samouprave. Tougotavljajo tudi v krajevni skupnosti Park v Murski Soboti, katere aktivnost in načrte v prihodnje bomo skušali prikazati.
KOMUNAI NE ZADEVE SO UREJENE
»V letošnjem letu smo imeli v naši krajevni skupnosti dejansko več aktivnosti, pri čemer smo posvečali pozornost večjemu številu vsebinskih in drugih vprašanj. Med drugim smo izvedli kompletne priprave na spomladanske volitve in jih tudi kvalitetno opravili. V sklopu priprav na volitve pa smo vodili tudi evidentiranje v vseh družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti. Po izvedbi volitev pa smo kot prvo fazo uvajanja delegacij v delo in delegatske odnoje izpeljali dogovore z vodji delegacij in nekaterimi celotnimi delegacijami. To pa predvsem z namenom, da uredimo prvo fazo delovanja delegacij v skupščinskem sistemu. Želimo namreč, da se v delovanje delegacij vključuje celotna baza, torej vsi občani in druge družbenopolitične organizacije«, je prikazal delo krajevne skupnosti Park predsednik krajevne konference socialistične zveze Ladislav Tušar.
Poleg tega so letos imeli tudi nadvse uspelo prireditev ob dnevu mladosti — praznik krajevne skupnosti, ki so se gav večjem številu udeležili občani in mladina celotne krajevne skupnosti. Pri tem je naj večjo vlogo resnično odigrala sekcija
ASFALTIRANA BOROVNJAKOVA ULICA - Tik za prvo mletko v Murski Soboti je od nedavnega asfaltirana tudi Borov J kova ulica, za kar so pomemben delež prispevali tudi občani kraje skupnosti Park.
za družbeno aktivnost žensk pri KK SZDL, ki seje že izkazala s svojimi številnimi akcijami, kot so organizira J proslav, tečajev in podobnega. Omenjena prireditev je bi bistvu zaključek bogate aktivnosti skozi celo zimo, ki soj vodile ravno ženske te krajevne skupnosti.	0
. »V delu naše KK SZDL z zadovoljstvom ugotavljanj da ni bilo nikoli problemov z zbiranjem občanov, ko je s izvajanje določenih akcij skupnega družbenega pom področju komunalne urejenosti smo poskrbeli za to, da vsaj nekatere najbolj kritične primere odpravili, zlasti zadeva asfaltiranje ulic in komunalno opremljenost, skrbljeno paje bilo tudi za ureditev kopališča, ki se nahaj območju naše krajevne skupnosti, zato so zadeve v g)a urejene«, poudarja tovariš Tušar.
ZA TRDNEJŠE DELEGATSKE VEZI
Ko v krajevni skupnosti Park v Murski Soboti c & šljajo o načrtih za naprej, postavljajo v ospredje dosle.vSgfli uresničevanje samoupravnih delegatskih odnosov. Pred z namenom, da se delo delegacij dejansko vključuje v vnosti družbenopolitičnih organizacij, skupščinski sts «jj krajevno skupnost. To pomeni, da bi delegacija v kar na-^0jo možni meri učinkovala kot povezovalni dejavnik, do izraza prišli najpomembnejši interesi, razmišljanJa jjZa tenja vseh občanov v krajevni skupnosti. Hkrati pa dejansko povezavo med krajevno skupnostjo in skupsc samoupravnih interesnih skupnosti.	ja
»Naslednje, kar moramo predvsem uuf^^’^^vauj3 konkretiziramo tista stališča, ki zadevajo razširitev de ^0, organov krajevne skupnosti. V mislih imam pr^^fediteV vanje na področju ljudske obrambe in civilne zaščite, ostj in načina še učinkovitejšega dela organov krajevne skup^ zj0-družbenopolitičnih organizacij prek uličnih odboro oVpfl rov občanov, kjer lahko pride do izraza volja vseh on -pošaf-vsebini akcij v sami krajevni skupnosti«, meni Ladis	v
Ob tem velja omeniti še nekaj nalog, ki jih z jnic*' prihodnje. Prva skrb je, da v kratkem času skup uredij° ativnim odborom pri telesno-kulturni s^uPn0-SeVnih mestno drsališče, kar je resnično stvar vseh 0dog°^h pnosti v Murski Soboti. Zato pričakujejo upravi med vsemi njimi. Kot kaže, za zdaj nimajo k kad. problemov s komunalno urejenostjo posameznih gotovo spodbudno dejstvo. Zato dajejo toliko vCC^ skuPa : medsebojnemu sporazumevanju mestnih ^raJeVjC že d°s sti in utrjevanju samoupravnih odnosov, kar J
obrodilo nekatere pomembne sadove.
Mi>an

STRAN 8
VESTNIK,
kmetijska pan o r am a
SKUPNO DELO - prihranek
Lik ob potoku Ščavnica, ki 'ukajšnjim kmetom še prevečkrat povzroča velike težave, kmetujejo Benkovi. Streljaj drug od drugega stojita dve sodobni posestvi, ki sta last staršev in sina. Kraj našega obiska — Spodnja Ščavnica; namen — izvedeti, kako se prebijajo in kako gospodarijo na teh dveh posestvih.
Dobro, skrbno in gospodarno — je pa 2e prvi vtis, ki so ninn ga vsilila nova rastoča kmečka gospodarstva in preurejeni stanovanjski objekti. Še holj pa nas je o tem prepričal Pogovor z gospodinjo Anico Benko; ki smo jo prestregli pri vsakdanjem delu doma, med-Nm, ko je bil mož na polju.
peso, nekaj malega pa še premorejo žita in krompirja.
Benkovi so pred leti redili bike, vendar so to rejo opustili. Zakaj?
izkušnje kmetovalcev

Anica Benko: tudi kmetovati je potrebno znati!

»Drži, da je zaslužek z rejo bikov večji, toda dohodek ni tako zanesljiv kot pri telicah,« je razložila gospodinja. »Zdaj' imamo zagotovljene mesečne prihodke, saj oddamo tudi precej mleka, kljub temu da ga dajemo še teletom. Ne morem pa razumeti, zakaj je meso mladih telic manj vredno od mesa bikov. Pa tudi mleka bi lahko nadojili še Več. ko bi bila cena koruze primernejša in usklajena s ceno mleka.«
»Ta priznanja šo poleg naših pridnih rok še posledica pravilnega in strokovnega dela. Na zadrugi so nam1 svetovali, kako naj kmetujemo, kako gnojimo in uspeh ni izostal.«
Ob tem ne moremo mimo misli, koliko bi lahko kmetje prispevali k večji proizvodnji hrane, ko bi jih posnemali in se bolj kot doslej opirali na znanstvena dognanja.
In dobro je. da usmerjeno kmetovanje, delo na strokovnih osnovah prodira tudi -v' nekoč še odročne, danes pa še vedno manj razvite kritje. S tem pa tudi boljše in lepše življenje na kmetih.
Benkovi so pred šestimi leti zgradili novo gospodarsko poslopje in tri silose, ki so visoki kar 17 metrov. Izpopolnili so svoj strojni park in vse delo poteka strojno. Jutri bodo prebivali v še svetlejših in lepših prostorih, pa tudi kmetovali še na sodobnejši način.
Pa tudi vez. ki obstoja iz generacije v generacijo, navezanost na zemljo in delo se ne bo pretrgala. Na starem posestvu bo s časom zagospodarila hčerka, kasneje otroci...
V. Paveo
Do leta 1986 6790 hektarjev izsušenih zemljišč
Zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano proizvodnjo v obdobju od 1982 do 1985 je prav v zvezi z melioracijami, komasacijami in nakupom zemlje tudi in predvsem v Pomurju pred vse postavil odgovorne naloge, kijih moramo Skupno rešiti, saj je ravno proizvodnja hrane strateškega pomena in ne nazadnje prioritetna naloga vse družbe. V Pomurju so se zato reševanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju od 1982 do 1985 Pomurje uvršča med območja. za katera bodo sredstva za usposobitev zemljišč združevala po njem. Za obseg predvidenih del so se pomurski1" kmetijci dogovorili in pro-
gram načrtovanih del posredovali Komiteju za kmetijstvo. potem ko so z investitorji, ki so člani ABC Pomurke, uskladili stališča na razširjeni seji komisije za hidrotehnične melioracije pri OVS Mura. Sprejeli so tudi program izsuševalnih del za obdobje od 1982 do 1986 na območju reke Mure.
Pri sestavljanju programa so upoštevali republiški program melioracij v Pomurju, pripravljenost tehnične dokumentacije. urejenost odvodnic. možnost manjših vlaganj investitorjev OVS v od-,vodnice za melioracije v krajih: Berkovci. Črešnjevec. Rakičan in Beltinci, kjer zneski za omenjena dela ne bodo predstavljali prevelike obrer menitve.
V borbi za več doma pri-
OPOZORILO KOMBAJNISTOM
Izkušne prejšnjih let kažejo, da zaradi malomarnosti, neprevidnosti in včasih tudi prevelikega poguma, v času žetve večkrat prihaja do nesreč, ki nemalokrat terjajo tudi človeška življenja. Zato ne bo odveč, če opozorimo na nekatera pravila, ki jih je potrebno upoštevati.	’
S kombajni se nraviloma ne vključujte v javni promet v mraku in ponoči. Ce pa se že vključujete, na to opozorite ostale udeležence prometa. V mraku in ponoči uporabite vozilo z utripajočimi lučmi, podnevi pa rdečo zastavico ali vozilo z utripajočimi lučmi. Nenehno kontrolirajte tudi brezhibnost krmilnega mehanizma in zavor. Ce je le možno, pa se izogibajte prevozov po regionalnih in magistralnih cestah. Na hribovitem terenu ne pretiravajte s korajžo, pomnite pa tudi, da je alkohol največji sovražnik varnosti.
Seveda pa naj bodo v času žetve previdni tudi ostali udeleženci prometa, saj so na cestah kombajni, ki so neobičajnih dimenzij.
delane hrane ne gre prezreti, da so se v Pomurju izvajanja plana izsuševalnih del lotili resno in sp pripravili celo obsežnejši program, kot je to predvideno z republiškim planom melioracijskih del v Sloveniji. Za ta dela nameravajo pri ABC Pomurki ustanoviti posebno službo za urejanje zemljišč, kije že pripravila program za melioriranje 6.790 hektarjev.
Z republiškim planom je bilo predvidenih le 5.265 hektarjev, po pripravljenem obsežnejšem programu pa naj bi od tega v soboški občini izsušili 2.630 hektarjev, v lendavski 1.422. v gornjerad-gonski 1.688 in v ljutomerski občini 1.000 hektarjev. Od predvidenih površih za melioracije je je 3.695 hektarjev družbenih površin in 3.095 hektarjev njiv združenih kmetov.
Po sprejetem programu naj bi že v letu 1982 izsušili 1.431 hektarjev zamočvirjenih zemljišč. v letu 1983 načrtujejo izsušiti 1.398. vletu 1984 1.711 in. če bo šlo vse po načrtih, v letu 1985 nadaljnjih 1.300 hektarjev. Služba za urejanje zemljišč pri ABC Pomurki, ki se je urejanja zemljišč lotila kompleksno, saj posameznih pri ABC Pomurki, ki se je urejanja zemljišč lotila območij ni moč reševati parcialno. paje pripravila program tudi za leto 1986. Če izsuševalnih del ne bi bilo moč uresničiti prej, bodo v prvem letu naslednjega srednjeročnega načrta za kmetijsko proizvodnjo usposobili še 800 hektarjev zemljišč iz tega srednjeročnega programa.
Boris Hegeduš
GOMILICA
VUCJA GOMILA
Š. Prša
Skupščina občine je leta 1980 osnovno šolo v Kobilju poimenovala po velikem mislecu in revolucionarju Edvardu Kardelju. Ob spomeniku mladi od takrat skrbno negujejo gredice z najrazličnejšim cvetjem.
K. Sčavničar
Gasilci s trobentarjem na orodnem vozu, tako je bilo na Cankovi pred mnogimi desetletji, ko se je kje v vasi ali okolici razhudil ,,rdeči
popisni ki so zabeležili
Površno asfaltiranje
asf . Gomilici v lendavski občini so že pred leti PoVrxlra" °Winsko in vaške ceste, vendar precej Neva °’ zato so Ponekod pravcata Jezerca. tna so posebno pozimi, ko zaledenijo.
Usposabljanje mladincev prostovoljcev v TO
Nedavno tega sta Občinska konferenca ZSMS in Občinski štab za teritorialno obrambo občine Gornja Radgona zaključila enotedensko usposabljanje mladih za prostovoljno vključitev v teritorialno obrambo. Letos se je tega pouka v Centru obrambnega usposabljanja v Negovi udeležilo prek štirideset mladih, od tega polovica mladink.	___
Osnovna značilnost enotedenskega bivanja na terenu je bila velika zavzetost prisotnih. Mladi so poleg pouka vojaških veščin bili deležni še idejnopolitičnega izobraževanja, veliko pozornosti pa so posvetili tudi pouku in urjenju v streljanju, kjer so presenetili dobri rezultati.
Organiziran je bil tudi enodnevni partizanski pohod, kjer so mladi obiskali obeležja NOB in se praktično preizkusili v oblikah partizanskega bojevanja.

VEL'Ka pOLANA
V prostem času je mladinska organizacija izvajala kulturne, športne in informativne dejavnosti, ki so bivanje mladih še popestrile. Izvedeno je tekmovanje za izbor najboljše mladinske prostovoljne enote, kjer so se mladi pomerili v razstavljanju in poznavanju orožja, delu z ABK sredstvi, partizanskem mnogoboju, metanju bomb in številnih drugih aktivnostih .
V počastitev 4. julija — dneva borca so mladi pripravili zanimiv kulturni program in srečanje z borci ob tabornem ognju ter kviz TITO — REVOLUCIJA — OBRAMBA — MLADINA — MIR, podali svečano zaobljubo in podpisali izjavo za vključitev v TO. Pristno je bilo tudi sodelovanje z mladinskimi organizacijami na terenu. -saša-
^Pravu' m°s' ®ez Črnec je potreben temeljitega a’ da ne bi prišlo do nesreče. Čezenj feprav | V°zii° ,udi do d«set ,on ‘ežkc ‘ovore’ * Godo na podrti tabli oznaka 5 ton. Upajmo, da lA^rh'., Kovorni v kraju kmalu dogovorili in 1 za obnovitev.
Š.P
Nevaren most

21f JULIJA 1982
Precej pozornosti posvečajo kulturi
Vučja gomila je po obsežnosti večja od občinskega središča, saj meri kar 1100 hektarov, ljudje pa se
ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo.
Mnogi posvečajo precej časa tudi kulturni dejavnosti. V pevskem zboru, ki ga vodi Tereza Keržanko, sodeluje kar štirinajst pevk in pevcev, imajo folklorno skupino, vsako leto pa naštudirajo še kakšno igro.
Prizadevni so tudi gasilci, ki imajo ob članski tudi pionirsko desetino.
Stanko Skočir
petelin”.

F. K.

Delovna skupnost Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1.	ADMINISTRATORKE IN STROJEPISKE v komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj
Pogoji: srednja upravno-administrativna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj in 50-dnevna poskusna doba.
2.	ANALITIKA-PLANERJA v komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj ter 70-dnevna poskusna doba.
Z deli in nalogami pod št. 1 je možno pričeti takoj, pod št. 2 pa s 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave, življenjepis ter dokazila o strokovni izobrazbi najpozneje v 20 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi razpisne.; komisije v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.	im .si;..
STR AN 9

ne zgodi se vsak dan
Vedno več mladih samomorilcev
Če devetletni otrok reče: »Ubil se bom!«, je le malokdo pripravljen verjeti v resnost teh besed. Običajnemu razumu otroštvo in samomor ne gresta skupaj. Zakaj naj se otrok ubije, ko v življenju ni skusil še nič zares hudega, ko ne pozna depresij, ko nanj ne lega strahotna teža odgovornosti niti ni čustveno še tako zrel, da bi se zapletel v nerazrešljive emocionalne težave? Toda dejstva govorijo proti“ takšnemu »normalnemu« razmišljanju. Tudi otroci delajo samomore. V žalostnih statističnih podatkih, ki so za našo ožjo domovino Slovenijo, žal, takšni, da se po številu samomorov glede na število prebivalcev uvrščamo zelo visoko v svetu, je zajet tudi delež otrok, pa naj se to zdravemu razumu še tako upira. Podobno je tudi drugje po svetu. Presenetljivo pa je, da število samomorov otrok in mladostnikov raste tudi v državah, kjer sicer samomori niso tako pogosti.
Ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da postaja samomor med otroki inmladostniki v ZDA že epidemičen. V tej deželi se stopnja samomorilnosti v splošnem ni dvignila že trideset let, vendar je ta podatek varljiv, saj se v njem skriva dramatičen porast mladinskega samomora in upad samomorov odraslih. V desetih letih seje število mladostniških samomorov povečalo za dvakrat. Od 1.000 10 — 19 let starih, ki so si vzeli življenje leta 1968, je število zraslo na 2.000 leta 1978 in nič. ne kaže, da bi se porast zaustavljal. Samomor se je uvrstil že na tretje mesto med vzroki smrti mladostnikov, starih od 15 do 24 let, takoj za umorom in nesrečo. Pri otrocih, starih od 5 do 14 let, pa je samomor prišel že na osmo mesto med vzroki smrti. Presenetljivo je, da so statistiki zabeležili tudi nekaj samomorov petletnih otrok.
Številke bi pravzaprav morale biti še višje, saj marsikje prikrijejo samomor z nesrečo. Pravo podobo samomorilstva pa bi dali šele podatki o neuspelih poskusih samomora.
Dr. Calvin Frederick z narodnega inštituta za duševno zdravje pravi, da pride na 1 uspel samomor kar 50 samomorilskih poskusov. »Nasploh se je število mladostni-
stare koprive najbolj pečejo
»Mesarja sem prosil, naj mi da kilogram svinjine. Nasmehnil se mi je; ne tako, kot če bi mu povedal kaj prijaznega, marveč tako, kot se nasmehnemo, kadar se nam kdo zasmili, ker le malce čez les. Nato mi je vljudno naštel tri odlične recepte za pripravo vampov. Med pripovedovanjem zadnjega receptaje segel h kavlju za seboj, da bi mi odrezal lep kos vampov. Lepo sem se mu zahvalil zanje, kajti vampi mi prav nič ne gredo v slast. Nato sem mu, kar tjavenda, začel govoriti o vremenu: kako, daje vroče, da ni za zdržati na soncu in podobno.
»Ja. ja,« je prikimal mesar. »Letos bo tudi sončni mrk in ga že zdaj lahko vidimo, čeprav so koledarji naznanili, da letos pri nas ne bo videti ne sončnega ne luninega mrka.« je dodal. No, sem si mislil, skrajni čas je, da zjutraj ne bodo več točili alkohola, sicer
kov. ki poskušajo ali narede samomor, dramatično povečalo. Študija iz šestdesetih let kaže, daje le 10 odst, otrok, ki so bili na kliničnem pregledu, kazalo samomorilska nagne-nja. medtem ko zadnja študija kaže, da kar 33 odst, otrok premišlja o samomoru.«
Kaj je vzrok temu vznemirljivemu pojavu? Enega in dokončnega odgovora ni. . Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi boleznimi družbe, navajajo tri poglavitne sklope vzrokov: okolje, čustveni razvoj in dednost. Psihoze, zavračanje otrok s strani staršev, ločitve, dedna obremenjenost s samomorom, maščevanje staršem, nezaposlenost, pritiski, da bi otrok hitreje in prekmalu postal odrasel in pri zelo majhnih otrocih tudi želja, da bi se združil z mrtvim bratcem, sestrico ali celo ljubljeno živaljo, vse to so lahko nevarni vzvodi, ki prevale življenje v prepad smrti. Še tako nebogljen poskus samomora naj bo znamenje k preplahu; za njim se skriva želja otroka ali mladostnika, da bi mu pomagali, hoče opozoriti nase, nekaj bi rad izrazil, a ne zna drugače, kot da s tragičnim dejanjem to pokaže.
Med vzroki psihologi navajajo tudi mladostniško potrtost in vse, kar se druži z njo, osamljenost, občutek nemoči in brezupa. Večina ljudi premaga obdobja potrtosti, saj skoraj ni človeka, ki bi ne skusil te čustvene more, mladostniki in otroci pa so depresijam veliko težje kos.
Nenavadno in izvirno razmišlja o samomoru mladostnikov in otrok psihoterapevtka Margery Fridstein. ki je proučevala mladostniške in druge samomore v »samomorilskem pasu« Chicaga. Fridsteinova meni, da ne bi smeli prezreti vpliva televizije. Najrazličnejše televizijske drame s tekočimi /azpleti, umetno, prikazanim življenjem in srečnimi konci delajo medvedjo uslugo rastočemu rodu.
»Otroci ne marajo več brati knjig, temveč raje gledajo televizijo, kjer vidijo, kako se zgodbe lepo in hitro končajo, in tako ne vedo, kako ravnati z dolgotrajnimi tegobami. Nimajo potrpljenja, ko se jim kaj neprijetnega znenada dogodi,« pravi psihoterapevtka in
Meso in sončni mrk
mi bo mesar kar naprej govoril o sončnem mrku, ko ga bom prosil za meso.
Prijazno sem se mu zahva-lililza njegove ganljive besede o vampih in mrkih ter odšel. Nato sem srečal znanca Berta lana. ki mijepravtako začel pripovedovati o soncu. No. sem si mislil, danes pa ima pol L. sončarico. Bertalan pa ni govoril samo o sončnem mrku, marveč tudi o sončnih pegah. »Slišal sem,« mi je dejal zaupljivo »da je naša država v zadnjih 22 letih štiri-najstkrat dobro shajala s soncem, osemkrat pa so nanjo vplivale sončne pege.«
»Mhm.« sem mu prikimal, kajti Bertalan je vratar v zelo pomembni ustanovi in kdo ve; če ni prišla od zgoraj kakšna direktiva o sončnih pegah in sploh o soncu! Navsezadnje država odmira in nekdo mora biti kriv tudi za pomanjkanje mesa.
»Osem let je bilo takšnih.« je nadaljeval Bertalan. »da je bilo mesa premalo. Toda problem ni samo v tem, da ga je bilo premalo, marveč še bolj v tem. da ga bi lahko bilo zmerom dovolj ali celo pre
dodaja, da je mladostniku lahko uresničiti dramatično zamisel o samomoru, ker so orožje, vrv in tablete zlahka dosegljivi.
Voditeljica intervencijskega središča v Nashvillu, kjer statistika beleži vznemirljive podatke o samomorih mladostnikov, pa opozarja še na eno plat te tragedije. Ker se sooča s samomorilci, ki se za dramatično dejanje odločajo, ker niso uspeli v glavnem mestu country glasbe, opozarja, daje dandanašnja mladina le preveč prepuščena sebi. Premalo je pritiska, naj bi šla
V Buffalu (ZDA) so ustanovili poseben sklad v katerem se je že v kratkem času zbralo 500 tisoč dolarjev. Denar bodo dali prvemu bitju iz vesolja, ki bo prispelo v Buffalo.
XXX
Pri gradnji železniške proge Madeira — Mamo-re v Braziliji je zahtevalo 6 tisoč mrtvih. Največ
Japonec Čigešija Izumu je pred kratkim slavil svoj 117. rojstni dan. Še vedno čili starec je sovaščanom, ki so mu prišli čestitat, nazdravil s kozarčkom žganja.
več.« Bilo je to v letu 1972, odlomek pa je vzet iz Ljubljanskega pisma podpisanega Jožeta Olaja.
RAJ ZA DOPUSTNIKE
»Domači gost bo hodil po svoji prelepi nelikvidni deželi kot misijonar, ki bo odkrival najnovejši človeški raj. Tako poceni mu bodo namreč nudili vse. za kar bo poprosil.
Prišel bo na primer v hotel in zaprosil za prenočišče. »Ja, milord,« mu bodo rekli, »vi dornača gost, vam roko poljubim. ca len deset tisoč starih din. da z vas sploh razgova-rjamo. pitešen!«
Potlej bo naš preljubi domači gost za novih desettisoč dinarjev — seveda starih — zaprosil za tekočo vodo in posteljo, nakar mu bodo nadvse prisrčno povedali, da imajo vse drugo, samo tega ne. Da pa bodo tekočo vodo prav gotovo dobili jeseni, majkemu. ker zdaj še nimajo načrtov za studenec. . .«
7.a tole pa ne damo roke v ogenj, da je iz leta 1972
—brž—
po daljši poti šolanja in učenja do življenjskih uspehov, zato s^ pač mladostniki odločajo za varljivo in lažnivo lahko pot hitrega uspeha. Jasno, da so izbranci, ki hitro uspejo, redki. In mladostnik, ki se mu podro pajčevinasti življenjski cilji, dostikrat ne najde druge poti, kot je samomor. Opozoriti pa velja, da tudi premočni pritiski odraslih niso dobri. Tudi tisti odraščajoči mladostnik, ki mora živeti pod stalnimi pritiski staršev, da bi dosegel njihove življenjske cilje, lahko zaide v labirint, iz katerega se mu posveti ena sama pot — napačna.
delavcev je umrlo za malarijo, nekaj so jih ubili Indijanci, druge pa so napadle in ubile divje zveri. Železnico so gradili od leta 1904 do 1912.
XXX
Neki meščan iz Lud-wigsburga (ZR Nemčija) je v trgovini ukradel nekakšne instrumente. Kmalu se je sam javil na policiji. Na zaslišanju je povedal, da ima doma
za razvedrilo
VELJA TUDI ZA KOPN^.
- SOS je mednaroj jn legrafski znak za nevarhn0 na klicanje pomoči, pose ti| morju, to bi moral Matija.	:otele'
— To vem. Kakšen J grafski znak za nas, K 'nenehnih podražitva
V INDIJANSKEM REZERVATU
Turist si ogleduje Indijanca, ki daje dimne signale, in vpraša:
— Kakšen ogenj morate zakuriti v ta namen?
— Različno. Odvisno je od tega, če. .gre za lokalni ali
3

PO PRVI ŠE DRUGA NE-ž VIHTA
— Ob zadnji nevihti sem se I najprej skoraj zjokal, potem g pa sem se prestrašeno uma-8 knil v stanovanje.
— Se je zgodilo kaj stra-| snega?
— Močan veter je vrgel z j balkona posodo z rožami na avtomobil onega, ki stanuje pod nami in je parkiral preveč ob steni. Oba sta se jokala. Prvi zaradi skrbno gojenih rož, drugi pa ni mogel ustaviti solz ob poškodbah na avtomobilu.
— Zakaj si se pa umaknil?
— Prišlo je do druge nevihte. Zlasali sta se soprogi obeh žalostnih lastnikov . . . Tudi neke koze in opice sta si natresli.
MM

GLASBA
Najrazličnejšim stereo napravam se je pridružil izum učitelja Larryja McCurdyja, ki meni, naj bi ljudje ne samo poslušali priljubljene glasbe v stereo tehniki, temveč naj bi jo tudi gledali. Da bi omogočil kaj takega vsem ljubiteljem glasbe, je izdelal posebno napravo, ki jo je imenoval eyephones, kar bi mi lahko prevedli v očesne slušalke. Naprava
ženo, ki veliko govori in sedem prav tako glasnih otrok pa si je zaželel mir. Obsodili so ga na dvajset dni zapora.
XXX
Bavarci ne bi bili Bavarci, če ne bi začeli izdelovati ur, katerih kazalci krožijo od desne proti levi. Na številčnici pa je poleg tega še napis: »Na Bavarskem gredo, tudi ure drugače.«
 do žene |
IV Panami pripadniki nekaterih indijanskih plemen£ enkrat na leto prepotujejo na stotine kilometrov, da bi bih priča »balseriji«, to je nekakšni ločitvi zakona, pri kateri
Iima eden od tekmecev zlomljeno nogo.
Moški, ki nagovori žensko, da bi se ločila, mora skozi w »balserijo«. Določenega dne v letu se zberejo vsi tisti, ki bi
Iradi žene in oni, ki bi jih utegnili izgubiti. Možje so  oboroženi s posebnimi priostrenimi palicami, 2,5 metra  dolgimi in v premeru 10 centimetrov debelimi. Dvoboj se začne tako, da začne palice v nasprotnika metati »užaljeni« g
Imož. nasprotnik pa mu kaže hrbet in le s hitrim poska; I kovanjem se poskuša izogniti palici, kije seveda zaradi g svojega položaja ne vidi. V primeru, da ima močno ranjeno
Iali celo polomljeno nogo mož, je »ločitev« odločena. * g nasprotnem primeru ločitevseveda ne velja. Ko je celotni 1 ceremonial teh indijanskih ločitev končan, poberejo pre' 0 ostale palice injih svečano sežgejo, kar tudi pomeni, daje
I novi zakon sklenjen.
Tisti, ki se jim ni posrečilo, morajo čakati celo dolg® leto, kajti, če bi žena odšla z moškim brez »balserijetUn g L živela v stalni nevarnosti, dajo ubijejo.

je že na tržišču, stane pa okoli 1.000 dinarjev, preračunano v našo valuto. _
Gre za spremenjeno elektronsko napravo »barvne orgle«, ki so bile zelo priljubljene v disko klubih v šestdesetih letin, delovale pa so tako, da so spreminjale električne impulze v zvok in hkrati v svetlobne učinke. Očesne slušalke delajo isto, le da se jih priključi na katerikoli hi-fi sistem. Na zunaj so podobne nekakšnim zaščitnim naočnikom za varjenje. Natakne se jih na glavo tako, da na ušesa pridejo slušalke, Pre-očmi pa mozaične barvne leče, v katerih se skladno* glasbo tvorijo barvni vzorci. Pri uživanju v vr dno-slušni stereofonski glasbi je najbolje mirovati, saj razen barvnih eksplozij imetnik najnovejše naprave nič ne vidi. Za na cesto, kot so mali kasetniki, torej stvar ni.

STRAN 10
VESTNIK, 21
za vsakogar nekaj
PREDEN ODPOTUJETE
Če dopustov je tu. Mnogi boste šli z doma z avtom. Da boste bolj prepričani, da vas bo jekleni konjiček varno pri-vedel v kraj dopustovanja, mu Posvetite pred odhodom Ushezno pozornost. Naredite neke vrste »tehnični« pregled.
Avto sicer ni živo bitje, vendar moramo tudi z njim ravnati z občutkom. Moramo - 4 »Prisluhniti« m znati pre-sbditi, kdaj deluje pravilno in “aJ jez njim kaj narobe. Pred sako daljšo vožnjo je torej avto potrebno pregledati in Pazljivo uoočiti vsako spre-n?enjbo. Veliko lahko ugoto-lrno iz glasu, ki_ ga oddaja eiujoči motor. Če so ti glasovi nenavadni (kot dobri šo-®rJ> pa itak vemo, kako mora ]HP!Or, Pravilno teči), potem ko brez večjih naprezanj z “ozgam ugotovimo, da je t narobe z motorjem, krit ' na. Karoseriji je moč od-n 1 z .^‘čno kontrolo vrsto R(PlanjJ<ljivosti- Tudi te bo
,a Popraviti, saj se nam si-ver lahko maščujejo (na pri-mer dotrajali pragi).
moramo, da je vča-km e— odkriti na avtu hibo v° J0 odstraniti. Toda to sti a6 Sme odvrniti od nujno-do'nnl*aV^? Pred odhodom na pregledate. ;a Prej preverite, ali ima avto za hlajenje dovolj ^oeme. Ne prezrite tudi gu-DoulP r’^rov« tega sistema, kdfi J e, pivo olja in datum,
J Je bilo olje nazadnje za-ostai^t0' na avtu ne boste diet1 elektrike (posle-d“H n^ernatoriu?!16 jermene na Pogonu vodnJa m.u)’ Tud' tl[e neka; ”e črpalke posve-PreglejteJ k’JT in Prav tako za Pogon teltel° Jermenov brezutrp e naPravice. Tudi rezervoannne.k°ličine vode v na Dot ^Unikakorne pojdite brisa?ceIOmJ.J° klijte! Pa morda oh°ali se niso vodezab1^1 e »metlice«. Je Praznimi ali nedTlj?Tudis timi guma Prevec napolnje-dati na dni"” Se ne kaže P°’ Potovalis 8° '/Ot uKer boste imeli nrtu SV0JP družino in Pum'^T’^- »na-
P J e« do najvišjega do-
8
no^ds« POZOR-sem SžSa 9°b gozdu es a’ b 1 smo v da7Tokrat’ draga SOSe' ^miS ne' Očka in rala >oa -sta 9°be nabi-K°SilU na,Utr?i’ kma,U P° bolnišnico0IU ot,peliali v
razume
Presen ?sP°d Martin, prav
M. kičS
borišče Ja’ k° Sem ^OP'1 na 'hu 2a«nJPr°Str?: z okna sem ie Di^ ”Pustl 9a’ Pnne'
N epokojmno«!
n^MnesaRDELE
da so ribe? nalbolj neumne
se v kon-pa puščaiAaprejo’ k|juče ^C,ALIZAC|Ja
^Oza a rav° sadje iz tavate ."^^vno odme-b’*'2acihXtUikak®na sta-
Uska logika?
„Tehnični” pregled
voljenega pritiska. Seveda vzemite na pot tudi dobro rezervno zračnico!
To pa še ni vse, kar je treba storiti preden odrinete za 10 ali 14 dni z dom! Iz prtljažnika, kjer imate zdaj vsemogoče potrebne in nepotrebne reči, vrzite vse, kar vam na poti ne bo potrebno. Reči, ki pa jih boste rabili (ključi in podobno ter seveda druga predpisana oprema) pa namestite tako, da med vožnjo ne bodo ropotale.
Ko ste to končali, sedite za volan. Pritisnite z nogo na sklopko. Prosti hod te sklopke ne sme biti večji od 15 do 20 milimetrov. Prosti hod pedale na zavorah pa mora znašati 30 do 40 centimetrov. Ko ste pritisnili stopalko do kraja, zadržite nogo nekaj časa na njej. Če opazite, daje stopalka začela, popuščati, potem je nekaj narobe z zavornim si-
SVET AVTOMOBILIZMA
CITROEN BX
Ne bo vam treba iti na pariški salon avtomobilov, ki bo v mesecu oktobru, saj vam že zdaj prikazujemo nov avto znane tvrdke Citroen. Gre za avtomobil citroen BX, ki ga bodo prvič javno predstavili torej ne zgolj na sliki) na tej razstavi. Je neka inačica med GSA in CX. Ima seveda moderne linjje, je eleganten in aerodinamičen. Tudi varčen je. Citroen BX je dolg 4,23 metra, ima pet vrat in v njem je prostora za pet oseb. Tale (drag), avtomobil ima tudi mnogo stekla in torej omogoča vozniku in sopotnikom dober razgled. Še to: avto bodo izdelovali v treh variantah, in sicer s štirici-linderskim motorjem 46 kW oz. 62 KS, s štiricilinderskim motorjem 52 kW oz. 70 KS (v obeh primerih je motor 1360 ccm), lahko pa si boste (?) omislili tudi štiricilinderski motor zapremnine 1580 ccm. Seveda je moč takega motorja precej višja: 66 kW oziroma 90 KS.
za razvedrilo
— Je. Specializirali smo se za uvoz na pol gnilih južnih sadežev.
NEPRAVI ČAS V PORODNIŠNICI
— Oprostite mi, rad bi vsaj za hip videl porodnico Mimiko in novorojenega sina. Mojega sina.
— Malo boste morali močakati. Pravkar je tam Mimikin mož.
PO DOPUSTU
— Jožek, po dopustu na morju si rjav kot usnje.
— Jaz že, mamica tudi, le očka je po vrnitvi še vedno
zelen in še v sanjah nima miru zaradi cen ...	7 in 13?
NESPORAZUM
— Pojdi in poglej, kaj si napravil! Retaši, ki sem jih vložila v pečico, so zogleneli, perilo, ki sem ga pred odhodom dala v pralni stroj, pa še namočeno ni.
— Saj si pa napisala: »Ko prideš domov, vklju-
stemom. To pa je huda reč! S slabimi zavorami bi ogrožali ne le sebe, ampak tudi nič hudega sluteče druge voznike. Takoj k mehaniku!
Ročna zavora bi morala prijeti nekje v sredini. Niti pri močnem hitrem zategu ročna zavora ne bi smela priti do zadnjega zobnika! Če se zgodi drugače, je treba nastaviti zavorni sistem, kar pa lahko strokovno štori le mehanik.
Ko ste prižgali motor, morate kontrolni lučki za pritisk olja in polnjenje akumulatorja ugasniti. To je hkrati priložnost. da preverite luči in celotno signalizacijo, torej kazalce smeri, rdeče zavorne luči in luč za vožnjo nazaj.
Če feo vaš avto prestal tak »tehnični« pregled, se boste lahko podali na pot z eno skrbjo manj. Ostane pa še ena: kako varno prispeti na cilj.
či!« sem
Oprosti, zamešal pralni stroj m pečico.
Sicer pa, retaše še vedno lahko narediš znova, kaj pa bi bilo, če bi narobe vključil pralni stroj. Veš koliko danes stane perilo?
NEVARNI DATUMI
— Se še vedno bojiš številk
— Več ne, pri sedanji plači pa me je že pri petnajstem v mesecu strah! Izgleda, da je to nova ustraševalna številka.
TOLAŽBA
— Vse kaže, da je mesna kriza mimo.
— Po čem sodiš?
— Čedalje več živalskih glasov ponoči slišim na ulicah.
Zobje — pol zdravja! Nekoč smo jih prali s ščetko vodoravno. Potem so nam svetovali. da jih peremo navpič-
Menjajte oljni
Ni jih malo voznikov, ki ne vedo, daje treba na najmanj 10 tisoč kilometrov menjati oljni čistilec — filter. Še več: pri novih avtih je treba oljni filter zamenjati na 5 tisoč kilome-1 trov.
Olje, v katerem so »ogorki« in drobni metalni deli, deluje
v
napovedovanje vremena
KDAJ SE LAHKO NADE -JAMO LEPEGA VREMENA?
Lepega vremena se lahko nadejamo:
Če je zrak suh.
Če pade obilo rose, ki do-logo obstane.
Če so vrhovi gora megleni in oblakov prosti.
Če sonce vzhaja svetloru-meno.
Če sonce zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto in brez oblakov za seboj.
Če je mesec svetlo bel.
Če se luna spremeni blizu polnoči.
Če megla pada k tlom.
Če se oblak na istem mestu manjša.
Če stoje na nebu oblaki kot »ovčice«.
Če se zvečer mnogo bliska, ne da bi grmelo.
Če začne rositi zjutraj pred 7. uro,, rado popoldne posije sonce.
Jutranje padavine, ki začno padati od 4. do 9. ure, so sploh manj trajne.
Ce Se dim vzdigne naravnost kvišku.
Če plamen rad visoko plapola.
Če so živali videti pri svojem delu vesele, urne.
Zapisali smo le nekaj znamenj, po katerih so naši očanci lahko ugotavljali, kakšno vreme se jim obeta čez dan. No, zdaj imamo sodobno vreme-noznanstvo, s tem pa še ni rečeno, da je napovedovanje vremena na temelju kart stoodstotno zanesljivo. Poskusite se orientirati tudi po tem, kar smo zapisali. Morda pa je med našimi bralci kak amaterski napovedovalec vremena. Naj se nam javi!
f
NASI ZOBJE
no Zadnji nasvet pa se glasi: perite jih krožno. Ne glede na to. kako nam svetujejo, mi vsi (?) dobro vemo, da je treba zobe prati, čistiti in redno vzdrževati. So sestavni del zunanje lepote in notranjega zdravja. Vzemite mehko in kvalitetno ščetko za zobe in blago kremo in si jih operite vsako j u tro in zvečer. Občasno masirajte dlesni, posebno, če so krvave. In dobro žvečite hrano! Da bi bili zobje čisti po
kot fina brusna pasta, namesto. da bi mazalo drseče površine motorja. Zaradi nečistega olja’se motor po nepotrebnem preveč rabi.tvečja je poraba goriva in olja. Delovanje motorja z nečistim oljem in starim čistilcem-filtrom ni zanesljivo in dolgotrajno tudi ne. Ni treba torej varčevati tam. kjer imamo zaradi tega več škode kot koristi.
Pravočasna zamenjava olja in oljnega filtra podaljšuje leta motorju, zmanjšuje se poraba goriva in maziva in — kar je tudi važno — motor, kjer je pravočasno zamenjano olje in filter, manj onesnažuje okolje.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SREDIŠČE PREKMURJA	REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI	PRIPRAVNIŠKA ' DOBA ALI SLUŽBA	TRD INDIJSKI LES ZA LADJE	DIJAŠKI ZAVOD Z VSO OSKRBO	SMOTRNA USKLADITEV	ŽARNI VENEC OKROG MESECA
SKRIV- NOSTNOST							
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (PETER)							
ATOMSKA PEČ							
STRŽEN, JEDRO, SRČIKA				OBDOBJA GRADBENI MATERIAL			
KATJA EPSTEIN			PRIPRAVA NA STATVAH GERMANIJ				
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		REKA V ŠPANIJI DELAVEC V MLEKARNI					
AVTOR OPERE PRODANA NEVESTA							
PIJAČA STARIH SLOVANOV			ČEŠKO MOŠKO IME JAŠEK				ZAČIMBNA RASTLINA S PEKOČO KORENIKO
KANTON IN GLAVNO MESTO ŠVICE					ŠVICA SPODNJI DEL POSODE		
ORGAN VIDA				HITER KONJSKI TEK VZKLIK			
BREZ-CILJNO POSTOPANJE							
STO KVADRATNIH METROV	-		AMERIŠKA POP PEVKA BAEZ				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: modrost, adresar, Krapina, sel, cik, Izola, menu, PD, Ik, Mile, 1, spak, 1st, ido, Java, el, amarant, norenje.
Hi*.!
vsakem obroku, Pojejte košček jabolka ali kakega drugega sadja. Pa na zobozdravnika ne pozabite. Vsaj enkrat letno1 bi se kazalo z njim srečati. da bi vam pregledal, kakšne zobe imate in jih po potrebi tudi popravil. Z odlašanjem obiska pri zobozdravniku si delate slabo uslusgo, prav tako seveda tudi, če pozabljate na pranje zob. Hudo je. mar ne. ko zobje bolijo in so potrebna klešča!
recept
Perutninski paprikas
Potrebujemo: 800 gramov razkosane perutnine, 400 gramov sveže zelene paprike, 250 gramov čebule, 200 gramov svežega paradižnika, 60 gramov olja, 2 stroka česna, 10 gramov moke, 1 deciliter kisle smetane, 1 deciliter belega vina, sol. -
Priprava: Na olju malo popražimo sesekljano čebulo. Dodamo strt česen, sladko papriko, na koščke narezan svež paradižnik in dušimo 20 minut.
Po potrebi dolivamo vodo. Skuhani jedi primešamo pod-met iz smetane in moke, prevremo in solimo. Jedi lahko med dušenjem primešamo pest gra-ha.
NA VIKEND V HLAČAH — To je najbolj praktično! V hlačah se tudi nežni spol počuti prijetno in — varno. Kako tudi ne, ko pa so hlače danes zelo modeme, celo najbolj moderne. Še vedno so aktualne kavbojke in ustrezna'bluza, lahko pa se odločite za kombinacijo kot jo ima dekle na naši sliki. Torej kratke bele hlače in rdeča bluza in mornarska kapica.
21. JULIJA 1982
STRAN 11
REBRALI SmO ZR VRS
ŽIVLJENJE Z DVEMA ŽENAMA'
Nihče ne ve, kako je Kokan zvedel za Ivana in Lolo. Umrl je nekaj let kasneje. Se ko je živel,
Vsak petek zvečer gre petinšestdesetletna Lela na grob svojega moža Kokana, vzame iz torbe krožnike in kozarce, in ko se prepriča, da ni nikjer žive duše, začne peti svojo pesmico, ki je že leta ista: ,,Vrni mi, Kokan, mojega Ivana, ne daj, da se poroči, ne daj mu miru z drugimi ženskami. Naj pije, naj se prepira, naj jih žali, na koncu naj se utrujen in užaljen vrne k meni, svoji Leli. Naredi to zame, če si me imel rad, Kokan!”
Petek za petkom, menjavajo se letne dobe, menjavajo se sneg, dež in poletna vročina. V vasi vsi poznajo Lelo. Spominjajo se njenega Kokana, mirnega, debelušastega človeka, veliko starejšega od Lele, ki je umrl 1965. leta, ko je gledal svojo ženo v naročju podnajemnika Ivana.
Ivan se še ni poročil, čepraVje imel že čez 42 let. Vraževernež bi pomislil: pomagajo tiste Leline pesmice na grobu. Svetlolas, lepo razvit, močnejši od najmočnejšega bika v vasi, simpatično se smeji in se ne jezi na otroke, ki so se od starejših naučili, da ga kličejo Kokan, z imenom moža svoje stare ljubice. Vprašam ga: ,,Zaboga Ivan, ali ne misliš mogoče, da te . je Lela vendarle začarala ali uročila, ker se zares nisi poročil ter si zapustil svojo Rujko.”
On zmigne s širokimi rameni: ,,Rujka se je poročila z botrom, tako je hotela in tako je naredila, laž nisem kriv.”
Zgodba o babici, fantu in , vampirju še ni končana. Vaščani  v okolici še zmeraj skušajo ugani-। ti, kdo bo zmagal — babica in vampir, ali pa se bo Ivan poročil . in se upri njenim spiritističnim magijam. Ta žalostna zgodba se . je začela pred štiriindvajsetimi leti, ko je Ivan prišel v Vojvodino s pletenim kovčkom in z diplomo kovača v roki, malo s trebuhom za kruhom, malo pa tudi zato, da bi menjal okolje. V tistem času je bil, pravijo, lep kot slika ž reklame za kavbojske filme. Pogledi deklet so se ustavljali na njem. V rojstni vasi ga je zapustilo dekle in se poročilo z bogatinom. V mali, bogati, vojvodinski vasi, bi si vsak tak lepotec poiskal lepo hčerko kakega bogatega vaščana, toda, Ivan ni mislil tako. Bolje rečeno, ni mislil ničesar. Spoznal se je s. siromašno Leposlavo in oba sta mislila, da se bosta poročila. Tudi ta se je poročila z bogatejšim. Menjaval je podnajemniške sobe.
Ko je prišel v Kokanovo in Lelino hišo, še ni imel dvajset let. Ona je bila blizu petinštiridesetih in se je še ,,držala”. Kokan je že davno dvignil roke vstran od svoje žene. Kot uslužbenec ni imel dovolj časa, da bi obdeloval vso zemljo. Njegova mati Marica je bila še živa, z Lelo sta brez vsakih strojev obdelovali precej zemlje. Tih in poslušen Ivan jim je bil v veliko pomoč. V začetku je Marica še klicala Ivana, naj jima pomaga na polju. Kasneje pa se je umaknila in Ivan ter Lela sta sama obdelovala polje.
,,Žanjemo žito, ona se pripogiba pred mano, grabi naprej, odkriva bele noge pod širokim krilom, jaz pa za njo, vse hitreje in hitreje, nič ji ne naredim, samo hitim za njo in si želim, da bi bilo samo to,” pripoveduje Ivan.” Potem smo nekega dne zlagali slamo na podstrešju, vroče leto, občutim njen znoj v nosnicah in podzavestno izpro-žim roke. Nikogar ni v bližini. Ona in jaz sama, vroča, vznemirjena. Zvrnila sva se v slamo, pikalo je povsod, toda njen dah me je pogrel. Spuščala je neke čudne krike, kot volkulja, ki se pari. Popolnoma sem pozabil, kje sem, nisem maral ne za njenega moža niti za njeno taščo.
Zjutraj, ko mi je prinesla kavo, se je nagnil k meni in šepnila.
A jaz nisem ničesar sprejemala od nje, da je ne bi povezovala s svojo usodo. Reševala me je s posebno vrste trdoto, kakršno sem čutila zdaj, ko preživlja vest o smrti matere. Mogočno ravna tudi v tem trenutku. Cas ji nalaga .pretežko breme za njeno mladost. Prav v tem je mogoče našla svojo .identiteto', kakor je rada govorila in kar je najbrž prevzela od Matevža, od svoje čudne ljubezni.
Zdelo se mi je, da je čas začel razkrajati normalni tok dogodkov, ki sem jih preživljala. Moje življenje in življenje deklet je do sedaj teklo po nekem redu, celo ustaljenem redu; otrok in nenavadni dogodki, ki so se zdaj začeli naglo vrstiti, pa so vse spremenili: moj beg z Vodnikove me je zmedel, vest o smrti Helenine matere me je hudo prizadela. Začele so se še nove težave zame in seveda za dekleta. Mali Darko ni bil več zdrav. Kaj mi je pomagalo, du sem s trdnim zdravjem premagala težave med nosečnostjo, ko pa mi je narava le ponagajala. Nisem imela dovolj mleka za mojega požeruha, ki je rasel kot konoplja. Kmet na Vodnikovi cesti je še vedno skrivaj nosil w živo mejo liter mleka, a to mleko je Katja nosila iz enega konca mesta na drugega. S tistim litrom je spotoma oblezla vse svoje obveščevalne kotičke. Prihajala je poletna vročina. Tako mleko zvečer ni bilo samo postano, ampak pogostokrat tudi skisano. Seveda Darko ni bil več zadovoljen z njjim. Črevesje je protestiralo, nastopilo je vnetje in fant je dobi! drisko, kije postajala z vsakim dnem trdovratnejša.
Sele z njegovo boleznijo sem začutila pravo stisko. Pomagati si namreč nisem mogla. Nisem smela stopiti sama v trgovino, nisem smela iskati zdravnika, samo čakala sem in nemočna opazovala kako otrok vedno bolj peša. Joka! je, jokal, ure in ure. Noči in dneve. Jok mi je trgal živce in me do onemoglosti utrujal. Ob meni na žimnici je prebedelanoči tudi Katja, kije morala zjutraj vstati in biti ves dan na ulicah. Nisem mogla razumeti, s kako potrpežljivostjo je otrokovo usodo prenašala tudi teta Joža. Ne samo, da mi svojih neprespanih noči ni nikoli oponesla, ampak sem čutila, kako razumevajoča je, ko je kar sama skuhala kamilice.za Darka. Zdelo se mi je, da skriva v sebi čut materinstva, kije izbit ob otroku in ga niti njen večni strah pred Italijani ni mogel utišati.
A kaj mi je vse to pomagalo, ko je fantov telešček postajal mlahav, Učka bleda, usahla, njegov obrazek trpek, brezizrazen.
Obiskala me je Henrika. Kako nesrečna je bila, ko me je našla v takem stanju. Brala sem ji-na ' obrazu, kako jo je poteptalo. Sedela sem na žimnici z otrokom v naročju, Henrika pa je stala, me opazovala in bila seveda brez moči. Nekoč na glavarstvu je posegla takoj vmes, če se je bito treba postaviti zame, a kaj naj zdaj ukrene? Ne otrok ne družine ni
da me čaka na podstrešju hleva.. Na drugi strani mize je Kokan mirno srkal, jaz pa sem z enim požirkom izpil kavo in pohitel proti hlevu. Čakala me je povsem gola, jaz pa nisem imel časa, da se slečem.
Bila je divja kot dekle, znala je vse ljubezenske veščine boljše od vseh deklet. Povsem sem izgubil glavo. Na polju več ni bilo njene cašče, tudi okopavali več nismo
BABICA, FANT IN VAITIPIR
tako kot prej. Ure in ure sva prebila v gozdiču pri kanalu.
Majhna vas, željna senzacij, je takoj zvedela za njuno skrivnost. Nekega dne, ko je babica Marica mislila, da sta Ivan in Lela na njivi, je vstopila babica Zona: ,,Ali veš, kje je Lela?”	A
,,Pa Ivan?”
,,Tudi on.”
Zona jo pograbi za roko in povleče na dvorišče, proti hlevu. Nič nista govorili, Marica je takoj vse razumela. Spretno sta se vzpeli na podstrešje in pomolili glavo skozi okence. Po nekaj minutah je zašepetala Marica: ,,Kot v ljubezenskem filmu. ,,Tudi sami zelo vzburjeni, sta babici komaj zadrževali ravnotežje na stopnicah in nista niti pomislili, da bi se spustili dol.
Ivan in Lela, zavaljena v seno, ju nista videla. Sproščena jn mirna sta se igrala in nista ponovno vzburjala samo sebe, temveč sta povečevala krvni obtok tudi radovednim babicam. Verjetno je samo Ivan mogel držati v naročju tako ogromno žensko. On je to delal z zanosno lahkoto, potem pa ji je z lahkimi ugrizi obsipal prsi in ramena. Njene vlažne ustnice so se sprehajale po njegovem telesu in se zaustavljale na mestih, kjer je bil najbolj občutljiv . . .
Marica in Zona se tega dne nista mogli pogovarjati o tem, kar sta videli. Nista govorili niti sla
ko so cvetele marelice
imela, da bi kaj razumela. Samo stala je in še besede ni mogla spraviti iz sebe.
Omenjam njen obisk, ker je vendar mnogo pomenil za Darka. V svoji nebogljenosti je šla k Francki in ji opisala moj položaj, kar pa Francko sploh ni spravilo iz tira.
Ce ni mleka, je treba najti žensko, ki ga ima, je rekla Henriki. Zelo preprosto. Modrost je na vsakem krožniku, le lotiti se je ne zna vsak. Francka je imela prijateljico Štefko, tudi snažilko, s petimi otroki. V tistem času je dojila zadnjega. Mleka ima za vedro. Od krompirja, solate do vode, vse se ji spreminja v mleko.
Preden je prispela Stefka s svojim , vedrom' mleka, me je obiskala Ziherlova mami. Ni vedela, da sem v težavah. Prišla je spet kot duh, mehka in tiha, stala je sredi sobe in poslušala bolnega razgrajača.
,, I/ dečji dom ga bomo dali," se je mirno odločila. ,,Boš lahko šla na ulico?"
,,Bom, saj moram." s
Biba je od Marte pripeljala voziček, ki je ostal potem pri meni. Odpeljala sem Darka v dečji dom. Sprejela me je Bidovčeva, glavna sestra. Po zvezi mami Ziherlove je naju pričakovala. V prvem hipu sva bili več kot stari znanki. OF nas je zbliževala na svojstven način; še naša čustva, ne samo misli so si postale blizu. Otroka je Bidovčeva zadržala v svojem varstvu.
Ostala sem prvič brez njega. Nisem si mogla najti mesta. Največ sem presedela v kuhinji pri teti Joži, ki je bila zaradi otrokove bolezni polna razumevanja. Vedela je seveda, da smo dekleta ilegalke. Svojo ilegalo sem ji omenila, kar ji prej nikoli nisem. Rekla sem ji, da ne bi mogla prenesti, če me ujamejo in zaprejo in mi vzamejo otroka. Teta Joža je malo govorila. Puščala je, da sem se razgovorila. Seveda, mislila si je svoje. Utrujena je bila od udarcev, jaz pa sem jih šele začenjala dobivati.
Prvo noč brez Darka sem sanjala, da vidim ženo advokata med cvetjem rdečih vrtnic. Gledala me je kakor v porodnišnici, le oči so ji bile bolj mirne, negibne, mrtve. Nobene pozornosti mi ni posvečala. Nato sem njo in advokata srečala pri jezeru, ki je bilo zanemarjeno in poraslo z algami. Žena ih advokat sta se ob vodi sprehajala. Morali bi se srečati, a jaz sem stekla na travnik, porasel z visoko travo, ki me je ovirala pri bežanju. Nato sem prišla na njivo, kjer sem tekla še težje. Advokat pa za menoj. Hotel me je ujeti. Tekla sem vedno počasneje, on za menoj vedno -hitreje in začela sem vpiti:
‘,,Na pomoč, na pomoč!" Ta, na pomoč' me je izčrpaval.
Katja me je stresla za ramo. Ko sem se prebudila, sem slišala svoj, na pomoč' in tudi muko, s katero sem vpila, sem v
bo, niti dobro. Marica se je odločila, da ne bo ničesar rekla sinu, ker je bil hitre jeze, pa tudi srce je imel slabo. Zona pa je o tem dogodku govorila in govorila.
je Lela spremila Ivana v vojsko in ga tudi dočakala.
Ko je Marica pokopala sina, je poklicala Lelo: ,.Odločila sem, da Ivana zadržimo v hiši, potreben nam je človek. Naj se preseli v tvojo sobo na Kokanovo mesto.”
Lela je bila hvaležna tašči. Ivanu je bilo zares lepo. Marica je skrbela za njegovo čistočo in dobro hrano, v postelji pa je imel vročo Lelo.
Vas jim je celo malo zavidala, saj so živeli srečno. Bili so bogati Ivan je koval za vse, ni računal, saj denarja ni potreboval. Počasi je začelo plahneti Kokanovo bogastvo. Polja so prodajali.
Kmalu so se začeli zapleti. Ivan je imel dobrega prijatelja, ki je ravno tako kot on, prišel s trebuhom za kruhom v Vojvodino.
Delal je kot dninar po poljih. Spoznal je prikupno mlado dekle. Ruj ko, kodravih las, črnih oči in zmeraj nasmejano. Ljudje so ju radi videli skupaj na polju. Kmalu sta se poročila, privarčevala nekaj denarja, tako da sta si kupila nekaj zemlje. Rujka je rodila sina Vlagiša. Toda nesreča ne počiva, Dragiša je izgubil življenje v prometni nesreči. Rujka je bila vsa obupana, vržena iz tira. Ivanu je bilo zelo žal za dobrega prijatelja, hotel je pomagati malemu Vladišu. Začel je pogosto zajajati v njihovo hišo. Mlada žena v začetku v Ivanovih obiskih ni videla nič drugega kot dobro
to. Prva ljubezenska želja se je v Ivanu porodila, ko je nekega večera prinesel malemu Vladišu mleko. Ker so bile v sobi Ruj-kinove sestre, ga je postalo sram. Zunaj je počakal do desete ure, da so odšle, nato pa vstopil. Ruja je rekla: ,,Vedela sem, da si tukaj.” Poljubil jo je nežno, kot prvo dekle v svojem življenju.
Od tega dne do prejšnjega leta je Ivan živel med dvema ženama. S svojimi rokami je spravil Vladi-ša do srednje šole. Rujka je z delom čistilke in po poljih drugih zaslužila dovolj, da je zgradila novo hišo. Ivah je imel točno vse razporejeno: Zvečer je spal pri Rujki, zjutraj pa hitel k Marici in Leli, da postori na velikem gospodarstvu.
ODHOD IZ HIŠE VAMPIRJEV
Marica je že po enem mesecu povedala, kam hodi Ivan. Toda še naprej mu je vsako jutro, ko se je vrnil, prinašala kavo in skrbela, da je bil vedno čist in sveže oblečen. Kmalu je umrla pod nenavadnimi okoliščinami. Podrl jo je avto, ko sta z Ivanom čakala na avtobus, ki bi ju odpeljal na sejem. Ivana je zagrabila panika, saj je Marica preden je izdihnila izdihnila, rekla: ,,Zbogom Ivan, čakam te.”
V Lenini ogromni hiši je bilo življenje neznosno. Vse starejša in od nekdaj nemarna Lela je zanemarila ogromne sobe. Ni bilo več rok, ki bi likale perilo, v sobe se je naselilo deset psov in mačk, Lela ni umila niti krožnikov. Včasih je prihajala Ivanova mama iz njegovega rojstnega kraja, ki je bila pet let mlajša od Lele, da je uredila hišo.
Pravo nasprotje Leli je bila Rujka. Ivan je komaj čakal, da konča z delom in odide v hišo na koncu vasi. Bila je dobra gospodinja, znala je odlično plesti, kuhati in peči pecivo. Vladiša je imel Ivan rad kot svojega otroka, toda želel je bolj kot vse, da mu Rujka rodi njegovega otroka. Toda ona je rekla: ,,Poroči se z mano prosim, pusti tisto grozno babico in bodi samo moj.”
Ivan je vedno zmignil z rameni in rekel: ,,Počakaj še malo, obljubila mi je nekaj zemlje . . .”
Lelini sosedje so začeli verjeti
njenim magijam
tem trenutku občutila. Pripovedovala sem ji o sanjah.
Po nekaj dneh naj bi šla Biba v dečji dom vprašat ra Darka. Vendar nisem mogla vzdržati. Nalepotičila sem se, pobarvala ustnice, si uredila pričesko na prečo in od Katje sem si sposodila sončna očala. Bidovčeva me je prisrčno sprejela; razumela je, da sem prišla kar sama. Prinesla mi je Darka. Kako se je popravil. Spet je bil živahnejši, manj bled; in sit, sit je bil, to je bilo zanj glavno.
„ S čim ga le hranite?" sem vprašala.
Dojila ga je neka ženska, ki je bila s svojim dojenčkom K dečjem domu zaradi napak na dihalnih organih. Žena je dojila poleg svojega otroka še tri druge, med njimi Darka. Vse štiri je uspela nahraniti.
Kake krivice nam dela narava.
,,Jaz pa nič. Zdaj, ko ne dojim, bo v meni usahnilo, še kar imam."
,,Najbrž," je menila Bidovčeva zaskrbljeno. ,,Zato bo treba nekaj ukreniti. Vsaj enkrat dnevno bo potreboval mleko iz prsi."	_'
Mislila je na to, da fant ne bi zdrknil nazaj v nesrečo. Z Darkovo dojiljo se je že dogovorila, da ga bo hodila hranit, vendar predstojnica tega ni dovolila, ker pravila dečjega dome tega ne dopuščajo.
Darkovega okrevanja sem bila vesela, vendar mi je veselje kalil strah, kaj bo, ko se bo vrnil. Veriga skrbi se je neprestano zapletala.
> ' V tistih dneh me je obiskala Francka. Prinesla mi je novic o Štefki. Rekla je preprosto:
„ Našla sem dojiljo."
Vedno je govorila počasi, kakor da bi imela svoja dusNa popolni oblasti. Najbrž je z njimi znala bolj modro ravna ti kak jaz. Samo gledala sem jo. AH je sploh mogoče, da jo je naSa, Ponujala se mi je misel, rahlo nadišavljena z misticizmom, ° obstaja neka sila, ki vedno poskrbi za človeka, ko )e brezizhodni stiski.
Darka so čez nekaj dni odpustili iz doma in istega dno, bilo je dogovorjeno, se je pojavila v Predovičevi ulici Stefka svojim neizčrpnim zakladom mleka.
§
Stefka je bila majhne postave, ne vitka in ne obilna-svojo živahnostjo me je pridobila, ker je postala takoj d°ma ‘ BHa je pravo nasprotje Francke, ki je malo govorila in kaH povedala, je povedala počashin premišljeno. Francki je o njen dolenjski dialekt, za Štefko pa bi se težko uganilo, d doma s Turjaka.
(Nadaljevanje prihodki
pohodom na grob moža. Duhovi naj bi ji obljubili, da Ivan ne bo nikoli poročil Rujke. V hiši, kjer je Lela klicala duhove, sta zares viseli dve starinski sliki tasta v zahvalo, ker ji je zapustil kmetijo. Prepričana je, da Ivan brez nje ne more živeti.
Lela je vseeno razdvojila Rujko in Ivana. Napadala je Rujko po ulicah, ji grozila in jo žalila. Predzadnjo jesen je Rujka pobegnila k botru. Da bo nesreča še večja, je bila botrova žene Lelina dobra prijateljica. Govorila ji je in jokala, da jo je mož zapustil, Lela pa se je veselila in rekla, da je ona svojega Kokana to prosila, naj uredi to stvar.
Ivan je zapustil Lelino hišo. S sabo je vzel tri obleke in edino imetje, kobilo Goco, ter se naselil na drugem koncu vasi v stari in dotrajani hiši. Lela mu je sama dala nekaj zemlje, za dvajsetletno delo pri njih in obdelovanje polj. Dobil je še parcelo in tam si je mislil zgraditi novo hišo. Se naprej je opravljal
kovaško delo.
Rujkin sin je odpotoval na šolanje. Rujka je živela tako kot na začetku, ko je prišla v vas. Pletla je ter spet delala na poljih. Toda sedaj je bila že postarana, še zmeraj pa dobra in poštena, čez Lelo ni rekla slabe besede. Ce jo je kdo vprašal za Ivana, je rekla, da je tako moralo biti.
Tudi Rujka verjame, tako kot ' vse žene v vasi, v moč hiše vampirjev. Edino kar želi, je, da se Ivan upre ,,nevidni moči” in se ne vrne v Lelino hišo.
Malo preden je avtorica tega članka končala s pisanjem, je odšla z Ivanom na Kokanov grob. S spomenika sta se smehljala mati in sin z nekim magičnim nasmehom. Ivan še < zmeraj sliši besede, čakam te. Ko gre mimo Lelinega okna, prihiti Lela ven in pravi:
„Vrni se, ne bom umrla, dokler tebe ne postavim med nas. Tudi sliko sem ti že pripravila.”
Ni ga mogla prepričati, naj pozabi na te vampirske zgodbe, toda ni mogel odmakniti pogleda od Maričinega nasmeha.
V tem trenutku je nekaj zažvenketalo z leve strani. Med vejami sta videla v črno oblečeno žensko s torbo, ki se je t
VESTNIK, 21.
STRAN 12
Moravske toplice vas i vabijo! j
•	Mogoče ste se odločili, da boste preživeli J letos svojdooust doma? •
•	Priporočamo vam, da pridete v Moravce 8
•	na oddih in rekreacijo! |
•	• Po kopanju se boste prijetno sprostili ob • S	glasbi, dobri kapljici 8
8	in domačih specialitetah! 8
Zdravilišče ,,Radenska" n. sol. o. Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
samostojni referent za analizo in merjenje dela ter obračun OD
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
zahtevna skladiščna dela
Pogoji: KV delavec strojne ali trgovske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko socialna služba.
V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni o izidu izbire.
RAZVOJ
NAFTA LENDAVA
Delovna organizacija RNPje sicer še v ustanavljanju, zadala
RAZISKAVE NAFTE IN PLI-
NA
Tudi lendavski naftarji in nekdanji beli rudarji sleherno leto — 3. julija — praznujejo. Praznujejo Dan rudarjev. V spomin na čase, ko so načrpali največ nafte v naši domovini, beli rudarji iz Lendave praznujejo tudi svoj praznik.
Delovno organizacijo INA-NAFTA Lendava sestavljajo 4 TOZD, v njih pa združuje delo okrog 1100 delavcev.
TOZD PETROKEMIJA proizvaja metanol, formalin, umetna lepila in izolacijski material LENDAPOR. Ta proizvodnja je nekako povezana v verigo. saj je metanol osnovna surovina za formalin, ta pa na-
1 Za proizvodnjo umetnih le-
lendapor^ mater,ala
TOZD ENERGETIKA je posebnega pomena, saj ostale tozd oskrbuje s potrebno energijo — to je s proizvodnjo električne energije. tehnološke vodne pare, tehnološke hladilne vode, deminerdlizirane vode ter z industrijskim in instrumentnim zrakom.
TOZD STROJNE DELAVNICE je prav tako posebnega pomena, ki ima proizvodni program zasnovan na dveh smereh. Eksterna proizvodnja zajema proizvodnjo različne opreme in vršenje remontov v naftni industriji predvsem za NAFTA-PLIN in pa vršenje remontov v tovarnah iveric v Sloveniji. Drugi del pa je vzdrževanje tehnoloških procesov v ostalih tozd NAFTE Lendava.
Poleg teh štirih tozd je v IN A-N AFTA Lendave še DSSS. ki združujejo naloge in dela v delovni skupnosti razvoja in investicij. kadrovske službe, komerciale. pravne in planske službe itd.
SANIRANJE IZGUB
nJ50t !e povedal predsednik Poslovodnega organa dipl. ing.
UPORABA PRO
STVuD°V v gospodar-
ftnih derivatov, ki so danes posebno problematični v količini, ker ni zadosti nafte za predelavo.
»Posebno pomembno pa je področje petrokemije, kerje tovarna metanola edina v Jugoslaviji. ki uskrbuje v celoti domači trg z metanolom. Poleg tega metanol tudi izvažajo in sicer 40000 ton od celoletne proizvodnje 105000 ton. Problem se pojavlja v koriščenju kapacitet in ceni izvoženega metanola, saj so cene zemeljskega plina — osnovne surovine zelo visoke. Odtod tudi izguba pri izvozu metanola.
naj izdelali okrog 80000 ton. inse uporabljajo v proizvodnji iveric. ki so potem posredno izvoznega pomena.
V tozd proizvajajo tudi izolacijski material LENDAPOR. katerega kvaliteto pa poskušajo s svojimi lastnimi potenciali razviti do take mere, da bi dosegli možnost večjega plasmaja v gradbeno industrijo. Ta izolacijski material proizvajajo v obliki rezanih plošč, ki se uporabljajo za izolacijo tal in stropov. V prihodnje želijo proizvajati ta material v obliki sendviča s papirjem. alu-folijo. lepenko itd. Taka proizvodnja bi pomenila razširitev uporabnosti tega izdelka.«
»Izgube so danes največji problem Nafte Lendava s katerimi se pravzaprav vsi ukvarjamo. Izgube nastajajo iz več vzrokov. Kot je vsem znano smo želeli pred leti zgraditi novo rafinerijo kapacitete 2 milijona ton. Z naftno krizo v svetu so se stvari bistveno spremenile. Namesto. da bi se poraba naftnih derivatov dvigala po planirani stopnji okrog 10% letno, doživljamo zdaj že tretje leto upad te stopnje, tako, da so se v Jugo
ton ne more pokrivati. Naročen in izdelan je bil tudi celotni projekt. Pogodba o dobavi opreme in izdelava projektov v vrednosti 34 milijonov dolarjev se realizira in bo v celoti realizirana še letos. Kako rešiti ta problem? Letošnje obveze za naftovod znašajo 735 milijonov dinarjev, ki jo naša predelava, tudi če bi delali s polno kapaciteto ne bi mogla pokriti, saj delamo sedaj zaradi težav z nabavo nafte z zmanjšano zmogljivostjo. V sanacijskem programu, ki smo ga izdelali in verificirali, pokrivanje iz ostalih rafinerij ni možno. Problem rafinerije poskušamo rešiti na način. da bi celotni projekt z opremo prodali. Tovrstna ponudbaje bila narejena za Iran, vendar odgovora še ni. V tozdu PETROKEMIJA teče izguba- že tretje leto, glavni vzroki pa so v razkoraku med cenami surovine in pa končnih proizvodov (metanol. formalin in umetna lepila). Cena plina seje letos z marcem znova zvišala, tako da znaša že 10.44 dinarjev za standardni kubični meter. To paje cena, ki jo pokrivamo z izvozom metanola. Vso vloženo delo in porabljena energija je čista izguba v izvozu. Vendar smo zaradi naše devizne situacije, odplačevanje deviznih kreditov za tovarno metanola in rafinerijo, prisiljeni izvažati. Kljub temu bomo presegli letošnji plan za 30 %. Zaradi težav z blokiranjem deviznih računov na bankah nismo sposobni nabaviti nujno potreben repromaterial (uree). za proizvodnjo ureofarmadeidnih lepil, katerega imamo na zalogi le še za nekaj dni. S tem bo na tem obratu prišlo do zastoja v proizvodnji. Kot posledica tega bo zastoj tudi v industriji iveric in pohištveni industriji. Za premostitev teh težav se dogovarjamo s Slovenijalesom za sovlaganje deviz pri nabavi teh repromaterialov. Poslovanje Petrokemije se bo v drugi polovici leta nekoliko popravilo. saj so nam odobrili
Zaradi izgub v tozd Petrokemija, najetih kreditov za rafinerijo in petrokemijo, kot tudi novonastalih stroškov zaradi neizgrajene rafinerije (naftovod in oprema) se je DO znašla v izredno težkem položaju. Kljub temu pa moramo ta zapis končati z ugotovitvijo, ki se je ^kolektivu še kako dobro zavedajo. Namreč obupati ne kaže in da bodo s pomočjo sozda, s skupnimi močmi vseh zaposlenih in pomočjo širše družbene skupnosti vendarle premagali nastale težave. In v to so ob smelosti pri načrtovanju prihodnjega razvoja trdno prepričani.
zvišanje cen za lepila in metanol. Poleg tega so težave, še z zagotovitvami surovine — plina, za polno kapaciteto tovarne metanola in sicer cenejše surovine kot je sovjetski plin. Edina možnost za td pa so lastne raziskave v slovenskem protoru in pridobivanje domačega plina. Po 20 letih so te raziskave končno stekle. V ta namen je bila tudi ustano- , vljena nova delovna organizacija RNP Lendava (raziskave nafte in plina).
Naslednji problem je električna energija. Obstoječi daljnovod je že v slabem stanju, ki
cesto povzroča izpade v tovarni metanola. Lansko leto je vsled tega nastalo 6 starih milijard stroškov. Prizadevamo si. da bi se novi daljnovod HO kV iz Ljutomera čimpreje začel graditi.
To so bili nekateri vzroki nastalih izgub, najpomembnejše pa je. da zagotovimo čirrtveč lastne surovine, saj je dolgoročno gledano to edina pot za sanacijo in zmanjšanje izgub.« nam je ob obisku v INI NAFTA Lendava povedal tov. predsednik poslovodnega organa Jože Hajdinjak.
Z neizgradnjo rafinerije so se plani za naslednja leta porušili, tako da iščejo nove razvojne poti. Nadomestni plan za rafinerijsko dejavnost (obstoječa rafinerija naj bi delalala še deset let) naj bi bila nova tovarna fenola, ki bi zagotovila delavcem nadaljnje nemoteno zaposlitev in iskanje novih proizvodov, razširitve proizvodnega programa na osnovi proizvodnih procesov, ki danes v Ini-Nafta že obstajajo. Tosov Petrokemiji različne vrste lepil in izolacijski material. Pripravljajo novo posodobljeno in tehnološko izboljšano linijo LENDAPORJA. ki bi bij kvalitetnejši. V Rafineriji pa uvajanje boljše kvalitete topil, parafinskih topil itd.
Tudi tozd STROJNE DELAVNICE. ima dobre perspektive, kajti z majhnimi vlaganji bo

mogoče ta tozd proizvajal nove proizvode — opremo za rafinerije. Projektirali in proizvedli so že prototip črpalke, ki se je do-sedaj v Jugoslaviji uvažala. S takšno novo proizvodnjo pa se odpirajo tudi nove možnosti za zaposlovanje novih delavcev.

pa si je po besedah direktorja tov. Igorja Arzenška veliko obveznosti pri raziskavah nafte in plina na domačih tleh. O tem kaj je privedlo do ustanovitve te DO nam je tovariš Arzenšek povedal: »Do 1963 leta je raziskave v Sloveniji izvajala tedanja Proizvodnja nafte Lendava, financiranje je bilo zvezno iz zveznega geološkega zavoda. V času od leta 1945 do 1953 so v severovzhodni Slovepiji bila odkrita nahajališča le na ožjem območju Lendave. Petisovcih in na Dolini dva polja in sicer eno naftno in eno plinsko v Petišovcih in plinsko polje v Dolini. Ta polja so bila tudi aktivirana. Proizvodnja nafte je bila nekaj nad 60000 ton. plina pa 65 milijonov normalnih
na iniciativo INA NAFTA Lendava in pa ob podpori interesne skupnosti za nafto in plin Slovenije, uspelo zagotovili in zainteresirati Slovenijo za nove raziskave. Danes tako obstajajo trije izvori za denarna sredstva namenjena v te namene. To je bencinski dinar (delež od prodaje bencina), združena sredstva DO in sredstva raziskovalne skupnosti Slovenije. Skupno je za pet letni program predvideno okoli milijardo šesto milijonov
i dinarjev. Narejen je tudi program raziskav. Prvi dve leti naj i bi raziskave tekle na ožjem območju Lendave, vendar v glob-jih formacijah, v poznejših letih pa še v ormoško-selniški anti-klinali in ptujsko-ljutomerski sinklinaii. Izvajanje teh raziskav bi prvotno naj izvajal en del oziroma Tozd INA NAFTA Lendava, vendar je iz finančnih razlogov bila tudi ustanovljena nova DO RNP Lendava, ki bi izvajala, koordinirala in usmerjala raziskave, ko bi bila nabavljena potrebna oprema. V sedanji fazi je ta organizacija v
21. JULIJA 1982
STRAN 13
Au* 3
sport
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
VLADO PFEIFER IZ MURSKE SOBOTE DRŽAVNI PRVAK
PROIZVODNJA POGOJ ZA LETENJE
13.	7. ob 1.15 uri je voznik motornega vozila s priklopnikom Stefan Spilak iz Turnišča 113 b vozil na relaciji Ljutomer—Ormož. Ko je pripeljal v nepregledni ovinek izven naselja, je iz neznanega vzroka zapeljal na
kazal znake vinjenosti so ga želeli preizkusiti z alkotestom, vendar je to odklonil. Kljub temu so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Po odhodu miličnikov je Budja ponovno sedel v avtomobil in
17. 7. med 10. in 11. uro je bilo na območju Pomurja, predvsem pa v mestnih središčih, izvedena akcija skupinskega nadzora pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in ostalih vozil.
V akciji je bilo mandatno kaznovanih 17 pešcev, 21 jih je bilo opozorjenih. Med kolesarji je bilo mandatno kaznovanih 5, opozorjenih pa jih je bilo 18. Sodniku za prekrške so predlagali 2 voznika motornih koles in 2 voznika ostalih motornih vozil.
Mandatno sta bila kaznovana 2 voznika motornih vozil. Pri voznikih ostalih motornih vozil pa jih je bilo mandatno kaznovanih kar 7, odvzeto vozniško dovoljenje je bilo eno, prav tako prometno, opozoijeni pa so bili štirje vozniki.
tel v parkirani tovorni avtomobil, last Špedtransa, s tako hitrostjo, da ga je premaknil za 1 meter, nakar je ta trčil še v drugi tovornjak, ki je stal pred njim. Volmut se je huje telesno poškodoval, skupna škoda pa je 150 tisoč din.
14.	7. ob 19.50 uri se je v naselju Ptujska cesta v Gornji Radgoni pripetila prometna nesreča zaradi vinjenosti voznika motornega kolesa. Pri tem sta bile dve osebi hudo telesno poškodovani. Janez Keuc, Ihova 2, je vozil iz Spodnjih Ivanjec proti Gornji Radgoni. Njegov sopotnik je bil Janez Kaučič iz Ihove 1. Ko je voznik Keuc pripeljal v oster desni nepre-
V Rakičanu pri Murski Soboti so v nedeljo pripravili prisrčen sprejem Vladu Pfeiferju, 27-let-nemu zdravniku iz Murske Sobote, ki je v Subotici osvojil naslov državnega prvaka v jadralnem letenju. To je izjemen tekmovalni dosežek soboškega jadralca, ki je bil dosežen ponovno po dveh desetletjih. Novega prvaka smo zaprosili za kratek pogovor in izvedeli:
,,Zelo sem srečen ob naslovu držvnega prvaka. Po uspehu Cirila Križnarja leta 1962 je to nov uspeh soboških jadralcev.”
In kako je bilo na tekmovanju v Subotici?
,,Naloge so bile zahtevne. Dnevno smo morali preleteti tudi do 300 km in vmes opravljati še razne naloge. Vse bi bilo v redu, če nam ne bi nagajalo še vreme
med tekmovanjem. Borili smo se namreč z vetrom, nevihtami, dežjem in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.”
In kaj sedaj — morebiti so
odprta vrata v državno reprezentanco?
»Žal ne gre tako enostavno. Na jakostni lestvici sem šele na 7. mestu, kajti za lestvice se upoštevajo rezultati zadnjih treh let. Potrebno bo še pridno trenirati, da bom prišel med prvo trojico.”
In seveda želje v prihodnje?
»Mislim, da je lahko takšen tekmovalni dosežek namig širši družbeni skupnosti za boljše vrednotenje tega športa. Mi jadralci, podobno pa tudi ostali v našem klubu, moramo letno opraviti 150 ur dela (varjenje in druga dela) da lahko opravljamo športne aktivnosti. Prispevek (materialni) družhe le namreč premajhen in zato bi bila to moja edina želja.«
Tekst in posnetek: TG
KONJENIŠTVO
stran, tako da se je prevrnilo na bok. Voznik je peljal mazut, ki pa na srečo ni iztekel. Na kraj nesreče so kmalu prišli delavci INA-Nafta Lendava ter prečrpali mazut v drugo cisterno. Zaradi tega je bil promet zaprt na relaciji Ljutomer—Žarovinci od 10. do 11. ure. Škode je približno za 100 tisoč din.
13. 7. ob 19.25 uri se je v Ljutomeru na Razlagovi ulici zgodila prometna nesreča zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti, končalo se je s telesnimi poškodbami in seveda z materialno škodo. Voznik osebnega avtomobila Anton Budja, Radoslavci 56, je bil že istega dne kontroliran pri delavcih milice v ulici Slavka Ostrca. Ker je
odpeljal. Na križišču na Prešernovi ulici je izsilil prednost pred voznikom motornega kolesa Branka Si-terja. Po trčenju Budja vozila ni ustavil, pač pa se je odpeljal naprej, zapeljal v ulico Cirila Jurasa, nato po Razlagovi, kjer je zaradi neprimerne’ hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zapeljal s cestišča, od koder ga je 35 metrov daleč vrglo v reko Ščavnico.
13. 7. ob 23.55 uri se je na Lendavski ulici v Murski Soboti zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in še drugih neugotovljenih vzrokov. Voznik osebnega avtomobila Anton Volmut, stanujoč Lendavska ulica 19 b, je vozil po Lendavski proti centru mesta. Približno 50 m od zgradbe Elektre se je od zadaj zale-
Mladinci — L—-2. Bogdan Jug, Iztok Jug (oba ALC Lesce) 5 kaz. točk. 3. Čuš (Ptuj) 18 kaz. točk.
Ekipni vrstni red: člani — 1. ALC II 3. 2. ALC I 12, 3. Ptuj 27, 4.
Maribor 48 točk, mladinci — L ALC 3, 2. Ptuj 12 točk.
Tonček Gider
Jernej Bolkovič s Pegispedom prvak
V Komendi je bila pred 5.00® gledalci sklepna dirka za prvenstvo Slovenije v znani krožni dirk* Slovenije. Rezultati zadnje dirke: 1. Pegisped (J. Bolkovič) 1:28,8, L Fegrina (A. Slavič) 1:26,4, 3; Ansped (Galunder) 1:32,4. Končni vrstni red za prvenstvo Slovenijo 1982: 1. Pegisped (Bolkovič) 31 točk, 2. Dimitrija MS .(M. Slavič) 18,3. Lansped (Galunder) 17, 5-Fegrina (A. Slavič) 12 točk.
Ljutomerčani pa so bili uspešni tudi v dirki za pokal Kamnika, kjer je zmagala Fegrina prod Dimitrije MS. Sicer pa so Ljutomerčani že v pričakovanju jugoslovanskega kasaškega derbija, ki bo 15. avgusta v Mariboru.
tg
FUNGICID V OBLIKI TEKOČE KONCENTRIRANE SUSPENZIJE
NOVO
CUPRAFLOW
— lažja in enostavna priprava škropiva
— večji izkoristek
— maksimalna suspenzivnost
— ekonomična — varčna uporaba
— večji učinek škropiva
Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku.
Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg.
cc
ŠPORTNI DROBIŽ
ROKOMET — Na turnirju za memorial Branka Novaka v Ba-kovcih so zmagali Bakovčani, ki so v odločilnem srečanju za prvo mesto premagali Krog z rezultatom 18:17.
KOLESARSTVO - Pri kolesarskem klubu Pomurje so ustanovili sekcijo za rekreacijo vetra-nov in za predsednika imenovali Aleksandra Šmidlehnerja.
ATLETIKA - Odbor za tekmovanje pri Atletski zvezi Slovenije je Milana Baieka (Pomurje) zaradi dosežkov v hitri hoji predlagal, da ga uvrste v mednarodni razred.
RIBIŠTVO — Na medregij-skem tekmovanju paraplegikov na- Bledu je ekipa Pomurja osvojila solidno četrto mesto.
memorialu Milana Farkaša Vučji vasi je zmagala Elektrotehna iz M. Sobote pred Lukavci in Vučjo vasjo. Najboljši strelec je bil Nemec s 14 zadetki. (M. L.) ’
ŠAH — Na slovenskem prvenstvu v Celju sodeluje tudi šahistka Radenske Kovačeva. V prvem kolu je izgubila s Korenovo, v drugem pa remizirala z Niklovo.
(*g)
LOVCI TEKMOVALI VSARAJEVU
Po dokaj uspešnem nastopu na slovenskem prvenstvu se jo lovcev iz Pomurja uvrstilo tudi n državno prvenstvo, ki je bilo pr® dnevi v Sarajevu. V posamič** konkurenci se je najbolje uvre Pojbič, na 28. mesto, v ekip«*' razvrstitvi pa je bila strelsk, družina Štefana Kovača »^raP na 9. mestu (Gergar 126, P°JD 123, Benko 126, Marič 121)
tg
KOLESARSTVO
ČEH TRETJI
V DOLU
Na kolesarski dirki za veliko nagrado Dola je sodelovalo 150 kolesarjev, v njihovi družbi pa so poganjali pedala Pomurci. Pri mladincih so se kolesarji Pomurja uvrstili takole: 3. Ceh, 10. Titan, 17.—31. Berden in Bertalanič.
tg
--IZ NAŠIH DRUŠTEV
L
Na soboškem kopališču je plavalni klub Pomurje te dni organ'z drugega plavalnega tečaja. Na prvem tečaju v okviru akcije »nau se plavati« je sodelovalo 26 tečajnikov. Mladi se uče plavalnih ve pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje. Tekst: tg, slika: A. A.
NOGOMETNI KLUB DOKLEZOVJE
Čeprav ni običajno za ta poletni čas, da bi imela društva občne zbore, pa so imeli nogometaši Dokle-žovja vseeno letni obračun, ki so ga opravili v prisotnosti družbenopolitičnih organizacij. Prisotni so odkrito spregovorili o težavah znotraj kluba, kajti bliža se jesenski del tekmovanja. Na zboru so omenili potrebo po gradnji slačilnic, željo imajo izboljšati tudi odnose med igralci in trenerjem ter obnašanje igralcev na igrišču z ali brez žoge. Na koncu je obveljal dogovor, da bodo s skupnimi močmi ter kadrovskimi spremembami v klubu zagotovo uspeli odpraviti dosedanje težave.
Naslednji dan po občnem zboru pa so odigrali nogometno tekmo
med veterani in člansko ekipo, ki nastopa v ligaškem tekmovanju. Mladost ni uspela premagati rutine veteranov in ob koncu so ob izidu 2:2 morali tekmo prekiniti, ker je začelo premočno deževati. Ob
koncu so bili vsi zadovoljm,^^ zraven teoretične razprave o metni igri in odnosih so se po li tudi v praksi kar je vredn
snemanja.
—- GRADIŠČE: —
Turnir na novem igrišču r
Mladi v tem kraju so s prostovoljnim delom, sredstvi nog°' moprispevka ter razumevanjem krajanov odprli novo igrišče » ob tej met. Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v Gradis® eRip-priložnosti pripravila nogometni turnir na katerem je sodelovu , Prvo mesto so zasedli mladi iz Vanča vasi pred Tišino in Murs frK

_________ _——^1982
VESTNIK, 21. JULU^-"
STRAN 14
URADNE OB J A VE
Leto XVI	Murska Sobota, dne 21. julija 1982	§t. 22
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
201.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah v občini Lendava
202.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in drobno v občini Lendava
203	Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja v občini Lendava
204.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in
storitve občinski skupnosti za cene v potrditev v občini Ljutomer
205.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljutomer
206.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka programskega dela zazidalnega načrta za območje med Kroško ulico, Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom in potokom Dobel v občini Murska Sobota
207.	Obvestilo ...
201
Na podlagi 2. odstavka 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS. št. 7/72. 23/77 in 11 /79 in 23/82) ter 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 7. 1982 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah v občini Lendava
1.	člen
V L členu odloka o občinskih upravnih taksah v občini Lendava (Uradne objave št. 7/72 in 26/77) se na koncu L odstavka črta zaklepaj in doda besedilo »in 23/82«.
2.	člen
V drugem odstavku 4. člena se znesek »400 din« nadomesti z zneskom »800 din«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 423-3/82-8.
Lendava, dne 13. 7. 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
				
Proizvodi, ki spadajo v dejavnost				Stopnja.za kritje stroškov $  največ v višini
Panoga	skupina	Podskupina		na debelo nadrobno v %	' v %
1	2	3	' ’	4	5	6
0111 0120 0130	01111 01200 . 01302	011113 013021	Kremenčev pesek, kremen Kamen, marmor, gram oz v pesek Osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha — specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva	 .3	.5 5	12 posebni predpisi 8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke.
2.	Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2,. 3.. 5.. 6.. 7.. 8.. 9.. 10.. in 1 L točke Odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS. št. 15/82).
3.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 38-13/81-3
Datum: 29. 6. 1982
Predsednik
Izvršnega sveta
Ludvik ing. JEREBIC. 1. r.
202.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 2. člena Odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta skupščine občine Lendava na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Lendava Uradne objave št. 29/80 izdaja Izvršni svet skupščine občine Lendava
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadalnjem besedilu: trgovinske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov;
203
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni-list SRS. št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ. št. 67/81 in 33/82), sprejema svet skupnosti za cene Občine Lendava
SKLEP
o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije inskupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom.
2.	Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve:
013021 Proizvodnja pekovskega peciva
020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo
0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0801 Gostinstvo
0802 Turistično'posredovanje
0901 Obrt in obrtne storitve — razen:
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom
090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti
090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televizijskih aparatov 'n naprav
090171 Izdelava kruha
0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
4190202 Pranje, čiščenje in barvanje prila in oblačil
1001 Urejanje naselja in prostora
1002 Stanovanjska dejavnost: Najemnina poslovnih prostorov
100351 Čiščenje javnih površin v naselju
10039 Druge komunalne dejavnosti
110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na debelo in na drobno
110302 Storitve reklame in ekonomske propagande
110902 Prirejanje sejmov in razstav
110903 D Knjigovodske storitve in obdelava podatkov
110909 Druge neomenjene storitve
12190 Drugo izobraževanje
1302 Družbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo
3.	V postopku oblikovanja cen iz |2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij inskupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
4.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije inskupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
5.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, v kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
6.	'Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah.
7.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, daje nedvomno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša);
b)	mersko enoto:
c)	raven cen, kije za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta;
d)	dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta
dotedanje cene (proizvajalka, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja pen;
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno);
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta;
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec. franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
8.	Samoupravna organizacija ali skupnost mora o obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom;
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev;
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen(Ur. list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen.
9.	Samoupravne organizacije inskupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila.
10.	Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne mora biti krajši od 8 dni.
Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt.
11.	Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila.
Če samoupravna organizacija inskupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona.
12.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja (Uradne objave občin Pomurja, št. 20/81).
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 38-13/81-3
Datum: 24. 6. 1982
Predsednik sveta skupnosti za cene Marija STANISAVLJEVIČ, l.r.
204.
Na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 6. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer in skupnosti za cene občine Ljutomer pri izvajanju politike cen in družbene kontrole cen (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/81) ih odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve 0 načinu oblikovanja cen zanje (Ur. list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je IS skupščine občine Ljutomer, dne 8/7-1982 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev.
STRAN 16 VESTNIK, 21. JULIJA 1982
I.	Proizvodne in. storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine:
0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska
0130 Proizvodnja živilskih proizvodov,
013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha
0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja
0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu,
0606 Mestni promet
0901 Obrt in obrtne storitve (samo):
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil
090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike,
09129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti,
090131 Popravila in vzdrževanje,gospodinjskih električnih aparatov,
090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televiajskih aparatov in naprav
090171 Izdelava kruha
0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve, 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil,
1002 Stanovanjska dejavnost: stanarina
1003 Komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039)
2.	V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen,- določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
3.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. čl. zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve, razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode in storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih dogovorjenih naročil oz. javnih licitacij s pogojem, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oz. opravijo znanemu končnemu potrošniku.
4.	Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
5.	Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučena, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi.
6.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 38-1/82-3
Datum: 8/7-1982
Predsednik IS SO Ljutomer
KOSI Anton, 1. r.
Ž.Uen
Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitame preglede se določi uma postavka 333,50 din, v kateri je zajet tudi 15<Ilo prispevek zate-pubhški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinar-sko-sanitamih pregledov neposredno in po dejanskih stroških.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor mesne predelave DO „Lju-tomerčan” TOZD Simentalka ter za pregled klavnih živali, ki jih Simentalka kolje izven sedeža občine, se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor proizvodnje v mlekarni DO ..Mlekopromet" se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
5.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor valilnice KZ ,,Ljutomer— Križevci”, TOZD ,,Mursko polje” se določi pristojbina v znesku 1,35 din za 100 kom jajc, oziroma izvaljenih piščancev.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ljutomer plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov a) za kamion ali vagon	345,00
b)	za kamion z enodnevnimi piščanci	207,00
c)	za kosovne pošiljke
— za kopitarje in goveda od komada	118,00
— za teleta od komada	42,00
—	za prašiče in drobnico od komada	42,00
—	za čebeljo družino	11,50
—	za	meso, mast in drobovino parklarjev ih perutnino od kg	0,35
—	za	mesne izdelke razen konserv od kg	0,35
—	za	ribe, rake in polže od kg	0,85
—	za	mleko od 1	0,035
—	za	mlečne izdelke od kg ali 1	0,20
—	za	jajca od komada	0,25
—	za	ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	0,055
II.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk, ki se ženejo izven območja občine — za pregled kosovne pošiljke za vsako veliko žival oziroma za vsakih začetih 10 malih Hvali ali vsakih začetih 50 kosov perutnine	115,00
III.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev.
a)	za kamion ali vagon	345,00
b)	za pošiljko semena	150,00
c)	za kosovne pošiljke	150,00
d)	za kosovne pošiljke divjačine lovskih turistov
— do 20 komadov male divjadi ali 1 komad velike divjadi 350,00 — za vsakih začetnih nadaljnjih 20 komadov male divjadi ali
1 komad velike divjadi	60,00
IV.	Veterinarsko-sanitarni pregledi klavnih živali a) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za goveda in kopitarje od komada	180,00
— za teleta, drobnico in prašiče od komada	139,00
V.	Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa parklarjev, perutnine kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev in žab, naplenjenih za hrano jedi a) na kraju skladiščenja
— meso od kg	0,111
— mesni izdelki od kg	0,111
— visoka divjad od komada	14,00
— divji prašiči, medved od komada	42,00
— divji zajci od komada	2,80
— divja perjad od komada	2,80
— meso in izdelki v hladilnici od kg	0,07
— jajca od komada	0,014
— mleko od litra	0,028
— med od kg	1,40
— ostalo od kg	1,40
b)	na tržnici, preden gredo v prometu
—	meso perutnine od kg	2,30
—	mleko od litra	3,50
—	mlečni izdelki od kg ali litra	2,30
—	jajca od komada	0,30
—	ribe in ostalo od kg •	1*15«
VI. Veterinarsko-sanitami pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo
— teleta, prašiči in drobnica od komada	70,00
VB. Za vsa zakonska določena dela iz vetennarsko-sanitamega nadzora, ki niso zajeta v prejšnjih točkah, se zaračunavajo za vsako začeto uro porabljenega časa 345,00
VIII. Kadar doseže obračun pristojbin po kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, še obračunava pristojbina za kamionsko oz. vagonsko pošiljko.
7.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ta javno potrošnjo iz drugega in tretjega odstavka 25. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 kravami 115,00 din, oziroma 164,45 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic na tuberkulozo.
Pristojbina za izdajo in dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer številka: 51930-637-50454
8.	člen
Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oziroma razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, ne zaračunava za vsako začeto uro zamuda čaša po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 56 % za preglede pošiljk v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih pa za 100 %, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitamega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
9.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Ljutomer o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnino si obračuna delavec Veterinarske postaje oziroma veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščinah: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta Odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 31/81).
206.
Na podlagi 1L in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 29. 6. 1982, sprejel
SKLEP:
o javni razgrnitvi osnutka programskega dela zazidalnega načrta za območje med Kroško ulico, Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom in potokom Dobel
I.
Javno se razgrne osnutek programskega dela zazidalnega načrta za območje med Kroško ulico, Tišinsko ulico, razbremenilnim kanalom in potokom Dobel. ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota pod št. 29/81 v decembru 1981.
II.
Osnutek programskega dela zazidalnega načrta se razgrne za dobo 30 dni po objavi sklepa v Uradnih objavah pomurskih občin. Osnutek bo razgrnjen v izložbi trgovine Turopolje, v Salonu pohištva na Titovi ulici in v prostorih Agroservisa in SCT.
ni.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani in delovni ljudje, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi pripombe Zavodu za ekonomiko in urbanizem, M. Sobota, Staneta Rozmana ul. št. 5.
Številka: 351-2/82-4
M. Sobota, dne 28. 6. 1982
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAC. 1. r.
207.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA GORNJA RADGONA
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Plitvica, k. o.
Lutverci, k. o. Črnci, k. o. Nasova in k o. Žepovci
OBVESTILO
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Plitvica, Lutverci. Črnci, Nasova in Žepovci obvešča, da je na sedežu Krajevne skupnosti Apače in prostorih Kmetijske zadrug? TZO Apače št. 46 razgranjena idejna zasnova ureditve komasacijskega območja k. o. Pltivica, Lutverci, Črnci, Nasova in k. o. Žepovci. Idejna zasnova bo razgrnjena od L julija do 31. julija 1982.
Komisija poziva komasacijske udeležence in dinge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen na zakon odpri pravni interes, da dajo pripombe in predloge na idejno zasnovo.
Pripombe in predloge sprejema komisija za izvedbo komasacije najkasneje do 15. avgusta 1982.
Gornja Radgona, junij 1982
Predsednik komisije: Anton NOVAK, dipl. iur. 1. r.
STRAN 15 VESTNIK. 21. JULIJA 1982
Radijski in televizijski spored od 2 3. do 2 9 . julija
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK  TOREK SREDR ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
’ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00— Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.0(1 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.05
Najlepše
TV LJUBLJANA	“S™"®"
TV LJUBLJANA
.17.55 Poročila. 18.00 Čez is ^ore: Srečanje oktetov, .30 Obzornik. 18.45 Pot v
Prihodnost: Mesta. 19.15 R>sanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 i^me. '9 57 Propagandna oddaja 20.00 C Alvaro: fah vlada svetu, italijan-pKa nadaljevanka. 21.00 propagandna oddaja. 21.05
Prozrite. 21.20 Španske zveze: Moylearat
_ bal'e- 22.20 Spremljajmo sodelujmo. 22.30 Nočni n „\Notranjosti. ameriški
ni- 00.00 Poročila
0^ajmki H- Tv mreže: žarJ'-4^ Tv dnevni v mad-18 is1*) Tv dnevnik, mdn Ma, ‘ svet- 18-45 Na-odna g]asba 19 30 Tv graisk^rm'00 Koncert beo-brov^-v^^onije na du-tvah ‘Žh Poletnih priredi-20 5	20-50 Poročila,
serii- V'd’k1. dokumentarna Nesix21’45 Nočni kino: f,ln’-(do2n3.25°)VU' S°¥je‘Ski
17.25 Poročila. 17.30 Znan-stvenotehnični filmi: Prenos električne energije na velike razdalje, 18.00 Deček, ki ga nikoli ni bilo, angleški film, 18.55 Naš kraj: Šentrupert. 19.10 Zlata ptica, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Pod Jenkovimi lipami, glasbena oddaja, 21.05 Zrcalo tedna, 21.20 Človekova glasba, glasbena serija, 21.45 Atletska tekmovanja za ženske — četveroboj: Anglija—Škotska— Španija—Jugoslavija, reportaža iz Maribora, 22.15 Francoska zveza, ameriški film, 23.5$ Poročila
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
TV ZAGREB
PriXogram
koleda?	18-05 TV
18.45 v Mali svet> R>sanka Prav'jica, 19.15 20.00 Hill o. '30 Dnevnik, Bučo S!reet blues, 21.00 Dnevnik, 22 05^^’ 21 ’50 Zaik’23-35 Poroda ™ m°'
17.00 Po Titovih revolucionarnih poteh, otroška prireditev, 18.00 Človek in pol. humoristična . serija, 19.00 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Radenci ’82: Plesni orkester RTV Ljubljana, 20.25 Poezija, 21.00'Poročila, 21.05 Družina Turkovič, feljton, 21.50 Svet okoli nas: Nevidni svet dokumentarni film, 22.50 Športna sobota (do 23.30)
TV ZAGREB
^‘Program
8-05 ŠoIsu/t?? . Por°čila. 11.10 R k ,TV’ 9-30 Film, mental "I5Doku-Opo|daa. °ddaJa- 12 00 'gmni	14 00
ljudsk-i Avstrijska Peci- pec8 ?7b9Š w? Eci’ '6.30 PMau L25. ^obetjevi. SPaneek 7 Jenny- 16 55 Pan-onUb Zaspanček- 17.00 ski mPgac^isooi0™^”' s|iki iv 800 Avstrija v Primerz. iCaSVS,iki’ 19J5 tnico2?.d^ Opere-dio. 1 ’ 2l20 Nočni stu-
Prvi program
17.30 Mali koraki, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali koncert, 18.30 Enosmerna karta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prikrivanje umora (film), 21.40 V soboto zvečer, 23.25 Poročila
TV AVSTRIJA
Drugi program
.P°P°ldne.
10 Pred^n^i11^ v pelek z ^ksiku (Dlmj Dv°boj v
Prvi program
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.35 Družinski magacin. lO.OOJohann Sebastian Bach. 10.55 Nočni studio. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.35 Kralj Planik (film). 16.00 Rezljajmo skupaj. 16.30 Flipper. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Tedenski spored,. 17.25 Robert Schumann. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15, V Avstriji je vedno sezona. 20.50 Šport. 21.10 Danes zvečer. 21.55 Jaz v Antibes u.
VAŠ TEDNIK
vestnik
Drugi program
12.00 Športno popoldne. 16.15 Zabavna oddaja. 17.00 Tedenski spored. 17.25 Poletno gledališče. 18.00 Za ljubitelje filma. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Nekdo mora biti norček (Tv film). 22.00 Religija. 22.05 Ugrabljeni pisa-
^madžarska
orel> sovjet-vPrašan;l 6,30 Navzkrižno ? 00Okn ugankarska igra. TV dnevni reportaže. 18.30 19 «> Delta, Kako L magazin. 19i25 t'h W JVeI plesal v dvajse-tedna ' 20.30 Umetnina Srebrne ZU'30 Kam letijo plm.	Italijanski
Kviz na mTV dnevnik- -21.00. u’ Programu ob
želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 —• Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 8.00
do 13.00 21-232
telefon
TV LJUBLJANA
9.05 Poročila, 9.10 Živ žav. otroška matineja. 10.00 N. Companeez: Zenske z obale, francoska nadaljevanka. 11.30 TV kažipot, 11.50 Po domače: ansambel Maksa Kumra, 12.15 Kmetijska oddaja. 13.15 Poročila (do 13.20). 15.40 Show fan-
tastico. oddaja.
zabavnoglasbena
16.35 Poročila.
16.40 Atletska tekmovanja za ženske, _— četveroboj: Anglija — Škotska — Španija — Jugoslavija, reportaža iz Maribora. 17.10 Nastanek in razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva: Jugoslovansko vojno letalstvo v NOV — 2. del. dokumentarna serija TV Novi Sad.
17.40 Športna poročila.
17.50 Komisar Moulin, francoska nanizanka, 19.15 Risanka. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. J9.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Čez nepreki- j njeno črto, nadaljevanje in konec. 20.55 Človek brez meja: Zemeljska bitja, dokumentarna serija. 21.30 Športni pregled. 22.00 Lov-čen: Gorsko-hitrostna avtomobilska dirka za Jug. prvenstvo. 22.15 Poročila
TV ZAGREB
Prvi program
12.00 Dnevnik, 12.15 Zna-nje-imetje, 13.15 Delfin (film), 14.45 Jugoslavija, dober dan, 15.30 Kritična pika, 16.30 Rembrandt, 17.00 Morje, čas m Vis, 17.30 Rojeva se dan (film), 18.55 Risanka, 19.30 Casv sliki, 20.00 Zgodbe čez polno’ črto, 21.00 Dubrovniška karavana, 21.30 Športni pregled, 22.15 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Tiskovna ura. 14.20 Pekel v gledališču (film). 15.45 Nils Holgersson. 16.10 Don in Peter. 16.15 Tehnika za otroke, 16.40 Klub seniorjev. 17.00 Avstrijska ljudska glasba. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v, sliki. 19.15 Clavigo (drama). 20.55 O klasiki. 21.10 Religija. 21.15 Šport
Drugi program
12.00 Športno popoldne. 16.30 Otvoritev Salzburških iger. 17.30 Okay. 18.30 Čas v sliki. 19.15 mesto zločina, 21.00 101 leto kabareta 22.00 Družinske zgodbe
। TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.00 TV reprize. 14.10 Glasno. 14.50 Mafilm-magazin. 15.10 Rehabilitacija. 15.40 Voda .... 2. del. 16.10 Vse zlato Transvaala, 4. del nadaljevanke. 17.10 Zabavna glasba. 17.30 Kuhajmo! 18:30 TV dnevnik. 19.00 Pasja komedija, šaljivka. 20.15 Glasbeni butik. 21.15 TV dnevnik. 21.25 Oportunist, italijansko-francoski film.
7.05 Spored za otroke. 14.10 Klovni, artisti; francoski film. 14.40 Močvirski Arabci, kratek film. 15.25 Dogodivščine policijskega psa Kantora. 16.15 Nedeljska glasoa. 17.00 Priporočamo naše sporede. 18.00 Teden, aktualne reportaže. 19.05 Madigan, ameriška serijska kriminalka. 20.55 Varadero, filmska reportaža. 21.25 Poročila.
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja,16.40—Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.15 Ljudje in zemlja — ponovitev. 17.20- Poročila. 17.25 Benetke, italijanski poljudnoznanstveni * film. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladinski studio. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Balbina Battelino-Ba-ranovič: Germaine in pes, predstava Malega odra SNG Maribor. 20.55 Kulturne diagonale. 21.40 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik, 18.I5 Lutkarski pogovori, otroška serija. 18.30 Ljudske pripovedke. 18.45 Naši
trije
cicibani. 19.00
Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 21.00 Poročila. 21.10 Zabava vas Fisher Z, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.10)
TVZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Lutke, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Meridijani, 22.05 Ena avtor, en film, 22.25 Dnevnik
ljubljanska banka
Pomurska banka
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 _ — Aktualna tema: Žetev in naloge kmetijcev po njej, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.40 Poročila. 17.45 Zgodbe o prismukih. otroška serija. 17.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Rovinj je pel. oddaja TV Koper. 18.30 Obzornik. 18.45 Čas, ki živi: No Pasa-ran (Ne bodo prodrli!), dokumentarna oddaja, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Dokumentarna oddaja, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 R. Rolland: Jean Christophe, francoska nadaljevan-
- ka, 21.45 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Informativni mesečnik. otroška oddaja, 18.45 Zabavna medigra, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert narodne glasbe, 20.45 Dokumenti revolucije: Bratstvo je moč. dokumentarna oddaja, 21.30 Poročila, 21.35 Ohridsko poletje ’82, glasbena oddaja (do 22.20)
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 do 13.30 Mladinski spored, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Informativni mesečnik, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poročilo s proslave Dneva vstaje v SR Hrvaški in SR Bosni in Hercegovini, 20.15 Zastava (film), 21.45 Glasbena oddaja, 22.15 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.30 Kralj planik(film). 10.55 AlaCate. 11.40 Iz. živalskega vrta. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Na odprtem morju. | 15.05 Gibanje je vse. 15.25 I Od večera do jutra. 17.00 Eci, | peci. pec. 16.25 Dobro glej.
16.30 Nekoč je bil človek. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 7. Kontinent. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Šport v ponedeljek. 20.05 Kaz & Co. 20.50 Večerni šport.
Prvi program,
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Pekel v gledališču, 11.10 Klub seniorjev. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Jutrišnji artisti. 15.30 Srečanje človeka in živali. 16.00 Eci. peci, pec.
16.25
16.55
17.00
17.30
18.00
Tudi hec mora bili. Spanček Zaspanček. Nečak iz Amerike. Družinski magacin.
.. Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Zaslužena
sreča. 20.00 Provincialka (film)
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ...., 16.30 — Kihova nagradna radijska križanka, 17.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.00 Poročila, 18.05 Gusarji kapitana Gancha. otroška serija, 18.30 Obzornik, 18.45 Prijatelji glasbe: Srečanje v Grobinščini, oddaja TV Zagreb, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19i26 Zrno do zrna, 19.30 TV- dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Reportaža o mestu Novi Sad, 20.05 Madere (Portugalska): Igre brez meja, 21.30 Jazz na ekranu: Skupina Airto Moreira — 2. del, 21.55 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 Padla z neba, otroška serija. 18.45 Cigani Ivanoviči, glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik. 20.00 B. Wo-gatski: Broddy. vzhodnonemška drama, 22.00 Poročila, 22.05 Ali se med seboj dovolj poznamo, kulturna oddaja TV Ljubljana (do 23.00)
TV ZAGREB
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena ' oddaja, 16.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.35 Poročila. 17.40 Zbis — S. Makarovič: Saprami-ška. 18.00 Pot okoli sveta z
osmimi notami: 18.30 Obzornik,
Češnja, 18.45 _Po
sledeh napredka, 19.15 Ri-
sanka, 19.24 TV
in radio
nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Loganov beg, ameriški film, 22.00 Miniature: Fran Tratnik. 22.15 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v madžarščini, 18.00 TV dnevnik, 18.15 40 zelenih slonov, otroška serija TV Ljubljana, 18.40 Dašenka risanka, 18.45 Muppet show, 19.30 TV dnevni^, 20.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe, japonska serija, 21.45 Noč čarovnic, ameriški film (do 23.00)
/© Sub^anska banka
Pomurska bank*
j TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Pas z oblakov, 18.45 Cigani Ivanoviči, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Igre brez meja, 21.30 Žena z obale, 23.00 Dnevnik
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 40 Zelenih slončkov, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 TV kiosk, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
! TV AVSTRIJA
Vsak
četrtek
Prvi program
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV. 9.30 Ugrabljeni pisatelj (film). IL05 nemi film. 11.15 Zaslužena sreča. 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Kri in čast. 15.00 Zabavna oddaja, 16.00 Torta za rojstni dan (lutke). 16.30 Ostržek. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 Policijska inšpekcija I. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Srečnež (film).
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8:05 Šolska TV. 9.30 Pod previsom (film), 10.45 Ljudje v zraku, 11.15 Drevo, 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Okrog sveta pod vodo (film). 15.45 Nemi film. 17.00 Eci. peci. pec. 16.25 Dobro glej. 16.30 Slike naše zemlje. 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 TV kuhinja. 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Časvsliki. 19.15 Kot je bogu všeč. 20.20 Premiera premiera. 21.05 Šport
Drugi program
16.30 Kompas, 17.00 Dežela in ljudje. 17.30 Bonanza, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kavarna Central, 20.50 10 pred 10. 21.20 Umetnine.
Drugi program
I6.30 Kompas. 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Bonanza. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Svojčas. 20.50 10 pred 10. 21.20 Klub 2
Vaš oglas v VESTNIKU
zanesljiv uspeh
TV MADŽARSKA I TV MADŽARSKA i TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
j Ni sporeda
15.24 Avstralske divje kamele, kratek film. 16.05 Začetek, jugosl. nadaljevanka. 16.50 Romantika, 2. del; 17.25 Sejem ’82, reportaža študia Szeged s segedinskega industrijskega sejma. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta, nadaljevanka. 19.55 Studio ’82, kulturni TV tednik. 20.55 Demokracija na začetku, dok. film. 21.45 TV dnevnik.
8.05 Za otroke. 8.05 TV reprize: Delta, Dubler. 15.25 21 dni v življenju jajc. 15.45 Pariška razglednica. 16.10 Švicarske zanimivosti. 16.45 Začetek, nadalj.. 17.15 Še o Balatonu. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Cvek, zabavni magazin za odrasle. 20.10 Zgodovina plovbe, 6. del. 20.50 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 21.30 TV dnevnik.
15.30 Evropski bizoni, kratek film. 16.00 Otroci v hiši, nadaljevanka. 16.40 Sola za badminton. 16.55 TV borza. 17.05 Telešport. 17.30 Stroj se vrti? Filmska reportaža.-18.30 TV dnevnik. 19.00 Rešil sem si življenje, francoska filmska komedija, 20.15 Razglednica iz Bekeša. 20.25 Ozadje vesti; pogledi, mnenja. 21.15 TV dnevnik.
21. JULIJA 1982
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 23. July — Brigita SOBOTA, 24. julij — Kristina NEDELJA, 25. julij — Jakob PONEDELJEK, 26. julij —
Ana
TOREK, 27. julij — Gorazd SREDA, 28. julij — Nevenka
ČETRTEK, 29. Julij — Marta
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
15.	julija ob 18. in 20. uri ter
25.	julija ob 16., 18. in 20. uri zahodnonemški barvni film: »ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE”; Ogled filma mladini do 16. leta ni dovoljen.
26.	in 27. julija ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: BARRACUDA”;
28.	in 29. julija ob 18. in 20. uri hong kongški barvni kinemaskopski film: ,,ZMAJ UNIČUJE GNEZDO”;
LENDAVA
24.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški film: ..URAGAN”;
25.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški erotični film: „NOČI STRIPTIZA”;
28.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški vojni film: ,,NOČ ORLOV”;
29.	julija ob 17.30 in 20. uri francoska komedija: ..GADJE MATURIRAJO”;
ČRENŠOVCI
23.	, 24. in 25. julija ameriški barvni akcijski film: „DON JE MRTEV”;
LJUTOMER
24.	julij ob 20. uri in 25. julija ob 17.45 in 20. uri ameriška seksi komedija: „VROČE MAJICE”;
GORNJA RADGONA
23.	julij ob 20. uri ameriška kriminalka »SEDMERICA SEJE SMRT”;
24.	julija ob 20. uri ameriški znanstveno-fantastični film: »IMPERIJA VRAČA UDAREC” (nadaljevanje VOJNE ZVEZD)
25.	julija ob 18. uri ameriški znanstveno-fantastični film: »IMPER.IJA VRAČA UDAREC”; in ob 20. uri ameriška kriminalka »SEDMERICA SEJE SMRT”;
28.	julija ob 20. uri jugoslovanska drama: »SAMO ENKRAT SE LJUBI”;
29.	julija ob 20. uri ameriška družbena drama: »VELIKI DŽEK - JAVNA HIŠA V SIN-GAPURU«:.
ŠALOVCI
24. julija italijanska barvna komedija:	»PRESAJEVANJE
MOŠKOSTI”:
MOPED AVTOMATIC in črno-beli televizor, prodam. Naslov na upravi lista. M-2605
TELICO 9 mesecev brejo, prodam. Krog 24. M-2606
ZASTAVO 750 LE. prevoženih 7000 km. prodam. Grad 196. M-2609
MALE PUJSKE prodam. Krog 137. M-2610
VRATA desna nova za FIAT 126 P. prodam. Tel. 069 21-239. M-2613
PŠENIČNE PLEVE večjo količino. prodam. Noršinci 29, Martjanci. M-2614
GOLF JGL star 18 mesecev, prodam. Naslov na upravi lista. M-2615
KRAVO brejo, prodam. Ivanov-ci 32. Fokovci. M-2617
KRAVO staro 5 let, devet mesecev brejo ali telico 9 mesecev brejo, prodam. Velika Polana 176. M-2619
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101 — letnik 74, neregistriran v voznem stanju, cena 25.000,00, prodam. Davorin Cmrekar, Ša-linci 19, Križevci pri Ljutomeru. In-233
SPAČKA - letnik 1974, prodam. Janez Kerin, Frana Kovačiča 20, Ljutomer. In-232 ZASTAVO 750 - letnik 1971 prodam po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan. Anton Benko, Gajševci 6/a, Križevci pri Ljutomeru. In-231
BLATNIK od ZASTAVE 101 notranji levi in moped 15 SLC, prodam. Slavko Kolar, Rado-merščak 60, Ljutomer. In-236 LAND ROVER terensko vozilo ne-vozen, prodam. Tel. 21-810 od 6 do 14. ure. In-235
BWV 2002 ugodno prodam. Kukojca, Andrejci 20. M-OP ŠKODA letnik 1969 po ugodni ceni, prodam. Ulica Zorana Vel-narja 16, M. Sobota. M-2621 SILOS KOMBANJ SIP letnik 1981, prodam. Janko Ferenc, Žihlova 1, Videm ob Ščavnici. M-2622
TRAKTOR IMT 533 DELEX s koso bočno letnik 1978, prodam. Petrovci 57. M 2623
ZASTAVO 101 — karambolira-no, staro dve leti, prodam. Cena po dogovoru, Dobrovnik 253. M-2627
TRAKTOR STEYR 540 in sa-monakladalno prikolico, dvoos-no traktorsko prikolico in mikser za gnojevko, prodam. Martjanci 50. M-2628
POHIŠTVO razno sobno in kuhinjsko (štedilnik na trda goriva, kavč) prodam. Jože Bunderla, St. Rozmana 8, M. Sobota. M-2629
AMI 8, registriran do januarja 83 in peč za centralno kurjavo FEROTERM 40.000 kalorij (novo) z garancijo. Vzamem tudi ček. Rakičan 88. M-FH
zaposlitve
Takoj sprejmem za nedoločen čas samostojnegaa zidarja. Plača 80,00 din na uro. Skupinsko stanovanje brezplačno. Informacije Hrastnik Stanko. Ljubična 56/a, Celje. Tel. 063 24-888. M-2624
Dragi hčerki Majdi Kranjc iz Ženika 24 Vidmu pri Ščavnici iskrene čestitke za 19. rojstni dan ter za uspešno opravljeno maturo in vso srečo za volanom — obenem izpolnitev vseh življenjskih upov — iz srca želijo očka in mamica, mali Robi pa pošilja botrici 19 poljubčkov.
sobe
SOBO (opremljeno, ogrevano) s samouporabo kopalnice v M. Soboti iščem. Ponudbe na upravo lista. M-2576
SOBO oddam dijakinji v Ljubljani. Informacije, Črnelavci 3, M. Sobota. M-2592
SOBO opremljeno (možnost kuhanja) oddam. Naslov na upravi lista. M-2611
Dekle ali žensko sprejmem v opremljeno ogrevno stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov na upravi lista. M-2611
razno
Ivanič Janez iz Ivanec št. 32 se zahvaljujem Bojnec Marjeti iz Bogojine št. 123, daje odstopila od tožbe zaradi neresničnih besed, ki sem jih govoril. M-2550 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice izdano pri ABC POMURKI HKS KZ G. Radgona št. knjižice 047621, Žinkovič Drago, Ptujska 31, G. Radgona. M-2585
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1587-5 izdano pri Kmetijski zadrugi Apače, Žvaj-kar Anton, Grabe 9, Apače. M-2596
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 2177^4, ki jo je izdala KŽ G. Radgona. Bračič Franc, Stavešinski vrh 35, Sp. Ivanjci. M-2612
prodam
ŠKODO motor generalno popravljen. prodam za 10.000,00 dinarjev. Filovci 22, Bogojina. M-2598 GOSPODARSKO POSLOPJE 2 X 15 X 5 iz novega lesa, obito z deskami, pokrito z strešniki — staro pet let, prodam. Kuštanovci 13. tel. 77-135. M-2602
MOPED APM 4 in avtoprikoli-' co. prodam, bankovci 26. M-2604
kupim
Hišo v M. Soboti ali bližnji okolici — lahko tudi z preužitkom, kupim. Naslov na upravi lista. M-2593
BLATNIK levi sprednji za VW VARIANT — letnik 70, kupim. Franc Benko, Puconci 52 ali Dom Tehnike, tel. 21-641. M-2600 TRAKTOR FERGUSON 35 do dve leti star, kupim. Žižki 95/a, Črenšovci. M-2618
GLOBOK OTROŠKI voziček in novejšo barvno televizijo, kupim. Naslov na upravi lista. M-2620 TRAKTOR STEYR 15 — 18 KS v voznem ali ne-voznem stanju, kupim. Žekš, Kovačevci 34, Gra. M-2625
ZAHVALA
Od bolečine je zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož in oče
V"
h Aleksander Šantavec
kr	iz Moščanec 54
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in GD iz Moščanec.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Moščanci, 11. julij 1982
Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik z ženo Ano in ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam vnajtežjih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marija in sin Feri z družino
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti za vedno zapustil naš dragi brat in stric
Geza Sandor
iz Košarovec 2
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem vaščanom, ki so darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Košarovci, 1. 7. 1982
' Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Irena, nečak Emil in nečakinja Olga z družino ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
24. julija mineva 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ludvik Jaroš
kovač iz Vučje gomile
Že pet let krije hladna zemlja tvoj poslednji domek. Skromno, kot si živel, si tudi tiho odšel za vedno. Zelo pogrešamo tvoje nasvete in hvaležni smo za dedni značaj, ki je vir vsega našega ravnanja. Za teboj ostajajo spomini, ki bodo ob solzah in žalosti ostali v naših srci do konca naših dni.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
V MURSKI SOBOTI
EKSPRES
FOTOKOPIRANJE, RAZMNOŽEVANJE, PREPISI IN DOPISI
. '	.	S '		-		-	.
Na Lendavski cesti 19 (novi blok)
Strankam se vljudno priporočamo s svojimi hitrimi in kvalitetnimi storitvami.
Sporočamo žalostno vest, daje tragično preminil naš sodelavec
Jože Balažič
gozdarski tehnik
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova
29/r _ Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan LoparjiiL Feri Maučec (šnflrt)^VladoPaYe<kSt£fan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko' Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina.za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
----------------------------—.-------------------------------------—----
Na zadnjo pot smo ga pospremili dne 9. 7. 1982 na pokopali^0 V' Brezovici
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv in družbenopolitične organizacije ABC POMURKA ' Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota
DIT Gozdarstva Pomurja.
-----------------
vestnik; 21.
STRAN* 18
prodam
Skoda S 100 ugodno prodam. Franc Gumilar, Pečarovci, Mačkovci. M—2546
ZASTAVO 1300 v dobrem stanju, Prodam. Vzamem tudi ček. Kobilje 22, Dobrovnik. M—2547
Male PUJSKE (do 25 kg) in dvobrazdne pluge, prodam. M. Črnci 23, Tišina. M—2548 ZASTAVO 101 — letnik 1974, Prodam. Franc Rajnar, Gradišče 54, Tišina. M—2549
FORD ESCORT prevoženih 40.000 km, delno karamboliran, Prodam. Janez Pugelj, Jurij 12/C, Rogašovci, tel. 78-611. M—2551 vodovodno Črpalko 3-faz-no z rezervarjem, prodam. Fujs, Pečarovci 118. —2552 zastavo 101 — letnik 1977, Prodam. Hanžekovič, Bučečovd ‘4, Križevci pri Ljutomeru. M—2553
BELO in RDEČE VINO po ugod-hr ceni, prodam. Domanjševci 11. M—2554
PEC FEROTERM NOVO 30.000
prodam. Milan Veldin, 14 »vizije 90, M. Sobota. M-2555 ^at 850 Sport cuppe ne-egistriran, prodam. Hraševski vrh
Radenci.	M—2555
ZASTAVO 101 SC - letnik 1979, M—2556 Te5anovci 721 Martjanci. R-4 letnik 1977 prodam. Gerenčer, Stara 22, M. Sobota. M—2557
arov 55 kv. m zemlje v Žepov-Apačah — primerna za
L pr°dam. Informacije po • 75-595 od 6. do 14. ure vsak
dan. Naslov na upravi lista. M—2559
ZASTAVO 101 DE LUXE dobro ohranjeno — letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu 21-089. M—2560.
ZEMLJIŠČE v Dankovcih za vikend v izmeri 26 arov, 500 m od asfaltne ceste, prodam. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju Tel. 23-122. M—2560
HlSO v Bakovcih, prodam. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju, tel. 23-122. M—2560 HlSO v Moravcih v novem naselju do 6 faze prodam. Naslov na upravi lista. M—2561
KORUZO (večjo količino) prodam. Motvarjevci 71, Prosenjakovci. M—2562
SKODA L 100 prodam. Anton Čontala, Rakičan 7. M—2563 KRAVO brejo vozno, prodam, Velika Polana 5. M—2564
JAVA 350 v dobrem stanju, prodam. Marjan Tanacek, Vadarci 27, Bodonci. M—2565
FIAT 750 prodam. Jože Kardinar, Lutverci n. h., Apače. M—2566 ŽREBE prodam. Naslov na upravi lista. M—2567
KRAVO s teletom 8 let staro, prodam. Jože Žilavec, Zvezna 7, Bakovci. M—2568
HRASTOVE PLOHE 4 m dolge, 40 cm široke in 8 cm debele, suhe,
prodam. M—2569 OPEKO prodam.
Naslov na upravi lista.
KLINKER 1000 kom, Koloman Pintarič, 1.
majska 13, M. Sobota, Tomšičevo naselje. M—2570
MOTORNO KOLO ZUNDAPP 250 prodam. M. Črnci 14. M—2572
FIAT 750	, prodam. Veren,
Salamenci 20, Puconci. M—2573
DVIGALO „ATLAS” za nakladanje peska in izkop, prodam. Petrič, Sebeborci 2 (pri mli-
nu).
M —2574
TRAKTOR IMT 575 prodam. Viktor Lukač, Mladinska 47, Bakovci.	M —2577
DVA AMIA — eden vozen, enega pa po delih prodam za 10.000 din ter harmoniko DIATONIČNO FREITONARCO prodam, Satahovci 20 M—2579
MALE PUJSKE prodam. Sodišinci 3. M—2580
KRAVO kontrola A brejo 8 mesecev., staro 10 let, prodam. Noršin-ci 52. M—2582
TELEVIZOR črno-beli po ugodni ceni, prodam. Jurij Slebič, Kranjčeva 8, Lendava. M—2583 MALE PUJSKE prodam. Varga,
Ni hujše bolečine kot je nate boleč spomin.
V SPOMIN
28. julija bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša žena, mama in babica
Marija Ošlaj
j
G Filovec
Draga žena in mama! Težko je spoznanje, da te ni več. In nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Toda naše misli so vedno pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njeni prerani grob.
Tišina 70. M—2585 Skoda i 10 l prodam. • Forjan, M—2586 OBRAČALNIK za
letnik
Veržej
traktor
1974, 19.
SIP,
prodam. Kobilje 28. M—2587 NOVO—GRAJENO stanovanjsko hišo v Tomažičevem naselju med-etažno do 4-faze z urejeno komunalno okolico, prodam. Naslov na upravi lista. M—2588
GRADBENO PARCELO 3 km od M. Sobote z lokacijskim dovoljenjem, Prodam. Naslov na upravi lista. M—2590
POHIŠTVO za dnevno sobo, prodam. Cankarjevo naselje 7, M. Sobota. M—2594
ŠKODO z rezervnimi deli, prodam. Salamenci 33, Puconci. M—2595
ZASTAVO 101 karambolirano, letnik 1976. prodam. Grad 134.
M—2597
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi mož in oče ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Lanjšček
iz Dolenec
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni je v 60. letu starosti prenehalo biti ' srce našemu dragemu možu, očetu in sinu
Ob tej boleči izgubi .se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem tistim, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Helena, hči Irena z družino, sin Franci, sin Tonček z Marijo ter vnuki Jožica, Darja in Gregor.
Jožetu Zveru
iz Lipe
hvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pdrovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, osebno zahvalo izrekamo dr. Ivu Čaru za vso pomoč v času njegove bolezni, g. kaplanu pr^0^11 za PoSrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede Pom č rtem £ro.bu’ vsej botrini, dobrim sosedom, posebno Palovim za ves njihov trud in oc ter družinama Ivana Zvera in Štefana Feblarja ter vsem drugim sorodnikom in sosedom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerka Marija in mama
Čas beži, ne izbriše solza in bolečine srca.
N SPOMIN-
27. julija bo minilo četrto leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, ljubljeno in skrbno ženo in mamo
Kristino Dominko
Odšla je tiho, polna dobrot in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. Vsem, ki seje spominjate, sočustvujete z nami in obiskujete njen tihi dom — iskrena hvala!
Neutolažljivi: mož Štefan, sin Stanko z družino, hčerka Štefka z družino in hčerka Valerija z družino
-	Prezgodaj čas prišel je za oddih,
dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož, oče, dedek, sin, brat in zet ni, da bi skupaj še bili
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti nepričakovano za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, sin, brat in zet
Alojz Tratnjek
iz Renkovec
in cvet 'JUJem° Se vsem- ki ste v težkih dneh žalovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence izrekater v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo hovnik °.vsem s°rpdnikom, sosedom, prijateljem in znancem, botrini Pucko, č.č. du-°ddelkUbaiP°grebn‘°bre(b pevcem za odpete žalostinke, medicinskemu osebju internega a bolnišnice v Murski Soboti, govorniku za poslovilne besede, kolektivoma Planika
iz Turnišča in Primat iz Lendave.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoč'-?	Renkovci, 11.7.1982
'• ena Antonija, sin Alojz, hčerka Marija z družino, mama, brat z družino, tašča in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in kratki bolezni nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra
Terezija Makari
roj. Vrečič iz Ženkovec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sojo obiskovali v času njene boleznijo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Šariki Kuzmič za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Zenkovci, Zagorje, 5. 6. 1982
# \	Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, žene instate mame
Terezije Kofalt
roj. Dokl iz Podgorja
sosecfn ^etu st?rost*za vedno zapustila se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, izreki; .Hfadu. prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, Posnr	darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu
in d?i^m • na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma, gasilskemu društvu iz Podgorja teriTVnim ^^kdvom KK TOZD Črnci, Moda iz Gor. Radgone, Potrošniku iz Lenarta duhn\eiuem *nrazredniku Srednješolski center — oblačilne smeri iz M. Sobote. Hvala tudi Bikoma za pogrebni obred ter pevcem in godbi za odpete in zaigrane žalostinke.
14. julija mineva leto polno tihe žalosti, odkar je usodno umrla najdražja žena
Julija Gergar
roj. Kerčmar iz Križevec v Prekmurju
Spoznanje je, da ni več med nami in da je nikoli ne bo več. V naših srcih je ostala rana, bolečina. Ostala je žalost na domu, ki jo preboleva mož Viktor Gergar, ki živi sam ob misli na pokojno Julijo. Spomin na njo bo ostal mnogim, ki sojo pospremili k počitku in darovali vence in sveče.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Alojz, hčerka in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo
Žalujoči: mož Viktor Gergar, družini Cafuta in Gomboc iz Maribora, botrina Čahuk iz Ivanovec, Kelemen iz Križevec in vsi ostali sosedje
21. JULIJA 1982
STRAN 19
v besedi in sliki po pomurju
Ne da bi si slučajno kdo mislil, da smo bili na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji. Toda kljub temu je bila ta tekma skoraj tako zanimiva kot tista, ki smo jo spremljali zvečer na malih ekranih. Na igrišču poleg novega gasilskega doma v Sodišincih so se pomerili DEBELI in SUHI. Z zmagovalci so se potem pomerila še dekleta, ki so pokazala vso svojo ognjevitost. Zmagali so seveda odpornejši!	B. P.
NOVO GASILSKO VOZILO
Gasilci v Noršincih pri Murski Soboti so na nedeljski slovesnosti, ki sojo združili s proslavo dneva vstaje, prevzeli času primerno opremljeno vozilo, vredno 450 tisoč dinarjev. Največ sredstev so prispevali vaščani in prebivalci z območja gasilskega sektorja. Primeren delež pa sta dodali krajevna skupnost in SIS.
Dežjimje v nedeljo sicer precej nagajal, vendar so izpeljali program do konca. .	-is-
NA OBISKU PRI MDB »ŠTEFAN KOVAČ - MARKO« NA ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI »SEMBERIJA82«
Mladi Pomurci
presegajo normo
PŠENICAVMLINE — T ako kmetje kot tudi družbeni sektor kmetijstva hitijo zžetvijo pšenice. Po dosedanjih rezultatih je letošnji pridelek zadovoljiv in v soboškem Mlinopeku z optimizmom napovedujejo, da bodo plan odkupa pšenice tudi realizirali. Dnevno prevzamejo 50 do 60 ton pšenice, da bi prevzem potekal kar najbolj nemoteno, so sredi prejšnjega tedna odprli v Mlinopeku novo mostno tehnico in s tem skrajšali čakanje. Veliko kmetov se je doslej že odločilo in oddalo svojo pšenico mlinski organizaciji, ker je cena sprejemljiva^ pa tudi zamenjava za koruzo ugodna, je pričakovati, da se bodo tako odločili tudi preostali kmetje. Foto: A. Albert
OBISK PRI MDB »BRATSTVO I JEDINSTVO« MURSKA SOBOTA - PARAČIN
NORŠINCI
Telefon že v septembru?
Telefonija seje začela raz; vijati tudi v Noršincih pn Murski Soboti. Telefonske d rogove so postavili, ponekod so napeljali tudi žice, le okrog enega kabla imajo probleme.
Telefonsko omrežje bo povezovalo Noršince. Lukašev-ce in Mlajtince kjerje kar 80 interesentov, predvidevajo pa. da jih bo kmalu sto in še več.
Vsak vaščan je prispeval po dva drogov^, pomagali so pri delih, zato se bo seštevek stroškov končal nekje pri 420 tisoč dinarjih, če odštejemo material in delo. Stroške v glavnem plačujejo bodoči telefonski naročniki.
Zagotovo lahko trdim, daje polovica del opravljenih, prepreke sproti odpravljajo zato upravičeno pričakujejo, da b° telefon v Noršincih zazvonil že v spetembru./
Jožica Kodila
VOLJA MOČNEJŠA OD ŽULJEV
V brigadirskem naselju v Bjeljini. kjer dela tudi petdeset pomurskih brigadirjev mladinske delovne brigade »'Štefan Kovač — Marko«, je bilo ob našem obisku, kol tudi minulih trinajst dni. še’posebej živahno. Trideset brigadirjev, devetnajst brigadirk in pionir so kritično izmenjavali izkušnje in se prisrčno pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Murska Sobota in predstavniki pokrovitelja delovne organizacije »Certus« in Zavarovalne skupnosti Triglav.
Brigadirji, ki pripravljajo zemljišča, da bi gozdne površine Bosne in Hercegovine spremenili
rodovitno pokrajino, stem bijejo eno najpomembnejših bitk za pridobivanje strateško pomembne hrane.
Doslej je od planiranih 250, iskrčenih 84 hektarjev gozdnih "površin. Pridni brigadirji pa se kljub svoji mladosti, (povprečna starost brigadeje 16.5 let) ne boje dela in trdijo, da bodo kot ostale brigade, krepko presegli normo.
V brigadirskem naselju, kjerje v tamkajšnjem dijaškem domu nastanjenih 230 brigadirjev, ki sestavlja pet mladinskih delovnih brigad, iz vse Jugoslavije. j5a so zelo razvejane tudi pro-stovoljne dejavnosti. Naši pomurski brigadirji ponosno pokažejo štev-rine biltene, zidne časopise, s katerimi so predstavili svojo brigado, domačo pomursko metropolo in seveda pokrovitelja. Fantom pa vseeno gre malce zameriti, saj so dekleta bila še v nogometu boljša od njih, toda fantje se ponosno opravičujejo.'češ. daje pomembno sodelovati. ne le zmagati. .
Seveda' pa smo se z lastnimi rokami lahko prepričali, da si les skupnimi močmi podrejamo tr-doživonaravo. Naši brigadirji, kateri radi pokažejo žuljave dlani, bodo z mladostno zagrizenostjo izkoreninili vse morebitne ovire, kajti svoji občini in domačim so obljubili, da bo njihova trdna volja simbolizirala
le želje in potrebe vseh njih in naše celotne domovine.
Mladinska delovna akcija je zares prava, šola življenja. To že celo svoje življenje trdi tudi najstarejša veteranka akcije »Semberija« 82« Hajrija Sej-menovič iz Bojanovca. Čeprav Ženske ni spodobno spraševati o letih, kajti kot ona. se prav vse počutijo mlade, sem (nehote izvedel. da je Hajrija med preživljanjem svojih petih križev in še polovico desetletja devetdesetih let. že enaitridesetkrat bila udeleženka mladinskih delovnih akcij. »Mladim želim, da bi se z veseljem'odločali za mladinske delovne akcije, kjer se kuje
bratstvo, medsebojno prijateljstvo. kjer se pridobivajo delovne navade.......Tudi v Sloveniji sem večkrat zasekala v trdoživo zemljo na manj razvitih območjih in želim, da pridem tudi na Goričko, saj sem slišala, kako prijazen in delaven je prekmurski kmet.« Poudariti velja, daje Hajrija. kot izkušena družbenopolitična delavka. na M DA opravljala že veliko pomembnih . funkcij, toda »vseeno je najlepše biti navadenbrigadir.brezvečjih funkcij, saj si lahko le na ta način najdeš več časa zase.« zadovoljno prav, z upanjem, da se bo lahko do konca življenja udeležila še veliko delovnih akcij in takopripomogla k izgradnji naše domovine.
Naša mladinska delovna brigada je po besedah njene ko-mandantke Silve Eory dobro pripravljena, saj brigadirji dosegajo okrog 119 odstotkov norme." »Tudi delo ni pretežko in veliko se da narediti, če skupno spoprimemo za delo — to pa je tudi namen, katerega morajo upravičili delovne akcije.« meni Dejan Bačič, kije tokrat prvič na dekivniakciii in kot mnogi drugi zadovoljno in s kančkom ponosa v srcu, da je lahko brigadir, pove, da bo še prišel.
Tekst in foto: Milan SKELDAR
V drugi izmeni mladinske delovne, akcije »Beograd 82« so prav tako pridno kot v Bjelini v srce trdožive beograjske zemlje zasekali brigadirji pobratene mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost«.
V sekretariatu akcije v pionirskem mestu, kjer trenutno -prebiva'okrpg sedemsto brigadirk in brigadirjev, smo s predstavniki zveze socialistične mladine in pokrovitelji ABC Pomurke in tovarne mlečnega prahu Murska So-bota izvedeli. da bo na tej akciji delalo skupno tri tisoč brigadirjev.
Največ del bodo opravili na izkopu kanalov za vodovod in sicer na mestih, kjer delo s stroji ni možno.
Na lej zvezni MDA pa veliko pozornost posvečajo tudi samoupravljanju. Večkrat so se pojavljala tudi vprašanja o upravičenosti tovrstnih prostovoljnih delovhih akcij, katera tej največji akciji v Jugo,-ne predstavljajo niti
Mladina krajevne skupnosti Martjanci je v nedeljo pripravila v Andrejcih prav domiselne vesele igre. Ekipe iz štirih krajev so prestale različne preizkušnje, od vodenja žoge, skakanja v vreči, do vlečenja vrvi in visenja na drogu.
Dež jim jeprecej ponagajal, zato ponekod ni šlo tako, kot bi lahko. Pa kljub temu, potrudili so se. Prvo mesto so sovojili Andrejci, drugo Sebeborci, tretje Martjanci in četrto Nemčavci.
Skrbno organizirane igre so združili s prireditvami ob dnevu vstaje. Foto: J. Stolnik
najmanjših kompleksov. Že sama vsota okrog sedem milijonov dinarjev, ki so jo prihranili z mladinskim prostovoljnim delom lansko leto, nam nehote razblini črnoglede misli, zaradi katerih so se že velikokrat lomila , kopja kritičnih besed.
gojih dela v prostovoljnih dejavnostih. od katerih so najbolj priljubljene sekcije za kulturne. družbenopolitične in športne dejavnosti in v okviru teh lahko uresničijo vsako željo za razvijanje svojih sposobnosti. saj dekleta, recimo sodelujejo v frizerskem, fantje v prometnem krožku.